NazadovaDJe novih vinogr^dov. 1 i (Fr. GombaS.) ' ; Ni ravno vesel poja|v, ee' se mora govoriti o naza}d|ovanju vinogradov sedaj, ko bi se moralo pisati le o napredku nažega vinogradnlištva. Z danaStijim spisom nimam sicer namena preplažii vinogrhdnike s: kako novotarijo, marveč jili hočem opozoriti samo na neke napake, ki so postale ponekod že precej splošne iii bodo z leti imele bolj ali manj sla,be posledice in utegnejo sedanje ; dobre vinograde spraviti v nekdanji slabi stan. Kar se tiče ohra-nitve- lepili vintogradov, obstoji velika napaka že v tem, da se trtam' premalo gnoji., in se preveč z rodnim lesom obkladajo; a še večja v tem, da se med vrstami izosltale' ali izumrle cepljene trte kar enostavno nadomešftajo z groblaiijem domače trte. Ker pa v slabo obde^lov^anem vinogradu mnogo trt pogine, se la.hko pripeti, da se na ta naičin v nekoliko letih več kakor polovica z doraačo trto nadomesti. V takem slučaju seveda ne izostanejo zle pos1ledice, kajti ne glede že na dejstvo, da postane rast v takem vinogradu različna in da so. necepljene trte boleznim bolj podvržene kakor cepljene, se v takih vinogradih prav lahko zopet naseli trtna uš. Poslednja še ni .izumrla, kakor nekateri sodijo, maflveč se še vedno v obilici liahaja, zlasti poleti na listju ameriških trt. Zato je pra.vo&asna opreznost' velike vrednosti, kajti če se zopet naseli trtna uš', ne preostane drugegjai, kakor da ves vlinograd na^_o\X) zrigolamo, in ga nainovo: z ameriškimi trtami zasaVlimo. Sicer bi bilo to delo pri nekaterih, svoj čas slabo napravljenih in z bolj malovrednimi trtami zasaienih vinogradih še dobro, loda pomisliti je trebln rj.\, s\lošnost in da s?tane tako delo daiidfflnes nainianj .^e enkrat toliko. kolikor pred 15 ali 20 leti. Za to naj se doma&e tric nikar iip grobajo, a marve6 vse taostale s cepljenimi ameriškimi trtami nadomestijo in naj se vjnograd vedno po možnosti dobro gnoji, da trte prezgodaj ne opešaio, kajti, kadar prifine vinograd vsled slabegai obdelovanja in vsled premalo lirane pešati, ga je težavno zopet lepo spraviti v dober slan. PriznaVam, da je težko vzgojiti med stare trte ysajene cepljenke, ker jih stare duše, toda skušati se mora na vse mogoč© načine, da se tudi to doseže. Najbolje se to doseže na ta nač|n, da se pusti pri sosedni že cepljeni trti .eden iz ameriške podloge nastal poganjek ter se naslednje leto v; primerni višini (1—V/i m) na zeleno cepi ter se jeseni ali spomladi na izpralznjeno mesto pogroba in sicer tako, da pride ves iameriški les razmeroma globoko v zemljo, i do6im morai ostati cepljeno mesto tik zemlje ali še nekoliko višje. Tudi se tako pogrobana trta še ne odreže od materne podloge, marveč se pusti fee 1—2 leti z njo zrasla, zato da jo deloma tudi materna, trta še redi. Taka grotjainioa bujneje rasp ter hitro napravi močne svoje korenine. Kladar se to doseže i.n vidi, da je že tako krepka, da je druge trte ne morejo več zadušiti, potem se loči, t. j. odreže od matere, zato da poslednja preveft ne ošibi, Na ta na6in z materjo v zvezi ostala grobanica tudi takoj rodi; a priporoftljivo pa ni, prvi dve leti pustiti ji sad, ker zastane v rasti. Ce pa nobenla sose^dnjih trt ne požene poleti iz podloge, potem se mora to umetno doseči in sicer na ta naSin, da se spomladi odkop,lj«jo sosednje trte do prvega člena podlage ter se tako odgrnjene puste, dokler ne pricne ta ali ona poganjati iz tega členiai.