avtorica utciiKljcno sklepa, tla norm cmo cioiuilncfin omejevanja na delovnem mesin nI mogoče razumeti brez iipoilevaiija odnosov iiioCi med dclotlajalci in delojeiiial C/'(221). .Metitem ko v tem pojavu avtorica ne odkriva bi.stvenili novo.sti v .sodobni tIru/bi. pa osvetljuje tudi nov, v/.poreden proces razkrivanja in emancipacije čustev ter iskanja užitkov v zasebni sferi pripatl-nikov in pripailnic iMUrošniške družbe "obilja", ki pa ne poteka i>(>d strogim nad/orom. Ventlar to .še ne (lomeni. kot je prepričana avtorica, tla hi "človek razuma" (Kihajal, prihajal pa nov "človek čustev", kajti sodobne družbe ustvarjajo tako (nore) omejitve in izgube kal (not e) možnosti Cnstvovanja - v zasebnem in (tudi) v javnem svelii (dela).' (242).
.^e hi lahko naštevali s|M)znanja, ki spotl-bujajo večjilastno (pre)niiSljevanje o s|K'ci-fičnosti civiliziicije, v kateri smo. in o nas kot l^osame/.nikih/cali samih, o naših čustvenih .stanjih. Uotli dovolj! ee to. kar je omenjeno o knjigi Z. .'sadi. gotovo vabi k branju ne le so-ciologe/inje. temveč .širši krog beročega občinstva
Ob tem vabilu naj .še |->o.sebei poudarim, da je ta knjiga izvirno znanstveno tlelo lako /. vidika splošnega stanja .sociološke teorije kot glede na empirično raziskovanje ilruž-bene konstrukcije čustev v slovanski družbi, V prvem smislu je izvirno.st v integralnem zgodovinskem pristopu, ki se pri obravnavi kiinstruiranja čustev kaže v razkrivanju med-.sebojnega učinkovanja vseh relevantnih .sc-.stavin člove.škega (individualnega in kolek-livnega) delovanja otl makro tlo mikro tlruž-bene ravni in povezanega s spolno ter .socialno hierarhijo. Izsledki analize regulacije čustev v omenjenem obdobju na Slovenskem i>a predstavljajo pionirski pri-S|x.'vek k sociološkemu pojasnjevanju dinamike slovenske družbe in hkrati dokaz spoznavne plodnosti avtt)ričinega prisit)pa.
Kljub v.sem vrlinam knjige, vendarle ne morem mimo obrobne opazke (založniku), da bi .se ob skrbnem lektorskem in korek-lorskeni delu lahko odpravile nekatere majhne napake - končno tudi ta proizvotl na.stopa na trgu kot blago. Ne glede na to. na knjižnem irgu je tlelo, ki ga bo v botloče potrebno upo.števati tako pri ustvarjanju
novega znanja kot pri prenašanju tega znanja na v.seh ravneh izobraževanja.
Blaž LENARČIČ
Ida Ilojnik Zupane
Samostojnost starega človeka v dnižbeno-
prostorskem kontekstu
Znan.stvena knjižnica l-DV. Ljubljana 1999
V	dvajseto stoletje je člo\všlv«> vstopilo s prepričanjem, da tio v populacijskem smislu to stoletje otroka. Že v sreiliiii stoletja pa je postak) očitno, da smo na pragu staranja prebivalstva, ki bo v razvitih deželah doseglo svoj vdiunec v prvi polovici enaindvajsetega .stoletja, ko se bo postar.ila tako imenovana baby-boom generacija, rojena v de.setletju iio drugi .svetovni vojni.
V	21. stoletje vstopamo z globalnim družbenim problemom staranja prebivalstva. pred katerim si ne more zatiskati oči nobena moderna tlrž;iva. I\)pul:icijski problemi poNvzani s staranjem in .starostjo so postali vse bolj prisotni in očitni, kar zahteva izgrajevanje novih družlu-nih in niedgenera-cijskih odno.sov. Glede na to. da je tlelež stare populacije v.se večji, pa smo priča tudi njenemu osamosvajanju.
Tako je kot prvi večji mednarodni korak k urejanju teh problemov Organizacija združenih nan>tlov razglasila leio 1999 za nied-narotlno leto .starejših Ijiitli, ki se je pri nas zaključilo z izdajo najbolj cek>viie sociološke preučitve temeljnih vpr.išanj organizacije bivanja ostarelih. Knjiga Samostojiiosl starega človeka v družbeno - pro.iior.skem koiiteks/ti ž;il že pokojne Ide I lojnik-Zupanc predstavlja temeljne prostorsko .sociološke osnove /»i uveljavljanje socialne gerontologi-je pri nas.
Glavna izhtnli.šča za nastanek pričujočega dela je v predgovoru pretistavil avtoričin mentor Zdravko Mlinar. 1'rvo izhodi.šče je povečevanje strukturnega deleža ptjpulacije stare nad 65 let. ki nakazuje povečevanje deleža odvisnih prebivalcev v času, ko postaja vse večja vrednoia ,samost()jno.si. Drugo izhotli.šče je proslorsko-.sociološke naravv, kajti s tem, ko avtorica izpostavlja dolgoroč-
eic proccso ilru/bfn(>-pr<)sU)iskL- prcDhra/.-hc in obenem piivcCiije mo/nosii preilvidc-vanja sprememb v prihotlnosii. omogoCa teoretsko |x>ent)ien<i |X)jasiije«mje štcvilnili Iragmcmiranih obravnav problcmaiike osia-rellli. Zailnje i/lioclišče pa i/.\ira i/, njene osebne moiiviranosii, ker. kol pr.ivi .Mlinar, problematika ostarelih ni bila /.anjo Ic ena <kI .«tevilnih možnih tem preučev;mj;i. ampak je že vsesko/.i predstavljala njeno temeljno i^oklii no preokupadjo.
Te/a, na kateri avtorica iiiemeljtije svojo ra/pravo je, da so razvojni procesi sp(Hl-hudili in omogočili osamosvojitev ljudi na inilividiialni ravni, medlem pa je na sistemski ravni njihova osamosvojliev neuravnovešena z njihovo globalno odvisnosijo. l'o njenem mnenju se je si.siem v večji meri odz-\al na limkcionalne potrelu- stare|ših kot pa na izkoriščenost njihovih delovnih potencialov, ter lako staro populacijo priznal kol družiK-no kategorijo s po.sebnimi iioircba-mi. Na ta način se staremu prebival.sivii povečujejo možnosti za liinkcionalno osamo-.svajanje v bivalnem okolju, pa sc posvOuje globalna odvisno.si oil si.stcma. "Večja individualna .samosiojno.si na eni strani terja večjo globalno povezanost na ilrugi sirani" (sirlS). Na ta način siara populacija pridobiva posredne ali ne|X)sreilne nu)žn(»sii \ pli-ranja na sisicni in tako posiaja integr.iiivni element sistema. Teoretična izhotlišča samo-stojnosii in poxvzan()S(i v družlx.'no-pro-siorskem kontekstu m> kl|učna za razume-\anje problema, s katerim .se avtorica ukvarja. .Samosiojnosi .se zaradi omejenosti tele.s-nih funkcij v starosti zek» zmanjša. Individualno zaznavanje upadanja telesnih spo.sobno.st i pa je v veliki meri odvisno luili od prostorsko-dru/.benih pogojev. Kajti okolje, ki deluje spodbudno in podporno, |)o|>olnoma drugače vpliva na |Tosameznika kot okolje, ki .se sploh ne od/iva na /manjšanje indi\'idualnih možnosti za samostojni) življenje.
Pojem družlx:no-pr<>.siorski koniek.st oziroma prosiorsko-družbeni kontekst, kol osno\'a le ra/pra\"C, ima svoj izvDr v dveh razlogih: pr\ ič, v .starosti je fi/ična ilimenzija pro.stora življenjsko (W)niemhen dej;ivnik individualne .samostojno.sii /. vidika bivanjskih |x>gojev ler z vidika premagovanja pri>-
siorskih ovir in ra/.d;ilj. l iinkcij:i prostora sc-spreminja v dveh smereh. en:i smer je H-žično preoblikovanje, drug;i pa je iiv;ij:inje telekomunik;icij in inlorm:icij.ske tehnologije v \sakdiinje življenje, z;ir.idl čes;ir fi/ične ovire i/gubljajo pomen v vsakdanjem življenju. Drugo i/hodišCe |>;i je v driižlx.nih ilimenzijah pro.stora, ki se nan;išajo na od.soin().st in likraii vključujejo družlx-ne eniitete. s katerimi |X)sameznik siop;i v bolj ali manj nejiosreden »nlnos / raznimi insii-Iticijami, si.siemi ler drugimi po.s:in)e/niki.
.Sledi vpra.šanje, ali sla .samosiojno.si in individualizacija različna ali enoznačna pojm:t. na kaiero :ivtoric;i iv)sku.š:i odgovorili s primerjavo socioloških in psiholoških opredelitev leh ilveh pojmov n;i.ših ler Uljih avtorjev
Za liolj.še razumevanje osamo.svajanj.i .st;i-re populacije je nei/hc/en pregled dru/be-no-razvojnegii irend;i njeneg;i os;im<)svai;i-nja od tradicionalne lokalne skupnosii prek moderne v |X)sim<Klerno družbo. V tradicionalni družbi je si;ira (-»jpolacija zelo vpliv-n;i, kar ima po ;ivtoričinem mnenju i/w)r predvsem v po.sesli maierialnih sredstev, s pred;tjo leh sreiLsiev mkijši generaciji pa izgine iiidi moč odločanja, čemur .sledi spa--memh;i sniiusa. Z iii^okojev-anjem je družh.i in.siiiucionali/irala .siaro.st in v l;iki družbi lahko govorimo o .starih ljudeh kot o družbeni kategoriji. .Sedanje stanje v tirii/bi. ki g;i /a/namiijejo predv.sem družlx'n;i ne-nivnovesja, je opredeljeno kol prehod v poslmoderno družbo.
Oilnos |iosanie/nika do fizičnega prostora avtorica ra/.kriva skozi družbeno-pro-sior.sko interakcijo. Tii <xlnos po.same/nik -prosuir ,se s st;irosljo spremeni, predv.sem zaradi oteženih gibalnih sposobnosti ter zmanjšanja tntcn/ivno.sii meilo.sebnih .stikov. Tiikšne r;i/mere pripeljejo do omejitve življenja ix)sameznika le na bivalno okolje, posletlica lega p;i je osamljenost.
l'o.sebn;i pozornost je pos\'eCen;i :inalizi individualne (ne)samostojnosii. ki jo v si;irosii pogojuje posameznikovo ztlnivsivv-no stanje ter o.sebno.sina zrelo.si kot rezultat osebne zgodovine. K:ijii osebn;i zgodovina je ti.sia individualna .se.si;ivin;i, /ar:idi katere je različnost po.same/nikov v siaro.sii najlx)lj i/ra/.iia. je nama-č i/raz spleta |X)notranjene
kolektivne identitete in jiometulinih dogodkov v po.same/niko\eni življenjii.
V prika/u dejavnikov i/ okolja, ki spodbujajo (ne)saniostojnost, so |x>sebej poudarjene Ibrnialne (storitve) in nelornialne (družina) mreže pomoCi v bivalnem okolju. Dodana pa je tudi empirična .študija organi-/iranili .storitev n.i primeru mesta l.jubljane.
Na koncu avtorica razpravlja o novi tehnologiji, ki ima funkcijo iKlpravljanja omejene samo.stojno.sti v .starosti, po drugi .strani pa je pripomoček medicini za |K>daljševanje življenja. Zla.sti se posveti procesu uvajanja alarmnili naprav kot implementacije socialne inovacije.
Knjiga vsebuje 2H tabel in 7 slik ter obsežen .seznam ujiorabljene literature, kar je za pričakovali, .saj je to dek) avtoričina doktorska tli.sertacija.
Stimoslojiioil slni ofin ehuvka r driiibeiio - proftorskciii koiitekslii .se ukvarja s problemi, o katerih nas večina mladih .sploh ne razmi.šlja ali pa jih niti ne opazimo, kar pa se Ijo v prilKHlno.sti moralo spremeniti. Kajti dejstvo je, da je .Slovenija |iresiopila rob demografskega praga, saj je tlelež starejših tKl 65 let dosegel že 13'* celotnega prebivalstva Ta delež pa se bo, na|Tovedih strokovnjakov, v njanj kt)t dvaj.setih letih povrčal na 19%.
Z različninti aktivno.stmi ob mednarodnem letu starejših smo bili deležni sporočila, tla si moramo v prihotinje vsi prizailevati z;i družbo, ki bo oblikovana po meri vseh generacij.
Matjaž URSIČ
Harbara Verlič-Christensen
Revitalizacija mest skozi teorijo vrednostnih
razlik
Kakulteta /a družbene vede, Ljubljana, 1999. 132 str, .št. enot (viri in literatura): 72.
l'rt)st()rske spremembe predstavljajo enega ključnih izzivov s katerimi .se sooča družba na pragu novega ti-sočletja. Politične spremenibe, v povezavi s tehnološkimi, ekonomskimi in kulturnimi, tvorijo konglomerat vplivov, ki .se izražajo v spremenjeni
prostorski .strukturi. I'nxlukt teh delovanj .so tutli novo nastala vrednotna r:izmerj:i v pro-■storu, s k:iterimi prihaja tlo reorgani/4icije nekaterilj .socialno-stralikacijskih praks.
To problematiko nam sku.ša avtorica približati s i^omočjo anali/e teorije vrednostnih razlik v urbanem pro.storu. Omenjeno leorijo :iplicir,i n;i ravni mikro nivoja (analize stavb, poslovnih zgratlb in predv.sem stanovanj) v prvem delu knjige, ki jo pozneje razširi na makro nivo širšega me.stneg;i prostora (drugi del knjige) in se osredotoči n;i njegovo prenovo in razvoj. Zaratli izredno kompleksne narave problematike, je tematika i^ovsem ustrezno zožen:i na obr;i\ navo socialne in gospodarske revitalizacije ntest-nih površin ali stavbne .strukture skozi prizmo teorije "gentrifikiicije" oziroma .socialne revitali/jcije. V nck;iteriii tekstih (loznana tudi pod imentmi "urban:! recikLiža" (urban recycling) in či.ščenje (filtering up), gentri-rik:icij:i predpostavlj;i obnovo - regeneracijo cenenih. nevztlrže\'anih in posledično ne-prollmih območij, ki .se jim na t;i način močno poveča ektmomska vredno.st. Ta pojem ima lahko v dok)čenih kt)niek.stih tudi negativen pri/.vok, .saj tako vrsto pn)-.storskih sprememb spremljajo tudi različne t)blike špekulacij - malverz;icij. na račun nižjih slojev prebivalstva. Meiotla. uporabljena v knjigi, skini predvsem na dveh konceptih. ki sta predstavljena v prvvm tlelu knjige z naslovom Kcvitalizacija mesta skozi raz-sežno.sti najenuiih in vretlnostnili primanjkljajev - "genirifik;icija skozi rentni razkorak in vrednostni razkorak" Gre za takoimeno-vana analitska pt)jm;i "rent gap" (preveden kot najemniški ra/.kt)rak. prim:injkljaj) in "value g;!p" (preveden kot vrednostni razkorak. primanjkljaj). Prvi je opredeljen s |t<>-mt>čjo Neil .Smiihove definicije rentnega razkoraka, ki naj bi sku.šal izra/iti razliko med dejaaskint ter možnim donosont neke lokacije in zgradbe glede n:i njeno izrabo in kakovost v pro.stih tržnih pt)gojih. Drugi pojem (povzet |>o Crisu Mamneitu) pa ocenjuje razliko med vrednostjo zgnidbe t)b določeni funkciji namembnosti in za.ščiti njenih u[>«)rabnikov ter zgratibo. če ti ukrepi ne bi obstajiili. torej pr:izno. Po.sebej velj;i poutlariti izvor pojmov, saj njuna ra/lika. vsaj delno, nakazuje tutli ra/liko v pravnih.