6LASIL0 SOCIALISTlClE ZVEZE lELGVNEGA LJUDSTVA CELJE, 17. JUNIJA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 23 CENA 30 DIN PAR KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZAPOSlITVE OZKA ŠPRANJA ZA MLADE Letos končuje v občinah Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Celje, La- ško, Mozirje, Žalec in Sevnica okrog štiri tisoč otrok svoje obvezno osemletno šolanje. Na šolah druge stopnje pa bo položilo zrelostne izpite oziro- ma opravilo diplome okrog 1300 dijakov. Na tisoče mladih ljudi se bo torej znašlo pred svojo prvo oziroma drugo po- membno življenjsko odločitvi- jo — kam po končani šoli. Sodeč po tempu izboljševa- nja kadrovske strukture v de- Jovnih organizacijah mladi ne bodo mogli kaj dosti izbiratL Mnogi bodo morali prijeti za vsako delo, samo da bi se za- poslili — pa naj to ustreza njihovi strokovni usposoblje- nosti ali pa ne. Dejstvo je namreč, da se le ozko odpira- jo vrata delovnih organizacij, kadar potrkajo nanje mlad^ absolventi najrazličnejših šoL In če ob tem upoštevamo, da je v industriji v tehničnih službah zaposlenih vsaj 39 od- stotkov ljudi z neustrezno strokovno izobrazbo in da je v upravah takih celo 53 od- stotkov ter da se ta struktura že nekaj let ni bistveno izbolj- šala, ugotovimo, da prav to dejstvo zapira mladim pot. Kdo bo torej prekinil s staro prakso in kdo obračunal z mačehovskim odnosom do mladih ljudi? Verjetno bi mo- rali akcijo začeti sindikati, zanjo pa zainteresirati pred- vsem neposredne proizvajalce, med katerimi je tudi najmanj neustrezno usposobljenih lju- di. €e se to ne bo zgodilo, bo verjetno jeseni ostalo okrog 300 mladih absolventov šol II. stopnje brez zaposlitve. Dalje na 3. strani BORCEM XII. SNOIB Odbor za zbiranje gradi- va in pisanje zgodovine te brigade sklicuje vse bivše borce iz občine Celje, Ža- lec, Velenje, Mozirje, Slo- venske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Laško, ki so bili med na- rodnoosvobodilno vojno v sestavu XII. brigade na Do- lenjskem, da se udeleže raz- govora dne 24. junija t. 1. ob 16. uri v stranski dvora- ni Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9, I. nadstropje levo, kjer se bo- mo pogovorili o bodočem delu odbora. Sestanka se naj zaneslji- vo udeleže vsi bivši borci omenjene brigade iz nave- denih občin. Prevozne stroške povrne sklicatelj! Odbor \ERAZIMEVAXJE Al! NEODGOVORNOST lE MOZIRJE JE IZPOINIIO POGODBO Medtem ko sklad za šole druge stopnje komaj zbere toliko sredstev, da lahko zago- tovi redno izplačilo osebnih dohodkov prosvetnih delav- cev, v nekaterih delovnih or- Sanizacijah doslej niso niti Razpravljali o svojih obvezno^ stih do izobraževanja. Potem- takem so torej ignorirali pri- poročilo republiške skupščine, po katerem naj bi delovne or- ganizacije prispevale v sklade za šolstvo vsaj en odstotek bruto osebnih dohodkov. Dalje na 4. strani SVEČANOSTI V LIBOJAH Z LASTNIMI SILAM Opazovalci sodijo, da bodo letošnje svečanosti, ki je zanje določena krajevna skupnost v Libojah, med najbolj uspelimi — Samo tri tedne še imamo do praznika in zanima nas, ka- ko uspevajo priprave za ob- činski praznik? — smo vpra- šali Franja Tilingerja, ki smo ga zmotili sredi dela. »Letos smo skromni, ker skušamo, da bi vse praznova- nje izvedli bolj ko ne z lastni- mi močmi. To je zaradi tega, ker je v reformnem času po- trebno računati z vsakim di- narjem, a hkrati želimo, da ob tej priložnosti pokažemo, kaj zmorejo domače družbene or- ganizacije, športna in prosvet- na društva.« — Z občinsko svečanostjo se letos ujema tudi 150-letnica keramične industrije. Kako se je vključil v priprave kolektiv podjetja? »V resnici so kolektiv kera- mične in prebivalci Liboj sko- raj istovetni. Zato je razum- ljivo, da delamo z roko v roki — vsi! Organi samoupravlja- nja so se zato odločili, da so- delujemo v vsem. Predvsem smo morali poskrbeti za dol- goletno nevšečnost: komunal- no ureditev okolja. Uspeli smo asfaltirati cesto cd Petrove do Liboj in urediti vodovod. Tu- di v podjetju smo poskrbeli za ustrezno ureditev^ videza in tovarna ima zdaj kar drugač- no podobo.« — Kaj pa samo naselje? »Prebivalci so se v celoti za- vzeli. Očedili so okolja biva- lišč in uredili poslopja. Ob sa- mem prazniku bodo Liboje kakor prerojene. Ne bo nam nerodno, pa naj pride kdor- koli. Denarja je sicer še kar naprej premalo. Zato so se prebivalci odločili, da bodo za ureditev prispevali. 10o eno- mesečnega dohodka. Vsepov- sod kar mrgoli dobre volje in pridnih rok, ki si prizadevajo, da bi bilo res vse najbolj skrbno urejeno in pripravlje- no.« — Videti je, da poleg tega, kar ste že našteli, mislite še na ureditev nekaterih drugih objektov? »Da. Skrbita nas še dva mostička, ki ju bo potrebno obnoviti, potem športno stre- lišče, ki ga bomo uredili čisto na novo, saj je bilo v Libojah strelstvo vedno zelo priljub- ljeno,' le da ni bilo nikjer pra- vega prostora za vadbo. Za- tem je še ureditev nekaterih fasad, dvorana prosvetnega društva, šolsko igrišče, uredi- tev športnega igrišča in še kup manjših stvari. Človek kar verjeti ne more, koliko tega je potrebno upoštevati, da ne bi česa pozabili...« — Kako da je toliko stvari na ku- pu, mar to ni preveč za enkrat? • »Vedno smo krpali in zlagali denar po malem, a nikoli nismo prišli ni- kjer do kraja. Zdaj je dejansko prav- šen trenutek, da vsi skupaj in s skup- nimi močmi uredimo, kar smo zamu- dili. Ne mislim, da bomo ob tej pri- ložnosti rešili vse do kraja. Problemi bodo ostali tudi poslej. A nekaj je zelo odločilno: vsi skupaj spoznava- mo, kakšno' spremembo so doživele Liboje v teh dneh in to nas vzpodbu- ja, da naša skupna skrb in volja za nadaljevanje v prihodnje ne bo usah- nila. Veliko stvari še imamo pred se- boj. Vodovod je samo začetek, saj ga bomo potlej gradili dalje proti Pet- rovčam in Žalcu. Izvor 45 1/sek. je za- dosten, da bo napajal lep del Savinj- ske. Zato smo tudi položili cevi s pre- merom 250 mm. Potem so še želje po gradnji indivi- dualnih stanovanjskih hiš. Zdaj pri- pravljajo urbanistično ureditev na- selja. To bo sprožilo vrsto novih del, novih problemov, a hkrati novo voljo do dela in napredovanja. Naš praznik je torej majhna prelomnica v razvoju kraja in prav je, đa od časa do časa kak večji dogodek prelomi ravnoduš- je v bolj odmaknjenih okoliših.« Razšli smo se z željo, da se bomo v času praznovanja še večkrat srečali in tudi v našem listu posvetili ustre- zen del navdušenju, ki rojeva novo prihodnost Liboj. Herbert Savodnik PRIREDITVE v SOBOTO OB 19.30 V SLOVENSKEM LJUD- SKEM GLEDALIŠČU CE- LJE NA ŽELJO OBČINST- VA NEPREKLICNO ZAD- NJA INVENTURA 1965! V PETEK IN SOBOTO OB 20. URI MODNA REVI- JA »ŽIVA IZLOŽBENA OK- NA« V POSLOVALNICI »VESNA«. TRGOVSKO PODJETJE »MODA« BO PRIKAZALO KOLEKCIJO LETNIH OBLAČIL ZA MLADINO IN ODRASLE! KOPALNA SEZONA SE JE ŽE PRIČELA, ZATO JE TREBA Z DELI PRI GRADNJI NO- VEGA KOPALIŠČA POHITETI. PRAVIJO, DA BI ŠENTJURCANI RADI, DA BI GA KONČALI DO 4. JULIJA. SEDAJ ŽE POLAGAJO BETONSKE PLOŠČE OKOLI KOPA- LIŠČA IN UREJUJEJO SLACILNICE, TAKO DA BO BAZEN KMALU DOGRAJEN. OTROK šE NISO NAŠLI. STRELI OB IZVIRU. Na 4. strani LETOŠNJE PRAZNOVANJE V LAŠKI OBČINI NA LISCUJER JE BILA KONFERENCA LETOŠNJE PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNI- KA, PRAZNIKA RUDARJEV, DNEVA BORCA IN 25. OB- LETNICE VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV BODO DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LAŠKO IN OBČINE SEVNICE PRIPRAVILE NA LISCI, IN.SICER PRAV TAM, KJER JE BILA V MESECU MARCU (m PAR- TIJSKA KONFERENCA CK KPJ. Omenjena konferenca je bi- la v času, ko je tov. TITO pri- šel v vodstvo Partije. Takrat so sprejeli zelo pomembne sklepe, ki so odločilno vpliva- li na vsa kasnejša politična dogajanja. Fotokopijo resolucije, ki je bila sprejeta na tej konferen- ci, hrani muzejska zbirka v Laškem, iz nje pa je razvid- no, da je CK KPJ prav na kon- ferenci, ki je bila na Lisci, opozoril jugoslovanske naro- de na nevarnost fašističnega podjarmljenja, zlasti pa je po- zval vse svobodoljubne držav- ljane k organiziranemu uporu proti takratni vladajoči kliki. Resolucija je dala močan po- udarek tudi bratstvu in enot- nosti jugoslovanskih narodov in se končuje z naslednjim po- zivom: Dalje na 2. strani XIL IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI V TUZLI Dvanajsto leto teče, kar so se v Zrenj aninu pričele mladinske športne igre Bratstva in enotnosti. Te- danji mladinci in tudi sta- rejši tovariši so organizi- rali igre predvsem z željo, da bi utrdili vezi med mla- dimi in sploh ljudmi naše domovine. Sprva so bile igre predvsem športnega značaja. V Celju smo 1964. leta praznovali 10. obletni- co iger, katerih organiza- torji smo bili in tedaj so igre dobile tudi drug po- men. V tem mesecu bo v Tuzlo odootovalo sto mladih Ce- ljanov, kjer se bodo na XII. igrah Bratstva in enot- nosti srečali z mladimi iz Titograda, Zrenjanina, Vin- kovcev in Tuzle. Igre bodo trajale tri dni, moške in ženske ekipe pa se bodo pomerile v atletiki, roko- metu, košarki in telovadbi. V tem času bo tudi deset najboljših likovnih del učencev osemletk iz Celja razstavljenih na posebni razstavi v Tuzli. Mladi radioamaterji bodo tekmo- vali v »Lovu na lisico« in hitrosti vzdrževanja zveze. Ob spremljavi zabavnega orkestra iz Tuzle se bodo pomerili še mladi pevci na- rodnih in zabavnih pesmi, taborniki pa bodo sodelo- vali na orientacijskem po- hodu, kjer bodo prikazali nekatere taborniške spret- nosti. Najbolj zanimivo pa bo tekmovanje tričlanskih ekip na t^mo »Razvoj jugo- slovanskega mladinskega gibanja«. M. S, VREME OD 16. DO 26. JUNIJA Med 20. in 24. junijem po večini oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami. V ostalem deloma do pretežno sončno. JOŽE MALIN »Ce poznamo Jožeta Malina, vprašujete,« so se začudili na transfuzijski postaji, ko smo vpra- šali za naslov Celjana, ki je 116 krat daroval kri. »Njega bomo pa vendar poznali, saj se skoraj vsak mesec oglasi pri nas!« Tako so nas napotili na Smre- karjcvo 8. Toda Jožeta Malina ni bilo doma. Našla sem ga, opaca- nega z malto, preznojenega in ne- koliko utrujenega pri sosedu, kjer je iz tal zrasla že čedna hišica. »No ja, čeprav sem upokojen, malo pa še zmeraj lahko poma- gam, kajne?« je dejal, kot da bi hotel opravičiti svojo prisotnost na sosedovem gradbišču. Ko sediva v dnevni sobi, se v začetku kar ne moreva razgovori- ti. »To, da sem krvodajalec, na- vsezadnje res ni nič kaj posebne- ga,« mi poskuša razložiti. »Saj sam ne vem, kako sem začel. Bilo je še takrat, ko sem delal v Cin- karni in ko so krvodajalce plače- vali. Mnogi so kasneje darovanje krvi opustili, jaz pa sem šel tja skoraj vsak mesec« »Pa tudi takrat, kadar si slišal po radiu nujne pozive, si hodil v bolnico,« je dodala žena. »In ne- kajkrat so prišli tudi domov ponj.« »Ah, kaj bi, ljudem je treba po- magati, če jim drugače ne mo- rem, jim bom vsaj s krvjo-« Jože Malin je torej Celjan, ki je največkrat daroval kri. 116-krat prostovoljno, pa tudi pred tem že nekajkrat. Za svoje humano de- lo je dobil že srebrno in zlato značko, diplomo, posebno nagra- do, njemu in še petim najpriza- devnejšim krvodajalcem pa je pred d-nevi občinski odbor Rdeče- ga križa podelil tudi zapestne ure. Potem ko sva se dodobra pogo- vorila o krvodajalstvu, sem po- skušala izvedeti še kaj več o Jo- žetu Malinu. Toda povedal je le rojstno letnico — 1920 — to, da je v Cinkarni delal šest ali sedem let ter da je nato posvetil svoje moči delu v Emajlirki, od koder je leta 1962 odšel tudi v pokoj. Invalidsko. »V Celje sem prišel po vojni, naravnost iz partizanov, kjer sem bil od 1942. leta.« Povedal je še, da je vsa tri leta do osvoboditve bil na Primorskem. »Sicer pa se o teh letih rajši ne pogovarjajva, bilo je preveč hu- do!« Pomračil se mu je obraz in prsti so se nervozno zganili. Da bi pretrgala moreče vzdušje, se je oglasila Malinova žena. »Veste, mi smo pravzaprav vsi krvodajalci,« se je nasmehnila. »Tudi jaz sem darovala kri že nad petdesetkrat, sin pa, ki je pri vo- jakih, nam je pravkar pisal, da je prvič že dal kri in da bo, ko se vrne domov, šel po očetovih stopinjah.« Še ko sem odhajala, je bilo Jo- žetu Malinu še zmeraj nekoliko nerodno. »Seveda bom še daroval kri — dokler bom mogel, če bo le zdravje zdržalo.« Da bi! -ib 1' r s M A NEVARNOST ZA OBČANE? Celjska plinarna stoji s svoji- mi objekti na dosedanjem mestu že 96 let; tedaj ko so jo zgradili, je bila še izven mestnega obm^oć- ja, z razširitvijo In razvojem me- sta Celja pa je ostala v sredini Rtanovanjiskega predela — stano- vanjske soseske Otck in to tako, da so stancvr.njske hiše cdj^lje- ne cd nje le 70 do 80 m.etrov. Tu stojita tudi dva plinohrana s ka- paciteto 500 kubičnih mietrov pU- na. Sedanji način pridobivanja plina je zastarel in neekonomičen zaradi dragih surovjin ter je mak- simalna zmogljivost generatorja za proizvodnjo plina 300 kubič- nih miOtrov na uro. Povprečna dnevna proizvodnja in uporaba plina je 1.000 kubičnih metrov, torej generator ni popolnoma iz- koriščen in deluje le nekaj ur "na dan. Naprave za proizvodnjo pli- na so iztrcšene; ker so mislili, da bo Celje dobivalo plin iz Velenjsl, naprav niso obnavljali. Prav tako■ zastarreJ sam objekt plinarne, ■o da »o delovni pogodi v njem I o težki." Tudi cevovod plinske- ^ .1 omrežja jc ftujno potreben re- vizije in .temeljite obnove, kar do. kaztijefd zastrupitve z mestnim pUncm, ki jih v zadnjih .desetih letih ni bilo malo. Plinarna na sedanjem mestu predsitavlja resino nevarnost za njo samo ter za neposredno sta- novainijsko okolico. Stanje tako starih in dotrajanih naprav pli- narne se ii dneva v dan občutno slabša ter zahteva nujno rešitev • tega problema. Tudi cbčani Oto- ka so na svojih zborih postavljali vedno isto vprašanje: »Zakaj je Plinarna še vedno nn istem me- _stu, saj povzroča* smrad in ško- "iduje zdravju prebia^alcev.« Pose- bej je to čutiti ob nizkem zrač- nem pritisku, ko morajo povsod v okolici zapreti okna, pa še to ni dovolj. Posebna komnsija, ki je raz- iskovala to stanje, je ugotovila: 1. Loikacifja plinarne glede na stanovanjsko S'osesko, ki se če- dailje bolj širi, je neprimerna, škodljiva, zdravju ter predstav- lja za njo v danoin priraejru ne- posredno nevarnost. 2. Zastarele naprave pomenijo nevarnost za občasne izbruhe pli- na ter s tem v zvezi možne poža- re ali eksplcwiije in zastrupitve. Gotovo nočemo, da se resnično zgodi kaj hudega, zato upajmo, da ne bo prav to potrebno, da bi le dokončno rešili problem celj- ske plinarne. Milan Seničar JAVNA PRODAJA ZA ZAKLENJENIMI VRATI V četertek, dne 9. 6. je bila v Loki pri žusmu razprodaja stare žage in drvarnice. Pojavili so se le interesenti za drvarnico. Ini kako je prodaja potekala? Kupca sta bili dve stranki iz iste hiše, od kaiterih je bila ena prepričana, da bo kupila drvarnico s s\ojo avtoriteto, ker ima, kakor je iz- javila, v Šeintjurju zve^e. Konč- no sta si drvarnico le razdelili. Toda to niti ni bistveno.. Zani- mivejše je to, da je javna proda- ja potekala za zaprtimi vrati in kljub temu, da so se prebivalci razburjali, ni mogel nihče vsto- piti. Mislim, da tak način javne raz- prodaje ni v skladu s predpisi. Ker imamo v Loki še, eno takšno drvarnico, prosimo, da v bodoče objavijo v radiu takšen oglas: »Predaja stare drvarnice za za- klenjenimi vrati!« A. P. Loka pri Žusmu SKRBI KDO ZA RED V MEST- NEM PARKU? Mestni park bi naj bil edini prostor, kjer bi se lahko v miru sprehodil, ne da bi ti bilo treba paziti, kakor na drugih cestah, da te kdo podere s kolesom ali kakšnim drugim vozilom. Zato se semkaj kaj radi odpravimo z otroiki, saj jih lahko malo bolj ' brez skrbi pustimo, da se sami .sprehodijo po stezicah. Vendar v . zadnjem čajsu tudi tukaj niso več. varni pred nekaterimi brezbrižni- mi kolesarji, ki se vozijo.po ste- zicah parka, nekateri celo po tra- vi in jim ni prav nič mar, če pri tem uničijo lepo urejene gredice. Ravno pred kratkim sem bil pri- ča neprijetnega dogodka, ki pa gUovo ni edini. S s^ipjim vnučkom sem bil na spreJi^i^ v mestnem pafku, ko se Jei p^adoma pripeljal .s kole- som,, moški. Bil je precej vinjen m -je vgzil sem ter tja, ter dva- krat tudi pošteno padel. Komaj je ta odšel, že se je pripeljal nje- gov tovariš, v prav takem stanju in kmalu sem zaslišal krik štiri- letnega fantka, ki ga je kolesar podrl. Fantek je bil do krvi op- raskan po nogah in rokah, kole- sar pa je hitro odpeljal naprej. V imenu staršev in dmgih, ki se s svojimi otroki sprehajajo po mestnem parku, prosim, da var- nostni organi poostrijo nadzor- 8txo v parku, saj vemo, da zgolj napiisi, da je hoditi po travi in voziti po stezicah prepovedano, ne zaležejo. Mislim,' da bi moral biti v parku vsak čas vsaj en član varnostne službe, če pa že ne vedno, pa bi morali zahajati tja bolj pogosto kot doslej. Dobro bi bilo, da bi bili starci in otroci varni pred prometom in vsiljivci vsaj tukaj. Metod Kroflič PROSLAVA DNEVA KRVODAJALCEV V CELJU VAŠA KRI OŽIVLJA LJUDI PODELILI SO 210 SREBRNIH, 53 ZLATIH ZNAČK IN 14 DIPLOM V soboto je bila v dvorani samor postrežne restavracije proslava diKe- va krvodajalcev, na kateri se je zbralo veliko požrtvovalnih celjskih krvodajalcev. Na začetku proslave je o pomenu krvodajalstva sprego- voril doktor Petrič. Poudaril je po- men darovanja krvi, ter o tem, ko- liko ljudi, ki so že skoraj zapisani smrti, reši prav življenjska tekočina teh humanih krvodajalcev, ki so pri- pravljeni ob vsakem času darovati kri, ne glede na to, kdo jo potre- buje. »Zdravstvena služba brez vas, krvodajalcev, bi bila velikokrat brez moči«, je dejal doktor Petrič ter po- vabil krvodajalce, da jim še naprej ostanejo ob strani in prepričujejo tudi druge, da bodo dobili tisto za- vest, ki jo imajo oni. V nadaljevanju proslave je spre- govoril tudi predsednik GO RK Slo- venije tov. Čehovin, ki se je zahva- lil celjskim krvodajalcem za njiho- va humana dejanja, nato pa v krat- kem orisal zgodovino krvodajalstva pri nas. Tudi on je končal svoj go- vor z apelom: »Pridobivajte nove krvodajalce, kajti nikoli ne vemo, kdaj bo kri potrebna tudi nam!« Ob tej priložnosti so tudi podelili krvodajalcem 2i0 srebrnih in 53 zla- tih značk ter 14 diplom, na koncu pa še 5 posebnih nagrad vsem, ki so svojo kri darovali več kot petdeset- krat. Te nagrade so prejeli: gospo- dinja Antonija Jazbec, ki je darova- la kri 67-krat, Lazar Peter, uslužbe- nec Klime, daroval je kri 75-krat, že- lezničar Jože Ožir, ki je prišel na od- vzem krvi 63-krat, oskrbovanec do- ma onemoglih Martin Tovornik, ki je daroval kri 64 krat in upokojenec Jože Malin, ki je daroval kri kar 116-krat. Vsem nagrajencem ob nji- hovem humanem delovanju naj- iskrenejše čestitke. Prizadevni RK Krajevna organizacija Rdečega križa Trnovlje je v preteklem ob- dobju delovala zelo uspešno. Število krvodajalcev se je povečalo od 11 m 311 »|e dSicMic d|jr(t>val(||lj^ ' trikrat, 10 občanbv pa dvakrat. So cialne probleme rešuje organizacija . v posebni komiisiji v okviru krajev- ne skupnosti Trnovlje. Večkrat so obiskali lastne bolne člane doma in v domu onemoglih na Polzeli. Zdrav- stvena predavanja so bila tri. Vsa- kokrat so predvajali tudi ustrezni film. Osem članic se je udeležilo te- čaja za nego bolnika na domu. Med njimi so bile tudi štiri mladinke. Prvo pomoč so nudili nič manj kot 63 krat. Članov imajo 333. Delo te podeželske krajevne organizacije je lahko za vzor marsikateri mestni in po številu mnogo močnejši krajevni organizaciji Rdečega križa. Krajevna organizacija kdečega lo-iža Dolgo polje v Celju je imela preteklo leto 1.192 članov. Najbolj potrebnim občanom svojega območ- ja so razdelili 18 paketov CARE. Za poplavljence so zbrali preko 200.000 S-dinarjev prostovoljnih prispevkov. Duša vsega delovanja organizacije je bila tajnica Milica Kovač. C. G. Celjsko kpDj^lišče ifi pdprjLo.že od 1- junijai Prve dni ^cer ^ni feHp najvec»«bisk^r«^r sc^^e veffiid kujalo" vreme. Zadnjih neRaj dni pa na kopališču kar mrgoli, kajti okoli 30» C v senci in 26 C voda v bazenu so najboljša reklama za poletno ohladitev. Upravnik bazena nam je po- vedal, da se je v teh dneh zvrstilo po dva tisoč kopalcev dnevno. M A Lisa, KJER JE BIl\ KONFERE\CA (Dalje s 1. strani) BRATJE SRBI, HRVATI IN SLOVENCI. Usoda srbskega naroda je poveza- na z usodo Slovencev in Hrvatov, brez Slovenije ni Jugoslavije, brez svobode Slovencev in Hrvatov ni svobode srbskega naroda. Narodi Jugoslavije! vsi, ki vam je draga svoboda in de- mokracija, vsi vi, ki ljubite svojo zemljo in svoj narod, združite se vsi in vrzimo izdajalsko vlado Stojadi- novičevega hitlerjevskega in Musoli- nijevega agenta. Postavimo vlado narodne sloge in obrambe. V vladi naroda naj bodo zastopane vse ljudske, demokratske in domoljubne sile. Vsi v boj za obrambo miru! Živela vlada narodne sloge! živela sloga in bratstvo vseh na- rodov Jugoslavije! Za kruh, mir in svobodo! Glede na to, da bi želeli omenjeni dogodek počastiti tudi občani iz ob- čine Sevnica, so se družbeno poli- tične organizacije iz Sevnice pridru- žile pripravam za slavje, ki bo v ne- deljo, 3. julija 1966 dopoldne na prostem pri planinski koči na Lisci. Kulturhi del programa bodo iz- vedla kulturno prosvetna društva in godba na pihala iz Laškega, sodelo- vanje pa so obljubila tudi ostala prosvetna društva. Na praznovanje bodo povabili vse borce in politične aktiviste, ki so v času narodnoosvobodilne borbe de- lali in se borili na območju občine Laško in Sevnica, slavja pa se bo po vsej verjetnosti udeležil tudi po- slanec Zvezne skupščine tov. Sergej Kraigher. T. K. PRAVNA POMOČ SE UVELJAVLJA Pri upravi skupščine občine Mo- zirje je pred štirimi leti začela dela- ti služba pravne pomoči. Služba je organizirana tako, da posluje na se- dežu občine enkrat na teden v po- poldanskem času in enkrat na me- sec na krajevnih uradih Gornji grad in Ljubno ob Savinji. Na njo se ved- no bolj obračajo občani v različnih zadevah. Medlem ko je v letu 1962 obravnavala 424 zadev, se je število zadev v leth 1965 povzpelo že na 696. Občani iščejo pravno pomoč največ v zemljiško-knjižnih zadevah, zade- vah socialnega zavarovanja, invalid- nin in pokojnin ter delovne dobe. —er Z.ABELEZENO ZA VAS MARATONSKA SEJA Dragi bralci! V zadnjem času smo dostikrat slišali besede — od besed k deja- njem. Razložimo si jih lahko tudi tako, da bomo poslej manj govo- rili in več delali; da bomo torej tudi manj sejali in, dejal bi, več želi. Toda navada je železna sraj- ca. Tistega, kar nam 'je prišlo v meso in kri, se je težko kar ta- ko otresti. Treba se je namreč te- meljito pogovoriti, kako od be- sed k dejanjem, poudariti to in ono ter podčrtati in naglasiti še marsikaj drugega. V tem znamenju smo poleg maratonskega teka dobili še ma- ratonsko sejo. Razlika je morda samo v tem, da tekači v mara- tonskem teku naredijo daljšo pot v dosti krajšem času, medtem ko so udeleženci maratonske seje porabili za kratko pot skoraj tri- krat več časa. Tako so samo pod točko razno, ki je imela eno sa- mo podtočko, razpravljali polnih šest ur! Recimo od devete do treh. Razumljivo je, da je bila, kakor »se je ugotovilo«, seja iz- redno plodna, ne samo, ker je ob- rodila zelo veliko besed, ampak, ker »se je tudi marsikaj skleni- lo«. Do zaključka, ki je bil dejan- sko sprejet že pred sejo, seveda na bi mogli priti brez šesturne razprave. Stvari je treba vselej osvetlje- vati tudi s trigonometrijo ali z optičnimi pojmi, kot so različni zorni koti. Kakor znano, imajo vsake oči ne samo svojega maler- ja. ampak tudi svoj zorni kot. Da bi bile seje samoupravnega organa tega podjetja v bodoče še bolj uspešne in še bolj maraton- ske, bi predlagal recimo takle dnevni red: 1. to in ono, 2. tisto, 3. razno, a) raznorazno, b) različno. Zelo spodbudno bt bilo, če bi glede na reformirano gospodar- jenje osvojili takšen koncept dnevnega reda, saj bi zagotovil še širšo in globljo izmenjavo mnenj, hkrati pa tudi večjo porabo ča- sa, saj v tem podjetju očitno ne vedo, kam z njim. Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Kljub naraščajoči vročim je diplo- matska aktivnost v svetu zelo živah- na in videti jc, da ponekod pred- stavniki raznih dežela ne bodo uteg- nili misliti na poletni oddih. V Že- nevi znova zaseda razorožitveni od- bor, ki pa nikakor ne more najti zbujanja: raz.ločki se kažejo pred- vsent jned sovjetskimi in ameriški- mi, s tališči, kar je razumljivo — tre- nutno še posebej za A:neričanc, ki bi z morebitnimi popuščanji plju- nili v svojo vietnamsko skledo. Navsezadnje pa so'žc itak storili; omadeževali so svojo »pomirjeval- no« inicrvencijsko politiko do te mere, da jim ves svet očita, če ne drugače vsaj z demonstracijami pred konzulati, kakor pred dnevi v nekaterih skandinavskih deželah. Nasprotno kakršnikoli razumnosti pa se Američani hvalijo z »največji- mi bombnimi napadi«, kar jih je bilo kdajkoli v Vietnamu. Nekaj mesecev je bilo sicer na Cipru mirno, a zadnje pol leta so se vneli vnovič spori, ki jih je sprem- ljalo celo nekajkratno streljanje. Zaradi te.ga sodijo, da bodo sile OZN, ki bi morale v teh dneh za- pustiti otok, ostale še nekaj časa, da bi se odnosi spet zgladili. Bolj ko se v Indoneziji približu- jejo volitve, večja je gotovost, da bo Sukamo ostal na čelu države, četudi se je že nekaj časa slišalo, da bi bilo potrebno prevusiiti vodstvo mlajšim, je zdaj le kazno, da bodo žrtvovali bivšega podpredsednika Subandriđ skupaj z osemnajstimi nekdanjimi ministri in tako pod Su- karnovim vodstvom izoblikovali no- ve odnose. Med delnimi parlamentarnimi vo- litvami v Keniji so aretirali veliko ljudi, a kljub temu niso dosegli že- lenega uspeha, saj se je volitev ude- ležila le slaba polovica volivcev. Vo- litve bodo sicer nadaljevali, a konč- ni uspeh je kljub vsenui dvomljiv. V preteklih dneh so začeli poga- janja med Francijo in Zahodno Nemčijo glede statusa francoskih čet v Nemčiji. Ta pogajanja bodo verjetno zelo ostra, četudi hi smeli domnevati nekatere sporazume gle- de na Erhardovo pripravljenost, da bi se .sestal s sovjetskimi voditelji. Te spremembe so vsekakor v zvezi z vedno bolj odločno protiameriško politiko De Gaullea in Erhardove vlade, ki je začela na ves glas zatrje- vati, da je SZ »miroljubna« dežela, si vtrjetno obeta, da bi, v osebnih stikih lahko izborila nekaj predno- sti tudi v pogajanjih, o statusu fran- coskih čet v Nemčiji. Medtem ko sta se predsednika Johnson in Illia (Argentina) spora- zumela za sestanek dežela ameriške poloble, ima Illia doma težave s svo- jo vojsko, ki je baje pripravljala dr- žavni udar. Vlada je sprejela odloč- ne ukrepe, a vsi pričakujejo, da si bo predsednik Illia skušal zagoto- viti naklonjenost vojske, pa četudi na račun nekate/ih kompromisov. IZ DELAVNICE DO TOVARNE MEDNARODNEGA POMENA KOSTROJ DOZOREVA Uvajanje avtomatike, elektronike in modernizacija Pred mnogimi leti se je iz priročne mehanične delavnice »Ko- nusa« razvila samostojna tovarna usnjarskih in čevljarskih stro- jev »Kostroj«. Še ni dolgo tega, ko se je kolektiv preselil v nove prostore, zdaij pa se lahko pohvali z velikimi delovnimi uspehi doma in v tujini. Letos bodo v »Kostroju« v Slo- venskih Konjicah izddaili 60" o pro- izvodnje za izvoz. V nekaterih deže- lah .bodo kompletno Oipremiili nove tovarne usnja z vso strojno opremo, v mnoge dežele pa bodo izvozili več- je število usnjarskih strojev ali pa tudi posamezne stroje oziroma na- domestne dele. Trenutno imajo sklenjene pogod- jbe za izročitev opreme z Alžirom, Sudanom, Kubo, Poljsko in Zahod- no Nemčijo. V ite dežele so letos že tudi izvozili precej opreme, a do Ikionoa leta imajo še dela dovc'lj. Trenutno obratuje poskusjia tovar- na usnja blizu Alžira, ki so jo v ce- loti zgradila jugoslovanska podje- tja, a vsa strojna oprema v tej to- varni je iz »Kostrcja;<. Enkrat sredi julija bo svečano odprta, kar lahko štejemo za veiliko novo zmago mla- dega kolektiva. Če govorimo o mladem kolektivu, to ni le beseda, saj je povprečna starost 29,42 let. Med 246 zaposleni- mi je v kolektivu kar 108 mlajših ed 25 let ali dobrih 45 •*',). V število zaposlenih pa je vštetih tudi 32 va- jencev. Nad 45 let starih, delavcev je v podjetju samo 18, a kolektiv šteje trenutno vsega sedem upoko- jencev! Še pred nekaj časa jc »Kostroj« slovel po slabi zasedbi s strokovnim kadrom. V zadnjih letih so to po- manjkljivost odpravili in zdaj je v kolekti\ai kar 12 delavcev z visoko- šolsko izobrazbo. Lani so imeli sku- paj 21 štipendistov, letos jih imajo še 13, od tega sedem na visokih šo- lah, drugi na srednjiih. Samoupravni organi domnevajo, da bo tako imel kolektiv številčno dovolj močno za- sedbo z visokim strokovnim kad- rom, a vsem bo nekaj časa še pri- manjkovalo ustrezne prakse. Ko si bodo pridobili tudi to, lahko podje- tje pričakuje še večje poslovne in delovne uspehe. Skladno s temi prizadevanji so v »Kostroju« usmerili svoj proizvodni (plan v osvajanje sodobne opreme. Uvajajo dlektroniko in avtomatiko, ki je tudi v usnjarski industriji uve- ljavila svoje prednosti. Strokovni kader si zato prizadeva, da bi mo- dernizirali obstoječe usnjarske stro- je, osvajajo pa tudi nove stroje ali vsaj izpopolnjujejo zdajšnje. Med zadnjimi večjimi dosežki teh priza- devanj je vsekakor kabina za bar- vanje usnja s fotocelico in tekočim trakom ter avtomatična hidraulična stiskalrnica za likanje in šagriniranje usnja. Poleg tega pa je iz dneva v dan večja tudi skrb za kvaliteto iz- delkov in če bi primerjali nekdanje izdelke z današnjimi, bi jih v neka- terih primerih komaj prepoznali. Prav zaradi tega pa so reklamacije, ki jih je bilo pred leti še kar precej, skoraj povsem izostale. Vendar je pri tovrstni industriji strojev zelo nevšeono, ker se ne morejo speciali- zirati samo za določeno število stro- jev, temveč morajo ohraniti razme- roma široik ascirtiment izdelkov. Dosedanji uspehi v tujini so za- gotovili »Kostroju«, da lahko z ved- no večjo gotovostjo nastopa v ved- no večjem številu tujih držav. Prav zdaj se dogovarjajo z Jemenom za kompletno -opremo tovarne usnja, potem s Paikistanom in z Indijo, v Sudanu prihodnje leto tudi kom- pletna oprema, deloma pa še z Av- strijo in nadaljnje pogodbe s Polj- sko. Tržišče pa razi'skujejo še v šir- šem merilu: Uganda, Libija, Tunis, Bolgarija, Romunija, Sovjetska zve- za, CSSR in Iran. Izvoz že zdaj šest- kratno prekriva uvoz in četudi je bil do nedavnega usmerjen predvsem na vzhod, si_ zdaj utira pot tudi na zahodno tržišče oziroma v prodajo za konvertibilne valute. Seveda kdleiktiv ni povsem brez problemov, saj imajo največje te- žaVe z oskrbo ustreznega materiala. Za izdelavo strojev potrebujejo namreč izredno dobre materiale, a ker so ti v manjših količinah, so pri razdelitvenih seznamih običajno bolj na repu. Izvozni načrti in razširitev izvoza na zahod pa jim bo sčasoma zagotovila zadostno vsoto deviz, ki bodo potem jamstvo za naikup ma- teriala, katerega občasno doma ne morejo dobiti. Tako lahko pričaku- jejo, da bo proizvodnja prihodnje leto še bolj stabilna, kar je lahko za mlad kolektiv samo vzpodbudno. Herbert Savodnok Ožemalni stroji, pripravljeni za transport na Poljsko Drobni iz Celja 9 Elektro Celje — znižanje ob- jestne mere. — Komisija za progra- miranje in finnanciranje pri celjski občinski sikupščini je predlagala ob- činski skupščini, da bi znižali pod- jetju Elektro Celje obrestno mero za obresti od poslovnega sklada od 4 na 2",), kar znaša okoli 100 mili- jonov starih din. Podjetje je po mnenju strokovnih služb pri občini v neenakopravnem položaju s po- dobnimi podjetji v Sloveniji, v na- čiitu pa ima obsežne investicije, ki jih mera letos realizirati. 9 Častni občani — povečanje na- domestila. — Celjska občinska skup- ščina bo na prihodnji seji sklepala o predlogu komisije za financiran je, da bi častnim cbč^ncm povišali na- domestilo od 60.000 na 100.000 starih din. Kolikor osebni dchcdki (plača ali pokojnina) ne dosegajo višine nadomestila, izplačuje častnim ob- čaaom^ražliko p^gini^^^ Trgovina, gostinstvo, turizem in obrt v žalski občini Večji promet na račun cen ? Problemi zaradi pomanjkanja nekaterih vrst blaga Na zadnji seji občinske skupščine Žalec so ob pregledu gospodarjenja v prvem trimesečju pregledali tudi rcizvoj prometa, trgovime, gostinstva, turizma in obrti. Večidel v vseh po- dročjih tako iimenovanih terciarnih panog bdležijo sicer porast prome- ta, a vse kaže, da je količinsko pro- met ostal na enaki ravni kakor lani, medtem ko so poslovni oziroma fi- nančni uspehi le posledica poviša- nja cen in tivedbe nekaterih novil stopenj prometnega davka. »Avtoprevoz« Šempeter je sicer v prvem trimesečju dosegel razmero- ma ugodne rezultate, četudi je bil največjii kamion sikoraj dva meseca v popravilu. Podjetje se bori še ved- no s pomanjikanjem ustreznega voz- nega parčka. Prav zaradi tega so že kupili dva nova kamiona, enega pa nameravajo kupiti v teh dneh. Letošnji promet v trgovini je v prvih treh mesecih kar za 13 " o več- ji kakor lani v enakem razdobju, le da je to povečanje večidel na račun povečanja cen. Skoraj 70 "o vsega iprometa v trgovini so ustvarili v »Savinjskem magazinu«. Toda kljub temu* so od časa do časa občutili občani pomanjkanje nekaterih vTSt blaga. Med prehranbenimi izdelki so pogrešali predvsem svinjino, teleti- no in pivo, pri gradbenem materia- lu 5^^(trešno opeko, cement boljših zinamk in betonsko železo, pri teks- tiilnih izdelkih pa volneni tekstil. V trgovini bodo morali še letos po- skrbeti za razširitev, saj bo potreb- ■ no zgraditi samopostrežne trgovine na Polzeli, Vranskem in v Šempetru, medtem ko bo potrebno v Žalcu urediti prodajalno pohištva, za kar bo potrebno urediti križišče pri sta- ri pošti. V gostinstvu je promet narasel še bolj, kar za 37",,. Toda tudi tu gre povečanje prometa bolj ko ne na račun povečanih cen. Med posamez- nimi obrati so seveda velike razlike, saj je »Slovan« na Vranskem prese- gal lansko prvo trimesečje kar za 83,7 f'(r, gostinsko podjetje Braslov- ce za 51,9a »Hmeljar« Žalec le za 10,9",) (deloma zaradi skrčenja obratov!). Družbeni sektor je siku- paj dosegali za 29,3 " „, a zasebni sek- tor za 50,8 "o večji promet. Četudi so programi za turistični razvoj pri posameznih turističnih društvih zelo lepi, jih ni mogoče uresničevati, ker za to deja'»'nost ni poitrebnega denarja. Toda kljub te- mu so se nočitvone kapaciitete raz- meroma povečale, ker so mnogi za- sebniki uredili turistične sobe s kre- ditom. Vendar bi bilo potrebno za ustrezen razvoj turizma pospešiti ureditev rimsikih izkopanin v Šem- petru, urediti okolje in pripraviti v bližini ustrezen gostinski loikal. Tudi obrtništvo ne zaostaja, saj je v tem obdobju zabeležilo 18 o/o večjo plačano realizacijo. To doka- zuje, da se obrtne gospodarske or- ganizacije kljub razmeroma eksten- zivnemu poslovanj«, vend^i^e kar uspešno vkljućfejejd V ttovS cfflnose gospodarjenja. Manjšo realizacijo kakor v enakem obdobju lani je pri- kazala samo »Cevomontaža«, kar je posledica nadaljnjih restrikcij v im- vesticijah. Manj zadovoljivo je stanje zstlog, ki so v tem obdobju močno narasle. Povečevanje zalog (zlasti poLproiz- vodov) je v veliko breme cbrtnim gospodarskim organizacijam, ker veže precejšnja obratna sredstva. Opazno je še tudi pomanjkanje raz- nega reprodukcijskega materiala, medtem ko se je prodaja končnih izdelkov skoraj povsem uravnovesi- la. Ce upoštevamo, da je indeks zma- njšanja števila zaposlenih v obrti 88,6 (pri tem pa moramo poudariti, da je pretežni del zmanjšanja na ra- čun likvidiranega »Kova«), potem je vsekakor očitno, da se obrtništvo še ni dovolj intenziviralo m da bi morali v prihodnje v obrti misliti tudi na boljšo organizacijo dela, če bi hoteli, da se povzpne na večjo raven uresničevanja delovnih ob- veznosti in izkoriščanja možnosti. H. S. GIBANJE GOSPODiVRSTVA V ŠENTJURSKI OBČINI NA LANSKI RAVNI v PRVEM ČETRTLETJU JE DOSEGLO GOSPODARSTVO V ŠENTJUR- SKI_OBCINI PRIBLIŽNO ENAKE REZULTATE KAKOR V ISTEM OBDOBJU PREJŠNJEGA LETA. RES JE, DA JE BILA DINAMIKA INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA POD NIVOJEM PRETEKLEGA LETA. VZROK TEMU PA JE ISKATI V POMANJKANJU REPRODUKCIJSKE- GA MATERIALA, V NEKATERIH REMONTIH TER V SPREMEMBAH V KREDITNI POLITIKI. VPLIVI REFORMNIH UKREPOV SO SE POZITIVNO ODRAZILI TUDI V GOSPODARSTVU ŠENTJURSKE OB^ CINE. - . t Gospodarske organizacije so zače- le izboljševati tehnološke procese dela, iskati notranje rezerve, uvajati novo proizvodnjo iter tako dvigniti proizvodnjo, ne da bi povečale šte- vilo zapoisleoih. Rezultati teh ukre- pov še povsod niso znani, bodo pa se gotovo pokazali v prihodnjem ob- dobju^ saj je znano, da je gospodar- ska reforma proces daljše ekonom- ske in družbene preobrazbe. Industrijiska proizvodnja se je v prvem četrtletju odvijala po predvi- deni dinamiki in je bila v lesni in- dustriji za 23,7 "„ višja cd istega ob- dobja lani, v kovinski industriji pa za 22" u nižja. Vzroke za takšen pa- dec v proiirvodnji v kovinski indu- striji je iskati v pomanjkanju ne- katerih vrst repromateriaia in zmanjšanju števila zaposlenih. Marec je bil zelo ugoden za kme- tijistvo in pričakujemo ob ugodnih vremenskih priliikah ncrmalno kmc tijsko letino. V zadnjem času je opazjili večjo uporabo kmetijskih gnojil, kar kaže, da je pravilna po- litika našla pravo mesto med kmeč- kimi proizvajalci. Promet v trgovini na drobno je bil v letošnjem prvem četrtletju po količinskem obsegu manjši, po vred- nosti pa večji za 26,9 Manjši ko- ličinski obseg trgovine je posledica porasta cen, prenosa prometnega davka iz proizvodnje na potrošnjo, saj so bile eene v primerjavi z istim obdobjem liani za 28 " o višje. Podatki iz zaključnih računov za gospodarsko leto 1965 in nekateri podatki za prvo tromesečje letos kažejo, da se gibljejo osebni dohod- ki v realnih okvirih porasta proiz- vodnje, produktivnosti dela in po- treb po prilagajanju novim gospo- darskim ukrepom. Povprečni osebni dohodek oa zaposlenega v občini je v gospodarskem letu 1965 znašal 509 N-din, v januarju 575 N-din, v febru- arju 638 N-din, v marcu pa 623 N^lin, medtem ko je bil povprečni osebni dohodek v negospodarstvu v januarju 592 Nndin, v februarju pa 661 N-dinarjev. Tako je bil povpreč- ni osebni dohodek v letošnjem prvem tromesečju v gospodarstvu 611,93 N-dLn. F. K. V »Bohorju« ves izvoz razprodan i\a vzhod več kol na zahod v zadnjem času lahko ugotavlja- mo, da dosezajo vsa lesna podjetja prav ugodne rezultate, tako pri pro- izvodnji, kakor tudi pri izvozu. Les- na podjetja ise namreč v manjši me- ri srečujejo s problemi reproduk- ei/jskega materiala, saj je zaenkrat osnovne surovine pri nas še dovolj. Eno izmed podjetij te vrste je tudi »Bohor« v Šentjurju. To podjetje je s svojimi 360 za- poslenimi trenutno glavni izvozrtiik v.-šentjurski občini. Njegovi proiz- vodi so iskani tako na zahodu ka- kor tudi na vzhodu. Glavni finalni izdelki so drobna galanterija, stop- ničke, stolčki in teflevizijske mizice; skoraj vse finalne izdelke izvažajo, v Zahodno Nemčijo ter Hoiaindijo. Medtem ko te proizvode delajo v obratu v Mestinju, žagajo les, ki ga skoraj vsega izvažajo (Italija, Vzh. Nemčija) v obratu v Kozjem. Na ^'zhodu je tudi veliko zamimanja za furnir, kaiterega gilavni odjemalec je Sovjetska zveza. V letošnjih p>etih mesecih je zna- šala vrednost izvoza 7,627.000 N-di- narjev, kar je 75 % celotne realiza- cije. Od celotnega izvoza odpade 25 "/o na finalne izdelke in to v, v red- nosti 1,899.000 N-dinarjev. Skladišče lesa v šentjurskem »Bohorju« Ozka špranja za mlade (Nadaljevanje s 1. strani) Še bolj kritično pa je stanje pri tistih otrocih, ki letos končujejo ob- vezno osemletno šolanje. Le okrog 1500 se jih bo vključilo v šole druge stopnje, nekaj jih bo nadaljevalo osemletko, okrog 1100 pa jih bo ver- jetno iskalo takojšnjo zaposlitev. Morda bo okrog 300 otrok ostalo na kmetijskih posestvih, kakih 800 — od tega bo prav gotovo 600 deklet — pa se bo vključilo v trenutno neza- poslene. Številka je brez dvoma za- skrbljujoča. Zato je zavod za zapo- slovanje sklenil z najrazličnejšimi delovnimi organizacijami dogovore o priučitvi teh mladih ljudi za do- ločena dela. Na ta način upajo, da bodo lahko zaposlili okrog 380 deklet, predvsem v Jutranjki, Lisci, Libojah in Preboldu, medtem ko bo letos Toper lahko sprejel samo tista dekleta, ki so že izpolnila 17. leto starosti. Tako bo še zmeraj ostalo okrog 220 deklet, ki zaenkrat za za- poslitev ne bodo imele velikih mož- nosti. Okrog 330 pa je takih že zdaj. Velik odstotek nezaposlenih deklet v primerjavi s fanti je posledica okorele miselnosti v nekaterih de- lovnih organizacijah, kjer so neka- tera učna mesta, kjer bi lahko dekleta delala z enakimi uspehi kot fantje, rezervirali za moški spol. Tu- di letos situacija ni dosti boljša. Od \seh prostih učnih mest je za dekle- ta namenjenih le 10 odstotkov, raz- merje absolventov osnovnih šol pa bo približno 51 prćti 49 — v korist ženske mladine! Ob tem se človeku vsiljuje misel, da od takrat, ko so dekleta izbirala samo med gospo- dinjstvom, šiviljstvom in morda še čim podobnim, nismo kaj prida na- predovali! Očitamo delovnim organizacijam, da prepočasi sprejemajo novo in na- prednejše, to vedo tudi sami, le da mislijo bolj na tehnologijo kot na ljudi. Mladi sami sicer ne morejo biti uspešni, lahko pa ob primerni pomoči in pametni usmeritvi posta- nejo kdaj gibčnejši in sodobnejši strokovnjaki. Takih pa še dolgo ne bo preveč. I. B. POSVETOVANJE ŠTIPENDISTOV IN ŠTIPENDITORJEV V ŽALCU Ka| res ni perspektive « KAM BI Z LJUDMI, KI NIMAJO USTREZNE FORMALNE I ZOBRAZBE? NA ZADNJEM POSVETOVANJU M ED ŠTIPENDISTI IN ŠTIPENDI- TORJI V ŽALSKI OBČINI, KI GA J E PRIPRAVIL ŽALSKI KLUB ŠTU- DENTOV SKUPAJ Z IDEOLOŠKO KOMISIJO OBČINSKEGA ODBO- RA SZDL V ŽALCU, JE SPROŽILO VRSTO ZANIMIVIH DEJSTEV, KI JIH POZNAMO SICER ŽE DALJE ČASA, SMO O NJIH ŽE RAZPRAV- LJALI. A SE šE VEDNO NISO SPREMENILA. Predstavnik kluba študenitov je v svojem referatu nanizal vrsto podat- kov, s katerimi so študenti dokazo- vali, da je v zadnjem času vse manj štipendij, saj je prejšnja leta preje- malo štipendijo okoli 60'\\, vseh žal- skih študentov, medtem ko je zdaj med njimi le 45 štipendistov. Še dosti bolj porazno je dejstvo, da kot štipenditorji nastopajo žalska pod- jetja vedno bolj poredko, kajti še le- ta 1964 je prejemalo 40 "o študentov štipendije od domačih podjetij, lani komaj 29 " „, a letos še samo 19 " ,j. V nadaljnjo ilustracijo je nakazal predstavnik študentov tudi razmer- ja med sistemizacijo delovnih mest in dejansiko zasedbo. Ob pregledu teh podatkov v neikaterih žalskih podjetjih so študentje ugotovili, da bi potrebovali 19 ekonomistov, 11 pravniikov, 10 agronomov, 5 strojni- kov in 2 kemika. Vse te potrebe so po odštevku zdajšnjih štipendistov v teh strokah! In v vsaki stroki je še nekaj žalsikih študenitov, ki nima- jo štipendije. Po podatkih republi- škega zavoda za zaposlevanje pa ka- že; da bi v občini Žalec potrebovali v kmetijstvu 20 inženirjev, 21 ekono- mistov, 7 pravnikov, v tekstilni in- dustriji 4 inženirje, 12 okonomiistov in v kovinski indiustriji 8 inženirjev ter 3 eikonomiste. Te primerjave upoštevajo samo nekatere dejavnosti, medtem ko bi bile poitrebe raznih kadrov še dosti večje, če bi upoštevali tudi prosve- to, usta«|oi\'e, občinsiko upravo in razne druge dejavnosti. Študenti so v svojem prikazu nadalje utemelje- vali dolgotrajnost izobraževalnega procesa in nakazovali potrebo per- spektivnega kadrovanja, ki bi mora- io upoštevati potrebe ikadrov čez' de- set let. V tem primeru, če bi upošte- vali desetletni razvoj vseh dejavno- sti, bi bile številke potrebnega stro- kovnega kadra ob dejstvu, da še ni nihče strokovnjak takoj zatem, ko zapusti visoko šolo, temveč potre- buje vsaj tri do štiri leta, preden se dejansko uveljavi v praksi, dosti večje. študentje so tudi vztrajali, naj bi ne prejemal štipendije vsalk, ki se vpiše na visoko šolo, temveč zares, sposobni, da bi podjetja ne odpra- vila študenta štipendista samo_ s podpisom pogodbe in s formalnim pošiljanjem denarja ter obvezno po- čitniško prakso, temveč da bi ga od trenutka, ko z njim sklenejo pogod- bo seznan j alla z deilom v podjetju, pri čemer bi ga morala že od vsega začetka jasno uvajati in usmerjati v območje njegove kasnejše dejav- nosti. Kasneje v razpravi so se oglasili predstavniki delovnih organizacij — štipenditorji, ki so skoraj v večini utemeljevali majhno število štipen- dij z dejstvom, da nihče ne ve, kakš- no perspektivo ima njihova delovna organizacija ter da so trenutno na delovnih mestih, ki je zanje predvi- dena višja ali visoka izobrazba, mla- di ljudje, ki imajo deset ali več let prakse. V kolikor pa so se že kje od- ločali za štipendiranje, so se večidel ogrevali za obliko izrednega študija lastnih ljudi, ki imajo že zdaj nekaj prakse in jim je potrebna samo for- malna izobrazba. Izmed vseh zastop- nikov delovnih organizacij sta naka- zala najbolj izdelan perspektivni na- črt kadrov kmetijski kombinat v Žalcu (iki je že zdaj strokovno naj- močnejši!) in tovarna nogavic Pol- zela. Vsi drugi so se bolj ko ne šti- pendinarja rednih študentov otre- sali. Tovrstno izmikanje je vsekakor nujno terjailo odločen zaključek, ki je izkazal nujnost, da začno kadrov- ske komisije v delovnih organizaci- jah dolovati bolj temeljito, hkrati pa so nakazali možnost, da bi ka- drovska komisija pri občinski skup- ščini v Žalcu v prihodnjem obdobju še bolj dosledno zbrala podatke o potrebah in o perspektivi, ki je nih- če ne more zanikati, ter tako po raz- pravi pripravila priporočilo, da bi o njem siklepala tudi občinska skup- ščina in ga nato posredovala delov- nim organizacijam kot navodilo za nadailjnje kadrovanje in štipendira- nje. Ob zaključku bi samo še pouda- rili besede predsednika občinskega odbora SZDL v Žalcu, tovariša Jože- ta Zunanca, da je zelo nesmiselno, če se v podjetjih izgovarjajo o ne- jasni perspektivi in skrbijo, kaj bo- do z ljudmi, ki trenutno zasedajo razna delovna mesta, ki zanje nima- jo ustrezne kvalifikacije. V kolilcor zares želimo, da i5omo z gospodar- jenjem napredovali, si moramo za to tudi dejansko prizadevati in se izogibati vsakršne domačnosti in pretirane čustvenosti. t u I '.KIMALI v/ Herfbert. Sa vodnik. PRED NEDAVNIM SE JE MOSTICEK ČEZ ROKAV SAVINJE NA POTI V LOKE PRI MOZIRJU VDRL POD KOLESI VELIKEGA TOVORNJAKA. TOVORNI AVTOMOBILI ŽE NEKAJ ČASA ZELO RADI IZBIRAJO ZA PRENOČIŠČE ŠPORTNO IGRIŠČE OB SA- VINJI, PRI ČEMER MORAJO ZAPELJATI ČEZ MOSTIČEK, KI JE PRED NJIM ZNAMENJE ZA DOVOLJENO OBREMENITEV DO ENE TONE. NEKAJKRAT JE MOSTIČEK ZDRŽAL, PRED DNEVI PA JE OMAGAL. SPRVA SO GA OKOLIŠKI PREBIVALCI POPRA- VILI ZA SILO, TE DNI PA SO GA S PROSTOVOLJNIM DELOM POPRAVILI TEMELJITO. KO SO KONČALI, SO ŠE ZA ŠALO SPRE- MENILI ZNAMENJE ZA DOPUSTNO OBREMENITEV IZ ENE V DESET TON. URADNA CENITEV BO VERJETNO DRUGAČNA. V LAŠKEM ODMEVI TRAGEDIJE Otrok še vedno niso našli... Devetletno Zdenko Voga in^ njenega leto mlajšega bratca Mir.,' ka, ki ju je pogoltnila Savinja v 'Laškem, še vedno niso našli. — Tretja žrtev, osemletna Dragica Kolar, leži v celjski bolnišnici v kritičnem stanju. Tragedija v Laškem je bolno odjeknila med prebivalstvom. Skupine ljudi, iki smo jih včeraj isrečevali na obrežju Savinje od Laškega db Zidanega mosta, so pod vtisom nesreče, ki je zadela dve družini v Laškem, govorile le še o otrocih, ki jih je pogoltnila zahrbtna Savinja. Medtem ko osemiletna Dragica Kolar, ki so jo že onesveščeno re- šili iz Savinje poslednji čas, leži v celj'skd bolnišnici v globoki ne- zavesti in v ikritičnem stanju, ga- silci, milica in drugi še vedno s čolni raziskujejo strugo Savinje od Laškega v smeri. Rimskih^ To- plic. Iskanie izginulih otroik — 8-lct- nega Mirka Voga in njegove leto dni stare i še sestre Zdenke — je zelo otežkočeno. Savinja je vse od Ceilja navzdol zelo mcitna iri nepregledna, povrhu pa kotania- sta in polna skal. Reševalci so bili od ponedeljka na torek malone vso noč na delu, vendar so bili vsi napori, da bi našli ponesre- čenca, zaman. OTROK V SAVINJI... Včeraj smo se v Laškem in Zi- danem mostu pogovarjali z ne- katerimi očividci, nredvsem z de- lavcem Ignacem'Hozianom, ki ie prvi opazil v vodi otroka in Ro- manom Božičem, šefom promet- ne sefkoije na železniški postali v Zidanem mostu, ki ie malo Dra- gico rešil iz valov Savinje in i i poleg ostalih nudil prvo pomoč. Ignac Hozjan nas je povedcl na obrežje Savinje, kjer je opazil otroka v motnih valovih. Dorro- dečutiH boljše, njihova storilnost pa bo večja. Pri tem bi moirali naj- več storiti strokovnjaki, ki delajo na tem področju, pa tudi delavci sami, saj je njim to najbolj korist- no. Delo na takem delovnem mestu, kot ga prikazuje slika, je naporno, posebno še zato, ker ga opravlja de- lavec stoje, traja pa tako delo zelo dolgo, včasih kar ver delovni čas. Le majhna finančna sredstva bi bila potrebna in takšno nevšečnost bi lahko odpravili. Celjsko Cestno podjetje je v torek (15 dni pred rokom) dokončalo asfaltiranje zadnjega odseka (6,5 km) cestišča Nazarje — Gornji grad. Denar za asfaltiranje so v veliki večini prispevali prebivalci in podjetja LIN, GG in Cestno podjetje samo. TV od 19.6. do 26.6.i (Festival »Sedem dni jugoslovanske TV«) Nedelja, 19. 6. 9.25 Poročila (Zagreb); 9.30 1:1 — glasbena oddaja (Zagreb); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.45 'Jragan Rabič: Mladi dolgouhovi — Jiladinska igra (Beograd); 11.40 ')^ladi alkarji — mladinska oddaja (Zagreb); 15.00 Velike avto-moto pirke za nagrado Jadrana — prenos Preluke pri Opatiji (Zagreb); ^7.30 Atletika za memorial Kusočin- ^kega — prenos iz Varšave (Inter- ^•zija); 19.00 V nedeljo ob sedmih ^ mladinska oddaja (Zagreb); 20.00 J v dnevnik (Beograd); 2045 0'Ca- ^^y: Prihranjeni funt — TV igra (Ljubljana); 21.25 KUD Branko Kr- smanovič (Beograd); 22.25 Poročila (Beograd). Ponedeljek, 20. 6. 17.35 Kuharski nasveti (Ljublja- na); 18.05 Lolek in Bolek — poljska risanka (Ljubljana); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Hipotermi- ja — izobraževalna oddaja (Beo- grad); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.45 Kontrasti — baletna oddaja studia Sarajevo; 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Opremljena soba — TV drama (■Beograd); 21.25 Pesem o Don Ki- hotu — glasbena oddaja studia Sa- rajevo; 21.40 Spekter — kulturna oddaja (Beograd); 22.20 Poročila (Beograd). Torek, 2L 6. 18.15 Poročila (Ljubljana); 18.20 Peščena ura — kulturna oddaja (Ljubljana); 18.45 Poplave — repor- taža (Beograd); 19.00 Ljubljanski jazz ansambel vam predstavlja — dva obraza Georgesa Gershvvina (Ljubljana); 19.45 Giligran — doku- mentarna oddaja (Skopje); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ismet Mujezinovič — kulturna oddaja (Beograd); 20.45 Kruno Cipci: Dok- tor Petelin — oprema (Ljubljana); 22.15 Ključ — dokumentarna oddaja (Beograd); 22.40 Poročila (Beo- grad). Sreda, 22. 6. 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Tik-tak: Žaba v črnilniku (Ljublja- na); 17.55 Slike sveta — otroški filmski žurnal (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.40 Doku-, mentarna oddaja — studia Saraje- vo; 19.10 Uvertura za diskoteko (Beograd); 19.40 Zabavno-propa- gandna oddaja (Zagreb); 19.54 In- termezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Jakov Go- tovac: Stanac — opera (Zagreb); 21.30 Večerna šola — humoristična oddaja (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 23. 6. 11.00 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 17.50 Poročila (Beo- grad); 17.55 Rdeči signal — odda- ja o prometu (Ljubljana); 18.40 Ti- sočkrat zakaj — oddaja za otroke (Beograd); 19.20 900 let Šibenika — izobraževalna oddaja (Zagreb); 19.40 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.40 Sodišče brez sodnikov — reportaža (Skopje); 22.05 Ažbetova slikarska šola — kul- turna oddaja (Ljubljana); 22.30 Zad- nja poročila (Ljubljana). Petek, 24. 6. 17.30 Pogovori o slovenščini (Ljub- ljana); 18.00 Oddaja za otroke »Mali svet« (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.35 Zakaj — filmski esej (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Beograd); 19.10 Malo za res, malo za šalo — zabavno-glasbena oddaja z ansamblom Jožeta Privška (Ljub- ljana); 19.40 Črna tabla (Ljublj-ana); 20.00 TV devnik (Beograd); 20.30 Ivo Stivičič: Mokra koža — TV dra- ma (Beograd); 21.45 Mozaik — kul- turna oddaja Sarajevo; 22.25 Bala- da o mlinskem kolesu — kulturni film (Ljubljana 22.45 Zadnja poroči- la (Ljubljana). Sobota, 25. 6. 17.50 Poročila (Beograd); 17.55 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beoferad); 18.10 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.40 Sveta Sofija Ohridska — kulturna oddaja (Skopje); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.25 Zajčja Micka — film iz serije o Varnostno-obvešče- valni službi (Ljubljana); 21.00 Festi- val zabavnih melodij Zlati ključ — prenos iz Bratislave (Intervizija); 22.15 Crni sneg — TV igra (Beo- grad); 23.15 Poročila (Beograd). Pred nedavnim je RTV LJUBLJANA na svoji črni tabli prilcazala neurejene delavnice za tehnični pouk na II. osnovni šoli v Slovenskih Konjicah. Ob obisku na šoli smo ugotovili, da je bila črna tabla tokrat preveč črna, kajti upoštevala je samo eno plat podatkov, šolska delav- nica za tehnični pouk, ki so jo pred dobrimi petimi leti uredili v kletnih prostorih (večidel s prostovoljnim delom), je bila ves čas samo zasilna rešitev — četudi so bili vsi veseli, da so imeli \sa.j to. Zdaj pa zidajo za šolo prizidek (na sliki), kjer bodo uredili lepo, svetlo in prostorno delavnico za tehnični pouk. Ce šolska gradnja ne napreduje, kakor bi si vsi želeli, pač ni kriva šola, saj marsikje tudi bolj »denarne« organi- zacije ne zmorejo, da bi takoj dokončale začete gradnje. H, S. V SMARSKI OBČIMI Reorganizacija šolstva v ŠMARSKI OBČINI PREDVIDEVAJO, DA BODO PREŠOLALI VSE UČENCE VIŠJE STOPNJE IZ NERAZVITIH ŠOL NA RAZVITE. V BO- DOČE SEDEM CENTRALNIH ŠOL. V OBDOBJU SREDNJEROČNEGA PLANA PREDVIDEVAJO GRADNJO ENE ŠOLE, ENO BODO DOGRA- DILI, NEKATERIM ŠOLAM PA BODO POVEČALI KAPACITETE. PO MANJKANJE UČNEGA KADRA BODO REŠILI S SMOTRNIM ŠTIPEN- DIRANJEM TER IZREDNIM šTUDIJEM SEDANJEGA KADRA. Sedanje stanje šolstva v šmarsiki občini, ko še dokaj visoko šitevik> učence^/ obisikuje na višji stopnji pouk v nerazviitih šolah in relatiTOo nizki učni uspehi narekujejo, da bi stanje v bodoče izboljšali. Po pred- videvanju bo na območju oboine 7 centralnih šoil (Lesično, Kozje, Pod- četrtek, Rogatec, Rogaška Slatioa, Šmarje pri Jelšah), kamor bodo prešolali učenci višjih razredov s podružničnih šol. Seveda je za to potrebna izgradnja novih kaipacitet. Tako je v načrtu dograditev šole v Kozjem, izgradnja šole v Rogaški Slatini ter povečanje kapacitet v Podčetrtku. Vzporedno z razvojem šolstva bo- do na šoilah nastajale organizacij- Sike ispremembe. Zaradi prešolanja učencev na razvite šole se bo šte- vilo oddelkov povečalo, na drugi strani pa bo vse manj kombiniranih oddelkov na srednje nerazvitih šo- lah, ki bodo postale podružnice z uČfenci prvega do četrtega razreda. Ko bo ta plan izveden, naj bi obi- skovalo centralne šole 70,5 0,0 učen- cev, podružnične pa 25%. Število kombiniranih oddelkov se bo skrči- lo na minimum m j^ih bo le 8,1 '',o od skupnega števila oddelkov. Postopoma bi radi uvedli tudi ce- lodnevno varstvo učencev, kar je pomembno v vzgojnem pogledu, omogoča pa tudi doseganje boljših učnih uspehov. To varstvo pa je možno Uvesti le v primeru, če dela- jo šole v eni izmeni. Zaradi tega bo potrebno povečati predvidene kapa- citete, ki so mišljene za dvoizmeni- oni pouk, vsaj za 60Na podruž- ničnih šolah pa, kjer so zaradi pre- šolanja proste kapacitete, bo možno postopno razvijanje celodnevnega varstva že v naslednjem obdobju. Tudi sedanja kadrovska zasedba, ko primanjkuje kadrov za predmet- ni pouk, ne ustreza potrebam šol. S prešolanjem učencev bodo te potre- be še večje. Po dokončni izvedbi predvidene šolske mreže bo v šmar- ski občini potrebno 120 učiteljev za razredni pouk, 64 Učiteljev za pred- metni pouk ter 7 ravnateljev in dva pomočnika ravnateljev. Ta iproblem bodo rešili s smotmiim štipendira- njem in izrednim študijem, s čimer bodo sedanji kadri pridobili potreb- no kvalifikacijo. Za nemoten pouk v naslednjem obdpbju pa bi bilo potrebno urediti še nekatere učilnice ter dopolniti mladinske in strokovne knjižnice na šolah. Precejšnjega pomena je tudi gradnja stanovanj za učitelje, kar naj bi rešili s podeljevanjem kreditov pod ugodnimi pogoji in z izgradnjo ustreznih stanovamjskih objektov. F. K. Širši družbeni centri USTANOVILI BI JIH V ROGAŠKI SLATINI, ROGATCU, ŠMARJU, BI- STRICI OB SOTLI IN KOZJEM Celotna dosedanja kulturna dejav- nost na področju šmarske oboine se je odvijala v okviru prosvetnih dru- štev z amaterskimi kadri, le dejav- nosti, pomembne za celotno območ- je občine, kot so spomeniško var- stvo idr., so se izvajale y okviru profesionalnih medobčinskih orga- nizacij. Nadaljnja perspektiva raz- voja kulture in prosvete predvideva formiranje širših družbenih centrov, kjer naj bi bili ustvarjeni pogoji za kontinuirano kulturno-prosvetno de- lovanje. Širši družbeni centri naj bi bili v Rogaški Slatini, Rogatcu, Šmarju, Bistrici ob Sotli in Kozjem. V manjših krajih pa naj bi se ob šoli, kjer so potrebni prostori, for- mirali ožji družbeni centri. Materialna osnova kulture je bila v preteklem obdobju precej zapo- stavljena, investicijskih vlaganj ni bilo in posledica tega so neurejeni prostori in oprema prosvetnih dru- štev. Tudi v bodoče bo ostalo teži- šče delovanja na amaterskih kadrih, potrebno pa je zagotoviti možnost usposabljanja ljudi, ki delajo na področju kulture, za vodstvo v pro- svetnih društvih. Za redno dejavnost prosvetnih društev naj bi letno v proračunu za- gotovili minimalna sredstva v zne- sku 20.000 Nndin, kar znaša povpreč- no 1.000 N-din na društvo. Poleg tega pa bo potrebno zagotoviti l^tno 10.000 N-din za financiranje knjiž- nic. DETEKTIVSKI ZAKLJUČEK SEZONE MIŠEL0 VKA Zaradi številnih bolezni v zboru je moralo SLG Celje opustiti pred- stavo »Rašamona«, a zato ni nič manj uspešno zaključilo sezone z detektivsko »Mišelovko« Agathe Christie. Že ime pisateljice, ki smo vsi prebrali z užitkom vrsto njenih kriminalnih romanov, je neke vrste jamstvo za uspeh, svojevrstna hu- domušnost in odrska napetost, ki terja tudi spretnost odrskih ustvar- jalcev, pa za občinstvo užitek (ka- kršnega bi si komajda moglo pri- voščiti ob kakem drugem delu ob vročini, ki je ulovila zaključek se- zone). Zato pa za odrske ustvarjalce prizadevnost, ki ji ne pomora niti v delu začrtana situacija snežnega meteža. Preprosta zgodba: mlada zakonca Giles Ralston (Drago Kastelic) in Mollie Ralston (Minu Kjudrova), ddprettt penstdn'in pričakujeia'bvo- je prv/e goste. Oba sta primerno vznemirjena že zaradi pričakovane- ga uspeha, a še tem bolj v »zasliše- valnem« postopku, kjer sicer Minu rahlo presega Kastelica, ki je nekaj- krat preveč očitno vznemirjen (na- merno zavajanje). Zaradi umora, ki se je primeril v Londonu, a so v mo- rilčevi beležnici poleg' londonskega naslova našli tudi naslov pensiona, so sicer vsi sumljivi, ki so se tu zb'i-ali na oddih. Vsak zase poseb- nost: Christopher Wren (Franci Gabrćvšek), mlad neuravnovešen »arhitekt«, aristokratska gospa Boy- le (Nada Bož.ičeva), neopazni in na videz omahljivi major Metcalf (Ja- nez Bermež), možata gospodična Ca- seivell (Mija Mencejeva) in gizdavi gospod Paravicini (Pavle Jeršin).' Zaslišuje jih mladi policijski nared- nik Trotter (Branko Grubar), ki spretno vnaša nemir med goste, go- stitelje in razumljivo tudi v publi- ko. Gledalci si lahko ustvarjajo svo- je sodbe, posebej še potem, ko je umor j ena > gos pa Boyle, nadležna sta- ra tetka, ki je vsem v napoto. Sum prehaja z enega na drugega, a šele tik pred zaključkom, ko skuša po- licijski narednik Trotter rekonstru- irati umor gospe Boyle, se uganka razvozla: Trotter je v resnici eden izmed otrok, ki so na bližnji farmi nekoč trpeli. Zaradi tega je umoril tudi nekdanjo kmetico v Londonu, potem gospo Boyle, ki je kot sodna porotnica soodločala o skrbništvu nad otroki in nameraval je ^umoriti tudi Giles Ralston, ki je- bila v tistih časih učiteljica v vasi. To se mu ne posreči več, ker ga major Metcalf (resnični inšpektor) poprej razkrije, kar je omogočila gospodična Case- \yell — v resnici starejša sestra ne- srečnega morilca. Režiser Franci Križaj je spretno izkoristil vse možnosti za ustvarja- nje detektivske napetosti, z ustrez- nimi domislicami ih dobrim sodelo- vanjem igralcev je začinil zgodbo v prijetno pustolovščino, ki jo sicer zmoti smrt gospe Bovle (kateri je Nada Božičeva dala veliko otipljivih potez) in četudi ima nekoliko melo- dramatičen zaključek, lahko upri- zoritev štejemo med lepe spehe SLG Celje v sezoni. Herbert Savodnik S polic Studijske knjižnice Kroflič M.: Življenski pogoji in aktivnoist žensk v SR Sloveniji. Ljub- ljana 1965. S. II 3085/18. Poročilo o raziskovanju neolita in enoiita v Sloveniji. I-.. Ljubljana 1964-. S. II 3019. Praktične vaje iz fizike, kemije, biologije in geografije v srednjih šo- lah. I-. Ljubljana 1963-. S. 2974. Katalog prevoda naučnotehničkih člana/ka, spisa i radova izradjenih u Jugoslovanskem centru za tehničku i naučnu dokumentacijo. I-. 1963-. S. II 2899. Rankovič R. D. Lalič, M. Lalič: Praksa upravljanja. Zasreb 1965. S. 25029/7. Bandič M. L: Mihailo Lalič. Po- vest o ljudskoj hrabnosti. Titoarad 1965. S. 25992/6. " . ; Caillois R.: Igre i ljudi. Maska i zanos. Beograd 1965. S. 26614/10 a. Riesman D., N. Glazer, R. Denney: Usamijcna gomila. Studija o prome- ni američkog karaktera. Beograd 1965. S. 26614/11. Ljublinskaja A. A.: Razgovori s vaspitačem o razvitku deteta. Beo- grad ok. 1965. S. 27861/2. Mala poii'tička enciklopedija. Beo- grad 1966. S. C 14. Sevdič M.: Matematičar na izletu. Zagreb 1965. S. 17134/12. Stambena privreda. Beograd 1965. S. 27681/11. . Adresar državnih organov, druž- benih služb, delovnih in drugih or- gatnizacij ter zasebnih poklicev na območju SR Slovenije. Ljubljana 1965. C 9. Toporišič J.: Slovenski knjižni je- zik. I-. Maribor 1965-. S. 27424. BREZPLAČEN PREVOZ ŠOLARJEV Skupščina občine Mozirje je pred nedavnim sprejela odlok, po kate- rem so upravičeni do brezplačnega prevoza v šojo in nazaj učenci os- novnih šol, ki obiskujejo šolo v svo- Akademik prof. dr. Anton Melik Nenadoma, sredi dela in sno- vanja novih delovnih načrtov, je utrpnila misel, zastala je roka in prenehalo je biti srce največjega slovenskega geografa vseH^hss^,- akademika in univ. prof. dr. An- tona Melika. Slovenska zemlja,Jci, jo je ljubil nadvse ter ji posvečal vse svoje delo in sposobnosti, ji podaril tudi svoje življenje, je sprejela v soboto, IL t. m. na ljubljanskih Žalah v svoj trajni objem moža, ki je več kot pol stoletja s svojo neumorno aktiv- nostjo in tvornostjo sooblikoval kulturno, znanstveno pa tudi go- spodarsko podobo Slovenije, združene v Jugoslaviji. Prof. Me- lik je vse svoje življenjske sile in sposobnosti usmerjal v bogatitev in utrjevanje slovenske narod- nostne misli; upiral se je kleče- plazenju in hlapčevanju ter inte- resom drugih narodov s severa in zahoda, ki so iskali na sloven- ski zemlji. Zato so bile njegove misli in pobude trajno usmerje- ne k zbliževanju slovanskih naro- dov na jugu in vzhodu. Prof. Melik v neštetih svojih knjigah in razpravah prikazruje lepote in domačnosti slovenske zemlje, zgodovinske znamenitosti naših pokrajin in naših naselij pa ljudi in njihovo gospodarsko us- merjenost. Povsod, kjerkoli je hodil po slovenski zemlji, je s svojim neusahljivim delom in iskanjem odkrival njeno pretek- lost; premotrival je sedanjost z neštetih vidikov; svoje misli in pisane besede pa nakazuje v mot- nosti, ki jih imamo in ki so ne- usahljivi vir za bogatenje in no- tranjo rast materialne in duhov- ne kulture našega mladega naro- da. Sinteza bogastva in samoruk- losti njegovih misli je urejena v obsežnem delu »SLOVENIJA«, v petih zajetnih knjigah, ki ob:,e- gajo blizu 3.000 strani. Ena izrned njih je posvečena predelom Šta- jerske, v kateri dobršen del zaje- majo opisi in razmišljanja o pre- delih, ki jih je v upravno enoto združevala bivša celjska skupnost komun (celjski okraj). Akademik prof. Melik je že v svojem otroštvu prepotoval vso slovensko zemljo. Spoznal je vsak njen kotiček; spominjal se je ne- štetih kmetij in vasi, mnogih zna>. čilnosti naših prebivalcev in nji- hove govorice, globoko in iskre- no se je zanimal za. življenje svo- jega sočloveka — kmeta ali delavca in razumnika. Zato je mogel samo ustvarjalec Meliko- vega kova tako globoko prodreti v vsebino življenja in značilno- sti naših pokrajin in zato je mo- gel samo on tako vsestransko in poglobljeno odpirati pogled v neodtujeno resnico današnjega Življenja našega človeka in naših pokrajin. Seznanjal nas je z le- poto bregov ob Savinji in Voglaj- ni, popeljal nas je ob Strugi in Lavi navzdol po Savinjski dolini ter nam prikazoval tudi življe- nje in delo mlinarjev in žago.^- jev. Seznanjat naš je s planinami pod Mrzlico ter na Kozjanskem, z značilnostmi in posebnostmi naših vasi in trgov in mest. S svojim prodornim, pogledom ■ se je zaustavil nad Celjem in Ve- lenjem, Žalcem in Rogaško Slati- no, pa tudi preko Sotle in Kolpe in še dlje proti jugu in vzhodu so iskale njegove oči in misli re- snicQ in dejstva o. nas in naši domovini ... Še pred nekaj dne- 'vi, ko je hodil po Savinjski doli- ni in kakor otrok občudoval nje- ne prelesti, je v Arji vasi, Gotov- Ijah in drugod preučeval stavbe savinjskih kozolcev, in ko .se je pripravljal na pot na Koroško, kjer je želel v tamkajšnjem ko- zolcu poiskati nekatere sorodno- sti s savinjskim »toplarjem«, je njegov korak zastal ... S smrtjo prof. Melika je slo- venski narod z drugimi narodi Jugoslavije izgubil svojega veli- kega prijatelja in znanstvenika, velikana misli in besede,' naše pokrajine in vasi, prebivalci pa povsod spoštovanega in ugledne- ga ter iskanega znanstvenika svetovnega slovesa. M. N. LIKOVNA VZGOJA V CELJSKI OKOLICI Občinski svet zveze kulturno pro- svetnih orgaoiizacij v Celju ima od- bore za amatersko dejavnost; od- fbor je sklenil, da bo priredil likov- inost, fiilmsko vzgojo, knjižnice in tisk, za klubsko življenje in likov- oo dejavnost. Zadnja je letos ožive- la iin izkazuje zdravo aktivnost. Od- bor j 3 sklenil da bo priredil likov- ne razstave v Štxjrah, Vojniku in na Doibrni. V teh ikrajih so pogoji za razstavljanje, to je razstavni pro- stori. Za svojo prvo razstavo je od- bor pridobil koilekcijo grafik Fran- ca Kavčiča, edinega predstavnika klasicizma. Delo je odibrala Narodna galerija iz svojih depojev. V štorah je prevzela tamkajšnja likovna sek- cija organizacijsko-skrb, za Vojnik tov. FeMcijan, na Dobrni pa tov. Ro- žanc. Prireditelji so povsod naleteli na razumevanje pri lokalnih pred- stavnikih, tako glede rezervacije razstavnega prostora ikakor tudi po- bud v javnosti. Obiski na razstavah so zadovoljivi, led je prebit, v bodo- če pa bo treba posebno pozornost posvetiti mladini. Za razstave so potrebni panoji, ki omogočajo najboljšo predstavitev umetnin ob primerni osvetljavi. Što- re in Vojnik imata že lastne panoje, za Dobrno pa so v izdelavi. S tem se celjskemu odboru občutno zma- njšujejo stroški ob razstavah. Ob otvoritvah so oskrbeli stroko\Tio predavanje z vodstvom, da bi občin- stvu približali dela umetnikov. V letošnjem programu je več razstav, za. prihodnjo pripravljajo razstavo izbranih del celjskih amaterjev. Tej pa bi verjetno sledila razstava bra- tov Šubicev, ki bi jo oskrbela Na- rodna galerija v Ljubljani. V Celju skrbi za estetsko vzgojo občinstva Likovni salon, ki pa zajema v svoj krog v glavnem mestno prebival- stvo. Podeželje ostaja praznih rok. Namen odbora za likovno dejavnost je, približati umetnost ljudem oken liških krajev. Verjetno se bo z leti teritorij razširil, ko bodo tudi dru- god razstavni pogoji. V Velenju je že razvita tradicija prirejanja raz- stav, v Žalcu, Laškem, Rogaški Sla; tini pa jih še na. Pravijo, da vzgledi vlečejo. A. S,. jem šolskem okolišu, ki stalno pre- bivajo na območju občine in ki ima- jo do šole več kot pet kilometrov v eno smer. Takih učencev je trenut- no okrog 80, z novim šolskim letom pa se bo število povečalo na 110. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 13-dnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« v oktobru »PO SREDO- ZEMUU«. Prijave do 15. septem^bra 1966. 2. Farmacevti pozor! 8-dnevno potovanje z avionom na strokovno ekskurzijo v MOSKVO In LENINGRAD v avgustu. Prijave do 15. Julija 1966. 3. 1-dnevni avtobusni Izlet na BELOPESKA JEZERA. OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. »-dnevno potovanje t letalom v SOV- /ETSKO ZVEZO v septemhr« 196«. 5. MOTORIZIRANI TURISTI! Pripravili smo vam zelo ugodne počitniške aranžmane v PORECU in ROVINJU. 6. 13-dnevno potovanje PO VZHODNI EV- ROPI. Prijave do 30. junija 1966. 7. Obiščite CARIGRAD in SOFIJO! 10-dnev- ni avtobusni izlet v času od 28. avgusta do 6. septembra 1966. Prijave do 30. junija 1966. 8. 6-duevno avtobusno potovanje v PRAGO — DRESDEN in MUNCHEN. Prijave do 10. julija 1966. 9. 3-dnevno avtobusno potovanje v VERO- no — VICENZO in PADOVO od 2. do 4. juli- ja 1966. Prijave do 20. junija 1966. 10. 6-dnevno avtobusno potovanje v UM- ERIJO. Prijave do 5. avgusta 1966. 11. 8-dnevne počitnice za AŽURNI OBALI od 17. do 24. julija 1966. Prijave do 20. ju- nija 1966. 12. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST in BENETKE. p. 2-dnevnl avtobusni izlet na GROSS- GLOCKNER. 14. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 15. 2 ali 3-dnevni izlet na DUNAJ. 16. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 17. Dopust na AŽURNI OBALI v juliju 1966. Prijave do 4. junija 1966. 18. 6 dni po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI. Prijave do 30. maja 1936. 19. PO SREDOZEMLJU! 12-dnevno poto- vanje z luksuzno la'ijo v oktobru. 20. 11-dnevno potovanje na 9glcd evropske- ga prvenstva frizerjev v MILANU in interna- cionalno tekmovanje v PARIZU. Prijave do 10. julija 1966. KOLEKTIVI! Poslužujte «e naših kvalitet- nih prevozov, Id Vam Jih nudimo po zelo inižanlh cenah v najsodobneje opremljenih Bvtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS. CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. »-30. MALI OGLASI PRODAM novo avtoanteno in novo izpušno cev za J Fiat 750 prodam za polovično ceno. Ljub- ' ijaiiska cdsta,'74 — 'Celje (od 15. ure dalje). TOPOLINO C v zelo dobrem stanju prodam ugodno. Naslov v upravi lista. PRALNI stroj »GRIPO« s centrifugo (4 kg) prodam ugodno. Kokot, Cankarjeva 5/II. opeko — bobrovec prodam. Hartman, Celje, Lava 16. VW odlično ohranjen prodam. Ing. Kolka, Celje, Plečnikova 1. BETONSKO dvozarezno strešno op^eko pro- dam. Milutin Cajič, Celje, IVlirna 'pot 5a. PRALNI stroj superavtomatik »rex« pro- dam. Naslov v upravi lista. < TELICO prodam ali zamenjam proti dopla-j čilu za kravo. Marija Sikošek, (Drage) —J Kompole 115 Štore. .1 DRVARNICO — leseno, krito z opeko, vel. 2 X 4 m prodam. Novak, Trnovlje 200. PRALNI stroj »GRIPO«, malo rabljen in di- van (otoman) proda: Dani Mlakar, Celje, Teharska c. 82. * | POLAVTOMATIK pralni stroj s centrifugo in' kopalno kad prodam. Celje, Jenkova 5. motor 200 ccm v zelo dobrem voznem sta- nju (nove gume) in sobno pohištvo (ročncjj' delo) prodam po ugodni ceni. Sket, Tehar-. je 19 (pri kapeli). BREJO kravo in brejo telico prodam. Ivan Pilih, Trnovlje 8 — Skofja vas. -I STAVBNE parcele in košnjo sena prodam. Dernovšek, Cesta v Lokrovec 34 — Celje. iHUPIM Psa nemškega ovčarja 6-8 mesecev starega z rodovnikom kupim takoj. Ponudbe pod »PRIJATEU«. NEKAJ večjih vinskih sodov od 500—1000 1 kupim. Dam tudi protivrednost. Anton Ja- rak, Megojnice; Griže. ENODRUŽINSKO vseljivo hišo. ali polovico kupim. NasIo\- v upra\i lista. MLATILNICO — navadno ali s stresali ku- pim. Milena Jesenek, Dobje 28, Dramlje. KNiODRUŽINSKO vseljivo hišo kupim. Na- slov v upravi lista. STANOVANJE išče sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. ZAKONCA iščeta eno, oziroma dvosobno sta- novanje po možnosti s kopalnico kjerkoli v Celju. Interesenti pošljite ponudbe pod Silro »20.000«. Mt,ADA intelektualka išče garsonjero s ko- palnico kjerkoli .v Celju. Ponudbe pod siit- ro »PLAČAM DOBRO«. STANOVANJE sprejmem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Marija Petelinek, Celje, Cankarjeva 6/II. ZAPOSLITEV ^RIVSKO-FRIZERSKO pomočnico, dobro jnoc sprejme: Franjo Šnajder, Cesta na Ostrožno 2. Mizarskega vajenca sprejme: Anton Cepin, Uobrova 8, Celje. RAZNO SPREJMEM otroka v varstvo na domu \ »lov v upravi lista. AMATERSKI FILM »NAGAJIVI PSIČEK« ^Cem izvežbanega psička, ki zna prenašati f^azne predmete. Ponudbe s sliko pošljite n^^ravo lista pod šifro »BREZ HONO- STANOVANJSKO PODJETJE LAŠKO razpisuj e po čL 11 odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Laško NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo družinskih hiš, in sicer v k. o. Laško v naselju »Taborje«: 1. šest parcel nad Bobnarjem št. 418/2, 418/3, 418/4, 418/5, 418/6, 418/7; 2. dvanajst parcel na b. Komezovem travniku skupno št. 470/10 in 471/1, 470/11, 470/12, 470/13, 470/14, 470/15, 470/16, 470/17, 470/18,470/19,467/2,467/3. x Izklicne cene navedenih stavbnih zemljišč znašajo po N-din 3,50 za m^, prispevek k stroškom za komunalno ureditev pa po N-din 6.000 za vsako stavbno zemljišče. Prispevek se bo uporabil za pripravo in delno opremo razpisanih zemljišč. Natečaj bo dne 6. julija 1966 ob 8. uri v Stanovanjskem podjetju Laško št. 306. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v zaprtih ovojnicah z navedbo »Natečaj« najkasneje en dan pred pričetkom natečaja. Ponudbi naj prilože potrdilo o vplačani kavciji N-din 500 pri blagajni Stanovanjskega podjetja Laško,, ali na žiro račun št. 5071-1-1195 Stanovanjsko podjetje Laško. Podrobna pojasnila, pogoje in grafične podatke dobite pri omenjenem podjetju. Poslovno združenje prevozniških podjetij »VEKTOR« Ljubljana, Šmartinska 110 razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA POSLOVALNICE CELJE Pogoji: Višja ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v gospodarstvu s poznavanjem transportne dejavnosti. Osebni dohodki ugodni. Rok za sprejemanje vlog do 25. 6.1966. Cestno podjetje v Celju razpisuje prosto delovno mesto TEHMOlOGA V asfaltno-kamnolomskem obratu Kandidat mora imeti srednjo tehnično šolo industrijske ali kemične smeri in triletno prakso. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po ob- javi v časopisu. RAZPIS GOSTINSKA ŠOLA V CELJU raz- pisuje vpis za sprejem učencev v šolo v šolskem letu 1966/67. Na šoli se učenci usposabljajo za poklic kuhar in za poklic natakar. Šolanje traja 3 leta. Pogoj je uspešno končanih 8 raz- redov osnovne šole. Kandidati naj do 27. junija pošlje-, jo na šolo: — prijavo kolJvovano s kolekom 0,50 N-din; — "iadnje šolsko spričevalo. Preizkus znanja iz slovenščine in računstva bo v torek 28. junija ob 8. uri na Gostinski šoli v Celju, Ti- tov trg 3. Isti dan bo za učence tu- di posebni zdravniški pregled. Šola nima svojega internata, sta- novanje si učenci iščejo v drugih celjskih domovili — internatih. ZAHVALA Vsem, ki ste ob žalostni izgubi na- šega ljubega ^sina TONČKA ZAVRŠMKA darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti — iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom in vsemu ostalemu osebju zdravilišča Topolšica — od- delek PLANIKA I, za razumevanje in pomoč med boleznijo — vsem pevcem in duhovščini. Vsem iskrena hvala. Družina Završnik Podjetje Javne naprave Celje sprejme v službo: 1. Čuvaja koles v shranjevalnici koles. Pogoj: stanovanje v bli- žini mesta. Prošnje oddati oseb- no v upravi podjetja Tehar- ska c. 2. Več upokojencev za delo po po- godbah o izvršitvi dela tia par- kirnih prostorih. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 17. junija 1966 ob 20. uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Sobota, 18. junija 1966 ob 16. uri: Agatha Christie; MIšELOVKA. Zaključena predstava za Cinkarno Celje. Sobota, 18. junija 1966 ob 19.30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Izven abon- maja. Zadnjikrat. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30, na dan predstave pa dve uri pred začetkom. Nedelja, 19. junija 1966 ob 20. uri: D. Garrick—Smole: VARH, A. Medved: RENDEZVOUS. Gostovanje'v Laškem. Nedelja, 19. junija 1966 ob 14. uri: Anton Novačan: VELEJA. Gostovanje v Lu- čah. Petek, 24. junija 1966 ob 20. uri: D. Garrick—Smole: VARH, A. Medved: RENDEZVOUS. Gostovanje v Šentjurju. Glasbena šola v Celju bo zaključila šolsko leto v sredo, 22. junija ob 16. uri. K zaključ- ni slovesnosti so starši vljudno vabljeni. Sprejemni izpiti za novince bodo 23. junija. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni na šolski oglasni tabli. Sprejemali bomo gojence za flavto, oboo, klarinet, trobento, rog, pozavno, violino, če- lo, kontrabas in solopetje. Posebej opozarjamo starše še na razred »pripravnica«, v katerega sprejemamo otroke po dokončanem I. razredu osnovne šole. Ravnateljstvo glasbene šole Po sklepu CDS razpisuje KK Žalec obrat Celje javno licitacijo za prodajo raznili so- dov in drugega manjšega kmetijskega orodja. Licitacija bo 24. junija 1966 na Miklavževem hribu ob 7. uri za družbeni, ob 8. Uri pa za zasebni sektor. Vse informacije dobite na ob- ratu Celje, Miklošičeva 7. Komisija za kadre pri tovarni perila TOPER Celje razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA Kandidat mora poleg spldšnih izpolnjevati še tale poseben po- goj: starost najmanj 18 let. Za zgoraj razpisano delovno mesto je po Pravilniku o delov- nih razmerjih podjetja določeno 3-mesečno poskusno delo. " • Rok prijav je 15 dfti od dneva objave razpisa. Prijave sprejema splošno kadrovski oddelek podjeftja. Okrožno sodišče v Celju razpisuje prosto delovno mesto KURIRJA Pogoj za sprejem je dokončana osemletka. Pismene prijave je treba poslati predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. Na- stop službe 1. julija 1966. TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET V soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. sta za- sedena Planinski dom v Logarski dolini in hotel Paka v Velenju. Za hotele Evropa in Celeia v Celju ter Zdraviliško gostinsko pod- jetje v Rogaški Slatini so potrebne rezerva- cije ob sobotah. Dovolj prostora je v hotelu Savinja v Laškem, v hotelu Turist v Gornjem gradu ter v Zdravilišču Dobrna. PRIREDITVE V Rogaški Slatini imajo v petek dne 17. t. m. koncert pevskega zbora iz Clevelanda, v nedeljo 19. t. m. pa dopoldne promenadni koncert. 2e danes opozarjamo na koncert narodno-zabavne glasbe, ki bo 2. julija zve- čer na vrtu hotela Celeia v Celju In na dan savinjskih ribičev, ki bo 10. julija v iVlazir- ju. IZLETNIK CtLiE r.rijiia n/o, a\ bi kolektivt io posamataike. oauan pot<>vanjft i?o dc-i(;>v:.ij-u BENBTK.E - TltJiVl2*0 - OUlNJi — i^M- CA — TRST, dvodnevni avtobusu! izleti ta kplckMve in posameznike. TRST — MR»AMARe. eD!XLMcvQi avtono- «ra iiletl za kolektive in posaaieznike. CELOVEC - VRB8RO JEZEStO - GOSI^J- SVETSKO POUE, enodnevni avtobtisni izleU, datJia po dogovoru. OUNAJ — BRATISLAVA ~ BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovo.-u. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. jimija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključao mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFUA, 8-dnev- no potovanja z avtobusom dne 22. maja, 26. jimija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do ' vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — .VIESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- lANZ.ARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.arao do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV - VAKSAVA — BERLIN — PR,\GA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK i)Osreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. I2XETNIK menja tuja plačilna sredstva. . Za cenjeni cbis^ se priporoča IZLETNIK CEUK tel 28-41 Komisija delavskega sveta za razpis vo- dilnih delovnih mest pri TRGOVSKEM PODJETJU »CENTER« CELJE, na osnovi čl. 13G, 142 in 238 statuta v zvezi s členom 21 TZDR RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta: Vodje poslovnih enot: »Center«, Tomšičev trg 3 »Samopostrežba«, Cankarjeva 1 »Rlo«, Prešernova 1 »Otok«, Trubarjeva ulica 55 »Voglajna«, Teharska cesta »Logarska«, Ljubljanska cesta 8 »Skladišče«, Cankarjeva ulica 3 Za vodjo poslovne enote je lahko ime- novana oseba, ki ima izobrazbo in nasled- nje pogoje: 1. Da je VK delavec trgovske stroke s 5-lelno prakso ali trgovski delavec z naj- manj 10 let prakse. 2. Da izpolnjuje splošne in posebne po- goje, ki jih določajo splošni in veljavni predpisi za vodje poslovnih enot. 3. Da njihovo dosedanje delo kaže, da je sposoben in dela voljan strokovnjak. Stanovanja niso zagotovljena. Rok za sprejemanje prijav je 30. 6. 1966. Kandi- dati bodo o izidu obveščeni pismeno v roku 8 dni po poteku roka. GODBA, PLES IN RAZVEDRILO V Celju je na Starem gradu vsitko nedeljo popoldne koncert narodno-zabavne glasbe, v hotelu Celeia in v Samopostrežni restavraciji pa ples vsako soboto zvečer. Na vrtu restav- racije Koper imajo godbo vsako sredo, sobo- to in nedeljo. V Velenju je v hotelu Paka ples in barski program vsak večer razen po- nedeljka, v Rogaški Slatini je ples vsak to- rek v Zdraviliški dvorani, vsako sredo, so- boto in nedeljo pa v restavraciji Pošta. Na Dobrni je ples vsiik torek in soboto, v Pre- boldu pa vsako soboto zvečer. KOPALNI BAZENI Na celjskem turističnem področju so od- prti kopalni bazeni v Celju, Rimskih Topli- cah, Šoštanju, Preboldu in Rogaški Slatini. Kopalni čas dnevno od 8. do 19. ure, v Rim- skih Toplicah vsak drugi ponedeljek zaprto, vslopnine od ^^0 do 250 za odrasle in od 58 ao M)0 S-dlnarjev za otroke. ATLETSKO TEKMOVANJE V CELJU VELIKO MLADIH Značilno za preteklo atletsko tek- movanje na stadionu Borisa Kidri- ča je precejšnje število mladih atle- tov ter nekateri zelo dobri rezultati reprezentantov. To je bilo namreč področno prvenstvo za pokal SRS in pri Kladivarju so aktivirali vse razpoložljive sile, razen nekaterih, ki so bili upravičeno odsotni. Tako smo med drugimi na startu lahko videli tudi take tekmovalce, ki so sicer že prenehali s tekmovanjem: Lešek, Brodnik, Kopitar. Moramo priznati, da so vsi še v dokaj dobri fizični pripravljenosti, saj so doseg- li zelo dobre rezultate. Poleg teh pa moramo seveda omeniti tudi repre- zentante, ki so prav tako pokazali solidno formo in bodo prav gotovo resno kandidirali za nastop na ev- ropskem atletskem prvenstvu. Sicer si pa poglejmo nekaj najboljših do- sežkov. Važič 1500 m 3:44,2, 800 m 1:52,9. Kovač 1500 m 3:48,2, 1500 ovire 4:14,3. Hoja 5 km Tabakovič 23:45,8, (nov državni rekord). Palica Lešek 450 cm, Vravnik 420 cm. Omeniti pa je treba Žuntarja, ki je v tekih na 3000 in 5000 m prispel obakrat na cilj pred Cervanom. Med dekleti je bila tudi tokrat najboljša Lubejeva, ki je pobrala prva mesta v štirih disciplinah in dosegla odličen rezul- tat predvsem v teku na 100 m 11,8. Poleg nje moramo omeniti še Ur- bančičevo in Kelčevo. Posebno razveseljivo je bilo števi- lo mladih atlefov in atletinj, ki so se v kar zadovoljivem številu ude- ležili tega tekmovanja. Med njimi je bilo opaziti precej talentov, ki bi lahko ob vztrajni vadbi in dobrem nadzorstvu kaj kmalu zamenjali sta- rejše klubske tovariše. To so pred- vsem mladinci Konec, Kotnik, Po- javnik, Ilovar, Drobne, Grahak, Kav- čič, Babovič itd. ter mladinke Ma- roltova, Zupančeva, Pavlovičeva in Žličarjeva. To po dolgem času spet množično tekmovanje v Celju je prineslo so- lidne rezultate, pokazalo, da pri Kla- divarju še vedno delajo smotrno in bodo tudi v letošnjem letu lahko kandidirali za visoke naslove v re- publiškem in državnem merilu. EG Na nedeljskem tekmovanju je poškodovani Vivod preskočil le 195 cm (loto: Sever) Odlični celjski jahači Na mednarodnem konjeniškem turnirju v Novem Sadu pred nekaj tedni je slovenska konjeniška ekipa dosegla izreden uspeh. Konjeniška zveza Slovenije je celjskemu konje- niškemu klubu poverila nalogo, da sestavi ekipo za mednarodno tek- movanje na katerem so sodelovali tudi rumunski in madžarski jahači. Celjska ekipa je bila sestavljena iz treh juniorjev na konjih Sedef, Kobra in Fantom. Že prvi dan tek- movanja so Celjani pokazali zelo lep stil in izvežbanost ter poželi odobravanje publike. V tekmovanju za ekipnega prvaka so zasedli tretje mesto za Novim Sadom in reprezen- tanco Romunije. Drugi dan tekmo- vanja pa je med posamezniki Matjaž Čik na Sedefu zasedel prvo mesto, medtem ko je bil Vlado Rančigaj na Fantomu peti, tretji dan pa v tekmi »Naša budućnost« tretji. Če upoštevamo, da je celjska eki- pa nastopila samo s tremi tekmo- valci, medtem ko so jih imele ostale ekipe 5, Romuni pa celo 17, je to iz- reden uspeh celjskega jahalnega športa. START KEGLJACEV Pred dnevi se je pričelo letošnje občinsko prvenstvo kegljačev v bor- benih partijah. Sodeluje 7 registri- ranih ekip, ki tekmujejo po točkov- nem sistemu vsak z vsakim. Priča- kovati je, da se bo borba za prvo mesto vodila v glavnem med Parti- zanom iz Štor in Celjem, vendar pa so Štorjani že v drugem kolu nepri- čakovano izgubili proti ekipi Inva- lida, ki je po fuziji s 13. majem ob- čutno močnejša. Dosedanji izidi: Ingrad : Invalid 779:732, Olimp : Aero 700 : 680, Što- re : Kovinotehna 892:648, Ingrad : Olimp 784:765, Celje : Aero 838:493, Invalid : Štore 833:818. J. Lubej Napredek mladih košarkarjev v predzadnjem kolu II. republi- ške lige so Celjani nesrečno, izgubili tekmo z vodečo ekipo MTT iz Mari- bora. Domačini so odlično začeli in so še v 27. minuti vodili s 15 točka- mi prednosti, tedaj pa jim je zmanj-- kailo sape in na koncu so zmagali Mariborčani z rezultatom 82:77. Za domačine so bili uspešni Šeligo 26, Zorko 19, Božič 15, Zupančič 8, Les- kovšek 4, Šuster 3 in Sagadin 2. V Žalcu pa je bilo v nedeljo med- občinsko prvenstvo v košarki za mladince. Mladinci Celja so prema- gali vse svoje vrstnike in si pribori- li pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo v Šoštanju. Rezul- tati tekem celjskih mladincev: Ce- lje : Blektra 51:37, Celje : Žalec 51:17, Celje : Velenje 34:20. Uspeh mladih košarkarjev kaže, da ima ŽKK Celje perspektivno ekipo, ki bi lahko ob primerni stro- kovni vadbi spet konkuriraila za po- vratek v republiško ligo. Za to pa nažalost ni dovolj sredstev, kajti 300.000 S-din, kolikor je klub prejel za delo v letu 1966 zadostuje komaj za tekmovanje v II. republiški ligi, kaj šele za vzgojo kadrov, honori- ranje trenerja in nabavo opreme. J. Cepin ŠAH-ŠAH-ŠAH v nedeljo je bilo v Ljubljani za- ključno ekipno pionirsko prvenstvo SRS v šahu. V konkurenci starejših pionirk je zmagala ekipa Raven nad Šoštanjem. Mlajši pionirji iz Naza- rij so bili peti, mlajše pionirke iz Raven četrte, starejši pionirji iz Ve- lenja pa so si delili peto in šesto mesto. V Portorožu pa je bilo te dni re- publiško sindikalno ekipno prven- stvo Slovenije. Celjski Ingrad je med 14 ekipami zasedel 3. mesto, železarji iz Štor pa so si delili 8-9. mesto. Pertinač To nedeljo so odbojkarice Parti- ,zana doživele najhujši poraz v zvezni ligi. Vsega skupaj so os- vojile le 9 točk proti odbojkari- cam beograjskega Partizana. Omeniti pa moramo v opravičilo, da so nastopile precej oslabljene, saj je skoraj kompletna prva ekipa istočasno opravljala tudi maturo^ (lotoi^ŠmouJ ŠPORT M DROBNO Občinski komite zveze mladine je v ponedeljek pripravil sprejem za rokometaše Celja, ki so osvojili le- tošnje republiško prvenstvo v roko- metu. Športnike je pozdravil pred- sednik zveze mladine Stane Seničar in jim podelil priznanja. —^ o — Na mladinskem republiškem pr- venstvu v rokometu je ekipa Celja zavzela drugo mesto med šestimi ekipami. V finalu republiškega pionirskega prvenstva v nogometu je ekipa Celja izgubila z Olimpijo 0:2. V prvi skupini podzveznega nogo- metnega prvenstva je osvojil prvo mesto Steklar, v drugi pa Krško. ŽRTVE PROMETA PO LEVI STRANI CESTE j Voznik osebnega avtomobila CE 73-62 I Franc Zagmajster iz Velenja je vozil iz Raven proti Šoštanju, ko mu je iz na- sprotne smeri po levi strani ceste na ne- pregledni ovinek pripeljal mopedist An- ton Meh. Voznik avtomobila je zapeljal na skrajno desno stran, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Pri padcu je mope- dist dobil rano na glavi in zlom leve kra- če. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Škodo na vozilih so ocenili na 2.500 N-di- narjev. 30.000 N-DINARJEV ŠKODE Voznik avtobusa CE 11-49 Alojz Zako- šek je peljal iz Ljubljane proti Celju in na vlečnem drogu vlekel avtobus CE »2-93, last podjetja »Izletnik« Celje, ki je bil v okvari zaradi zavor. Zadnji avtobus je upravljal voznik amater A in B kategori- je Maks Kaš. Pred Kaplo je voznik Za- košek na nepreglednem ovinku pred se- boj zagledal vprežni voz in nasproti vo- zeča vozila, nakar je močno zavrl. Ker pa je bil avtobus, ki ga je vlekel, težji, je pri zaviranju potisnil avtobus naprej, sam pa se je odtrgal od vlečnega droga in zapeljal na travnik, kjer se je ustavil. Potnikov v avtobusih ni bilo. Na avtobu- su, ki je bil v okvari, pa je škode za 30.000 N-dinarjev. TRČENJE MOTORISTOV Iz Titovega trga v Celju je proti Ašker- čevi ulici peljal motorist Edvard Jarm- šek z ženo Hedviko. Po Teharski cesti pa je proti križišču pripeljal z motorjem Viktor Artnik, ki je v križišču izsiljeval prednost in povzročil trčenje. Pri tera je bila težje poškodovana Hedvika Jarm- šek, ki je dobila pretres možganov. Laž- je pa sta bila poškodovana tudi Viktor Artnik in njegova sopotnica Marija Gor- jan. IZSIUEVAL PREDNOST Po Cesti na Ostrožno je v smeri mesta Celja peljal z osebnim avtomobilom CE 76-37 Ivan Pleterski iz Celja. Po Ipavčevi ulici je proti križišču vozil z motorjem Vlado Bočko, ki je v križišču izsiljeval prednost in trčil v osebni avtomobil. Bil je poškodovan in so ga odpeljali v celj- sko bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov. Na vozilih je za 1.000 N-dinar- jev škode. AVTOMOBIL v POTOK Voznik osebnega avtomobila CE 74-04 Jože Kompan je vozil proti Šoštanju. Ko je pripeljal do naselja šentflorjan mu je nasproti pripeljal mopedist Ivan Slemen- šek, ki je vozil po levi strani ceste. Voz- nik avtomobila se mu je umikal v desno in se pri tfem prevrnil v potok Sentflor- janščico, še pred tem pa se je mopedist zaletel v avtomobil. Pri tem je bil mo- pedist poškodovan, škoda pa znaža 3.000 N-dinarjev. PREKO STREHE V JAREK Proti Radečam je vozil z osebnim avto- mobilom Stanislav žibert in ko je pri- peljal do naselja Smarčno pri Vrhovem ga je pričelo na ovinku zanašati, tako da se je preko strehe prevrnil v pet met- rov globok jarek nazaj na kolesa. Pri tem sta bila poškodovana kot potnika Jaka Bregar in Slavko Kozorog, prvi je dobil poškodbe po glavi, drugi pa notra- nje poškodbe. Laže je bil poškodovan tudi voznik. Škodo na avtomobilu so oce- nili na približno 3.000 N-dinarjev. UKREPI ZA UREDITEV PROMETA V .ELJU Promet na naših cestah narašča vedno hitreje, posebno v samem Celju. Zanimiv je podatek, da je v celjski občini registriranih 3.500 mo- tornih vozil in če tem še prištejemo vsa turistična vozila, ki vozijo skozi Celje, lahko rečemo, da že dolgo po- trebujemo odlok o ureditvi prometa na področju mesta. Predosnutek so na zadnji seji obravnavali člani sve- ta za notranjo politiko in splošne zadeve pri skupščini občine Celje. Temeljni zakon o varnosti prome- ta na javnih cestah določa, da mora- jo družbeno politične skupnosti m njihovi organi ter druge organizaci- je in občani skrbeti, da so ustvarje- ni ugodni pogoji za varnost prometa in da z ukrepi preprečujejo promet- ne nesreče in druge nevarnosti v cestnem prometu. Osnutek odloka prinaša marsika- tero zanimivo in novo določilo. Za- jema predvsem mestni del Celja in to predel, ki ga obkrožajo: Savinj- sko nabrežje, Čopova ulica, Ljub- ljanska cesta, Gregorčičeva ulica do Ipavčeve, Ipavčeva ulica. Dečkova cesta, Mariborska cesta, Aškerčeva ulica, Titov trg in Ulica XIV. divizi- je do Savinjskega nabrežja. Tako bi naj bil v mestu Celju prepovedan promet z vprežnimi vozili, ročnimi vozički in gonjenje živine po neka- terih cestah in ulicah. V ožjem delu mesta naj bi bilo prepovedano pri- "slanjanje koles ob pločnike in zgradbe, kar bo vsekakor velika no- vost, saj lahko sedaj vidimo kolesa prislonjena prav povsod, nemalor krat pa se je že zgodilo, da je kolo padlo na otroka ali pod avtomobil, s tem pa bodo tudi preprečili pogo- ste kraje koles. Za občane bo vsekakor zelo po- membno določilo, ki pravi, da mora biti blago, kurivo in drugi predme- ti, ki so dostavljeni na ceste in uli- ce v mejah mestnega okoliša v času med 6. in 21. uro, odpravljeni naj- pozneje eno uro po dostavi. Člani sveta so menili, da je potrebno ob tem dati priporočila za razumeva- nje organom, ki bodo izvajali to do- ločilo, glede na kohčino dostavlje- nega blaga in možnosti časa za od- stranitev. Prav tako bi bilo prepo- vedano žaganje drv na cestah in uli- cah v mestu. Trgovsđca in gostinska podjetja v Prešernovi in Stanetovi ulici bo go- tovo prizadel člen, da se morajo oskrbovati s stranskih ulic, kjer pa to ni možno, pa v nočnem času. S tem bodo preprečene včasih zelo hitre vožnje dostavnih avtomobilov po ulicah, ki so driigače zaprte za promet. Večkrat smo že ugotovili, da voz- niki kandidati za vozniško dovolje- nje ovirajo promet na mestnih uli- cah in zaradi neizkušenosti lahko kaj hitro p)ovzročijo prometno ne- srečo. Tako bi naj bilo po odloku prepovedano poučevanje kandidatov po Mariborski cesti, Levstikovi uli- ci, Gregorčičevi ulici in Ljubljanski cesti v delovnih dneh od 13. do 15. ure, ob sobotah, dnevih pred praz- niki, praznikih in nedeljah pa od 13. ure dalje. Isto velja tudi za vožnje delovnih strojev. Odlok določa tudi mesta za par- kiranje in denarne kazni, ki jih sme- jo izterjati na kraju kršitve. Člani sveta za notranjo politiko in sploš- ne zadeve so osnutek odloka spreje- li, o njem pa bodo še razpravljali na seji skupščine. Vsekakor pa bo od- lok s tako odločnimi ukrepi izbolj- šal stanje prometa v Celju in s tem zagotovil občanom večjo varnost. M. S. BOSTE PELJALI SVOJE NAJMLAJŠE LETOS NA MORJE? POTEM SE NAJ- PREJ ZGLASITE V POSLOVALNICI TRGOVSKEGA PODJETJA »MODA« — »BA- BY«, KJER JIM BOSTE MOGLI KUPITI OKUSNE KOPALNE OBLEKICE IN PLAŠČE V VELIKO ZADOVOLJSTVO VAS IN VAŠIH NAJMLAJŠIH! BOROVNICE Začela se je sezona borovnic. Sve-" tujemo vam, da za nekaj tednov spremenite kraj svojih nedeljskih izletov in da se z vso družino odpra- vite v gozd, kjer lahko za zabavo naberete lepo zimsko zalogo tega ta- ko dragocenega gozdnega sadeža. Poglejmo, kaj vse lahko pripravimo iz borovnic: Borovnice preberemo, operemo in posušimo na cedilu. Jagode vložimo v kozarce in vmes potresemo slad- kor. Nekaj časa jih pustimo stati, nato kozarec zapremo. Na kilogram borovnic računamo 15 do 20 deka- gramov sladkorja. Pasteriziramo. / Borovnice pa lahko pasteriziramo tudi takole: operemo jih, odcedimo in vsujemo v patentne ali navadne Ifozarce. Večkrat jih potresemo, da, se sadeži lepo vležejo. Napolniti jih moramo do vrha, zapremo ali zave- žemo s celofanskim papirjem. Da- ^o jih v lonec in segrevamo do 80 stopinj Celzija. Ohlajene kozarce obrišemo. Ce imamo sokovnik, lahko pripra- vimo tudi borovničev sok. Vendar moramo ip storiti takoj po tistem, ko so bile nabrane, sicer sok rad pogreni. Na pet kilogramov borov- nic odmerimo pol kilograma slad- korja. Borovnice preberemo, opere- mo, odcedimo in po plasteh potre- semo s sladkorjem. Potem jih za dve uri pustimo pokrite na hlad- nem. Borovnice nato preložimo v sokovnik in sočimo. Dobimo okrog tri litre soka. Borovničev sok pa lahko pripravimo tudi takg, da ku- hamo kilogram in pol borovnic v pol litra vode z malo sladkorja. Ko sadeži razpadejo, sok precedimo, mu dodamo sladkor, vremo še de- set minut in napolnimo vroče ste- klenice, ki jih zapremo z gumijasti- mi kapicami. In če se vam ljubi, lahko iz. bo- rovnic pripravite tudi sladko. Odbe- remo zelo lepe in debele jagode, ki so še trde. Na kilogram borovnic računamo kilogram sladkorja, na sladkor pa kozarec vode. Borovnice vsebujejo namreč veliko lastnega soka. Skuhamo sirup, ki ga dobimo z obkuhavanjem že pripravljenega sadnega soka. V sirupu nato kuha- mo pripravljene borovnice — sedem do osem minut. V zadnjih minuiah kuhanja dodamo precejen limonin sok. Za kilogram borovnic pripravi- mo sok iz ene in pol limone. Kuha- no- sladko naj stoji dve uri, da se jagode prepoje s sladkorjem, nato ga zdajemo v kozarce in zavežemo. JAVNA RAZPRAVA O ZAKONU O OTROŠKEM VARSTVU KAKO FINANCIRATI VARSTVO JESENI BO ZVEZNA SKUPŠČINA SPREJELA ZAKON KI BO NA NOVO IN PODROBNEJE UREDIL OTROŠKO VARSTVO. PO RAZPRA- VAH SODEČ SMO KONČNO LE UVIDELI, DA JE VARSTVO PRAV TAKO PA TUDI VZGOJA, PODROČJE, KI NE MORE ŽIVETI SAMO OD UGOTOVITEV IN NACEKNIH SKLEPOV. NOVI ZAKON NAJ BI NAMREČ DOLOČIL NOVE VIRE FINANCIRANJA OTROŠKEGA VAR- STVA IN S TEM ZAGOTOVIL NJEGOV KVALITETNEJŠI IN SISTE- MATICNEJŠI RAZVOJ. Sredstva otroškega dodatka pa še vedno ne bodp zadostila velikih po- treb. Zato bodo morale svoje prispe- vati tudi delovne organizacije. V zvezi s tem pa se poraja vprašanje, kako zagotoviti realizacijo tega skle- pa. Obstajata dve možnosti — ali predpisati in točno določiti stopnjo ali pa delovnim organizacijam pre- pustiti, da skladno s svojimi mož- nostmi in družbenimi potrebami prispevajo za otroško varstvo u- strezna sredstva. Obe stališči ima- ta seveda svoje prednosti in poma- njkljivosti. Po prvem bi vire trdne- je določili, toda — ali je v sistemu samouprave in samoodločanja pra- vilno odločati namesto kolektiva? — po drugem ta bojazen odpade, toda z njo se zmanjša tudi možnost, da bi otroško varstvo dobilo res toliko denarja kot ga potrebuje. V mnogih delovnih organizacijah bi bilo nam- reč treba prej spremeniti odnos do varstva in vzgoje otrok. Zakaj kljub dokazovanju ponekod še zmeraj ne razumejo, da je skrb za pravilno varstvo sestavni del prizadevanj za večjo in boljšo proizvodnjo in da bi se sredstva, namenjena za gradnjo in vzdrževanje vgojnih ustanov, bo- gato vrnila v kvalitetnejšemu delu zaposlenih roditeljev. V delovnih organizacijah in po krajevnih skupnostih naj bi še v ju- niju začeli razpravo o tezah zvezne- ga in republiškega zakona o otro- škem varstvu in otroškem dodatku. Nosilci te razprave bodo sindikati oziroma Socialistična zveza, pogovo- rili pa naj bi se predvsem o potre- bah, virih financiranja in morda še o realnih možnostih. Prav gotovo ne bo treba znova dokazovati, kako je otroško varstvo potreben element našega življenja, toda morda bi le ka- zalo opozoriti na to, da je v organi- ziranem varstvu bolj kot varstvo po- membna vzgoja, zanjo pa je odgo- vorna vsa družba in ne samo mati. Otroško varstvo že davno ni več pri- vilegij žene — matere ali stare ma- tere — temveč se z enakopravnim vključevanjem žene v proizvodnjo ta skrb vsaj delno prenaša na druž- bo. Pripombe na teze o obeh zakonih bodo zbrali v občinskih središčih, nato pa jih bodo posredovali sestav- Ijalcem predloga. Razprava o otro- škem varstvu pa je tembolj po- membna zato, ker je zakon prvi resnejši ukrep za smotrnejše in si- stematičnejše urejevanje varstva otrok. Izšla je nova številka slovenske modne revije Maneken, ki pa je tudi tokrat natisnjena še v sr- bohrvatskem jeziku. Maneken se je namreč lepo uveljavil tudi v so- sednjih republikah, zato so se pripravljalci odločili, da poleg slovenskih komentarjev vnesejo v revijo tudi srbohrvatske. No, ta številka Manekena je tipično poletna. Prinaša veliko modelov za vroče dni — večino v moderni op art modi, posreduje pa tudi nekaj kopalnih oblek in oblek za plažo ter seveda modo za naj- mlajše. Tokrat nam predstavlja- jo nekaj ljubkih modelov tovar- ne Jutranjka, ki že nekaj časa zelo uspešno skrbi za garderobo dečkov in deklic. V tej številki Manekena pa so se spomnili tudi na tiste žene, ki bodo čez dva ali tri mesece postale mamice in so jim izbrali nekaj zračnih, lepih modelov za poletne dni (na foto- grafiji). MESO NA ŽARU Nek poseben čar je v "tem, če v naravi, kjer v privlačnem okolju za- kurimo ogenj in — spečemo kaj dobrega. Meso na žaru in ražnju je že ena izmed takih dobrot. Meso na žaru pa je ludi laže prebavljivo. Ce imamo raženj, ne bo nobenih težav. Ce pa se nam zdi izdatek os- mih oziroma devetilK tisočakov, ko- likor ta naprava stane, previsok, si lahko pomagamo tudi tako, da oglje — ali kar boste pač zakurili — na- ložite med nekaj kamnov, čeznje pa položite pločevino, v katero ste na- vrtali nekaj lukenj. Ražnjiče pripravite tako; da svinj- sko meso zrežete na majhne kose v velikosti ireh do štirih centimetrov. Nato jih nataknete na lesene ali ko- vinske ražnji9e in to po štiri do šest na enega. Meso je treba posoliti, po- poprati in namazati z oljem, nato pa jih lahko spečemo. Dobro je, da z oljem namažemo tudi ploščo. K pečenim ražnjičem serviramo gro- bo narezano čebulo, lahko pa tudi zeleno papriko in paradižnik. Pleskavica je zmes svinine in te- letine — v enakem razmerju — z dodatkom soli, popra, česna, drob- no sesekljanega feferona. Meso zme- Ijemo, solimo, popopramo in mu do- damo stri česen in zelo drobno se- sekljan feferon. Maso je treba dob- ro pregnesti in jo ponovno zmleti. Ce to ponovimo še enkrat, bo ple- skavica še boljša. Meso naj ostane na hladnem nekaj ur, da se spočije. Nato iz njega naredimo zrezke v ob- liki biftekov in jih spečemo na ža- ru. Serviramo jih z drobno seseklja- no čebulo, feferoni in mladim lu- kom. Namesto običajnih čevapčičcv pri- pravimo tokrat vinogradniški čevap. Meso zrežemo kot za ražnjiče, čebu- lo pa na tanke lističe. Koščke mesa in čebulo zmešamo, osolimo, popo- pramo in dobro pretrcsemo. Pokri- jemo in pustimo tri ure. Nato meso očistimo čebule, ga nabodcmo na ražnjiče, dobro pomažemo z oljem in pečemo na žaru. Pečeno meso da- mo nazaj v čebulo, ga vanjo zme- šamo, za nekaj trenutkov pokrije- mo in nato serviramo. CELJSKI TRG Približuje se čas, ko bomo lahko Zapisali, da je preskrba na celjski tržnici na višku. Na tržnici vlada gneča in človek mora že skoraj upo- rabiti komolce, da se lahko prerine tja, kamor je namenjen. Tržnica je namreč premajhna in še leto ali dve, pa bo večina prodajnih miz brez strehe. Kljub veliki ponudbi najrazličnejših pridelkov pa se cene še zmeraj držijo na nivoju prejšnje- ga tedna. Pocenil se je le krompir, ki je zdaj po 120 do 180 dinarjev, niedtem ko je solata po 100 do 200 dinarjev in je za ta čas šc zmerom draga. No, v tem tednu pa smo bili priča dogodku, ki prav zares ni Vsakdanji. V torek je namreč Agro- promet dajal solato — zastonj! Ohrovt je po 200 do 300, koleraba prav tako, enako ceno ima tudi če- bula; fižol jc po 200 do 400, grah po 100 do 260, koren jček po 300 do 500, Peteršilj po 500 do 700 in jajčka po ^5 do 60 dinarjev. Na tržnici je tudi ^ovolj kumar po 480, paradižnika po '(>0, nekaj breskev po 500 do 600, nrušk po 520, češnje pa so po 250 do fOO dinarjev kilogram. Vrtnih jagod zmanjkuje, so pa ^ po 400 do dinarjev kilogram. ALI SPITE PRAVILNO? Utrujenost je stanje, za kateregaf smo ponavadi prepričani, da je ne- varno. To je bolečina, ki jo povzro- čajo strupene sestavine s tem, da delujejo na živčne centre. Efekti utrujenosti so razburi j ivost, nervo- za, nemir in zmanjšana odpornost. Pogosto je vzrok utrujenosti tudi psihičen. Ce ste utrujeni, je najbolje, da po- čijete, ali pa vsaj nekaj časa dela- te kaj drugega kot sicer. Ni prav, da delate toliko časa, da začutite utrujenost. Občasni krajši počitki, na primer po deset, petnajst minut. — zlasti še, če opravljate dolgočas- no in enolično delo — bodo prepre- čili utrujenost-in povečali učinkovi- tost. Znano je, da se največ poškodb pripeti prav v obdobju uirujenosti. Spanje — »blaženi obnovitelj utrujene narave« — je velik ustvar- jalec energije. "Med spanjem se, zmanjšuje pritisk krvi in tudi srce utripa počasneje. Tako je tudi diha- nje, medtem ko se izločanje žlez zmanjšuje. Poleg tega izgubimo za- vest, čeprav se delovanje podzave- sti še nadaljuje. Toda — kako spati? Spanje je za življenje najvažnejši element. Živali, ki Jie morejo spati, umirajo zaradi utrujenosti. Sks^ajna meja človeko- ve vzdržljivosti brez spanja je ver- jetno okoli deset dni. Povprečen člo- vek srednjih let potrebuje, če želi doseči najboljše uspehe, osem ur spanja v 24,urah. Toda ni vsaka fa- za spanja enako učinkovita. V dru- gi in tretji uri je spanje najgloblje, potem postaja lažje, dokler se ne zbudimo. Skrbi, ropot, sanje in fi- zične neprijetnosti slabo vplivajo na spanje. Nekdo se je odločil, da se bo vsako noč uspaval tako, da bo vključil radio. Usnula ga je plesna glasba, zbudila pa živahna telovad- na melodija. Toda — po treh po- skusih je prenehal — godba med spanjem ga je preveč utrudila. ♦ Poskušajte torej spati globoko in trdno. Po možnosti hodite spat in vstajajte ob isti uri. In zavedajte se, da je spanje pred polnočjo učinko- vitejše kot proti jutru. Zato — če se želite temeljito spočiti, rajši prej v posteljo, kot pa da bi spanje po- daljšali. In še to — spanje ponoči •je dosti učinkovitejše od tistega po- dnevi. — KAM POCENI NA DOPUST Mnogi že odhajajo na dopust, ve- čina pa bo to storila koncd tega me- seca, zlasti pa julija in avgusta. Kam, je vprašanje, ki je te dni v središču pozornosti v mnogih druži- nah. Da, če bi bilo dovolj denarja, bi bila odločitev lahka. Toda, ker v družinskem proračunu ni viškov, je odločitev za razmeroma kratko bivanje na morju ali morda v pla- ninah, toliko bolj važno. Iz te zadrege vas lahko reši po- čitniški servis Kompasa, ki je pripra- vil nekaj izrednih možnosti za cene- no bivanje ob morju in io daleč od mestnega hrupa v krajih z blago mediteransko klimo. V teh predlo- gih pa je poleg cene še nekaj izred- nih ugodnosti. Kompas vam namreč v skupnem znesku, ki ga boste pla- čali, zagotavlja prevoz z avtobusom v obe smeri (iz Ljubljane do Ljub- ljane), zatem z ladjo, prav tako v obe smeri, prenočišče v lepo urej^ nih privatnih sobah, odlične* prehra- no, plačano turistično takso ter ustrezne popuste za otroke. Možnosti za brezskrben dopust v Kompasovi organizaciji je več. Cene pa so prilagojene glavini in tako ime- novani pred in posezoni, pa tudi dnevom, ki bi jih naj preživeli v doj ločenih krajih. Možnosti so namreč za štirinajst in sedemdnevno biva- nje. Poglejmo nekaj predlogov, ki jih nudi Kompas: Sali (Dugi otok) za 14 dni v glavni sezoni 45.550 sta- rih dinarjev, v pred in posezoni 42.450 starih dinarjev, Kukljica (Ugljan) 47.650 oziroma v pred in posezoni 42.550, Pag 43.000 oziroma 39.500, Novalja (Pag) 49.150 oziroma 43.650, Vodice 45.600 oziroma 40.600, Selce 48.100 ter 43.750, \\-rczine 43.000 in 37.450 starih dinarjev itd. —mb Nerodna zamenjava ; Velik dogodek je bil zame, ko je v nekem dnevnem časopisu iz- ' šla moja basen o nenasitnem vol- j ku, zvitorepi lisici, plašijivemu* zajcu in mrhovinarju jastrebu. ^ Prečital sem jo večkrat. Priznam, t da sem najraje gledal svoj pri-' imek, natisnjen v levem kotu po- leg naslova. Uspeh, ni kaj reči! V ponedeljek sem hotel biti pred vsemi drugimi v pisarni. Pričakoval sem pohvale. Prvi za menoj je prišel Simo in kot i* topa ustrelil: — Res ni imelo nobenega po- mena, da si me v tej basni pred- stavil kot plašnega zajca. Lahko bi vedel, da jaz v tem podjetju nisem največji strahopetec. Za- kaj se nisi spravil na Tozo. On ne sme šefu Oporekati niti kadar gre za nogomet. — Toda Simo, jaz nisem meril na nikogar, a najmanj nate. To je čisto navadna basen. — To je ta naš basnopisec, je rekel Dragan, ko je vstopil. —; Jaz sem torej mrhovinar! Zakaj? Ce misliš, da zato, ker so me sprejeli brez razpisa, tedaj s tem ne žališ samo mene, ampak tudi razpisno komisijo. Ali veš, kdo imenuje komisije? Se pravi, žališ tudi tiste! Ni mi uspelo, da bi mu karkoli odgovoril, kajti na rami sem za-, čutil šefovo roko, ki me je obrni- la s stolom vred za stoosemde- < set stopinj. — Šef je torej tisti nenasitni volk? je pričel šef. ^ J — Toda tovariš šef, jaz tega vendar nikjer nisem rekel! i — Kako da ne, ko pa v basni lepo piše, kako si volk vedno vza- me najlepši kos mesa in terja brezpogojno poslušnost! Nenadoma so se odprla vrata in skoznje je kakor brez glave priletel Pero, ki mu je podjetje omogočilo šolsko dokvalifikacijo, ki bi jo naj dosegel v dveh letih, a on je svoje izobraževanje po- daljšal, vsaj doslej, na štiri leta. — Kaj ne, ja^ sem lisica zvito- repka? •J — Toda kje piše, da bi bil ti. Pero, lisica zvitorepka? — Kako, kje piše? Kaj ne piše v basni, kako lisica ves dan dre- ma in samo maha z repom, a po- noči odhaja krasti kure. Ce mi- sliš, da je to isto kot moje igra- nje pri jazzu, se bridko motiš. Nisem mogel vzdržati več, Zs^to sem odšel iz pisarne. — Oprostite, me je na hodniku ustavil vratar Joco. — Viša ba- sen mi je všeč, toda imam pri- pombo. Vsaka basen ima na kon- cu nauk, vaša pa ga nima. To je pomanjkljivost. Odhitel sem v uredništvo časo- pisa in že v prihodnji številki so objavili nauk moje basni: — V BASNIH NE ZAMENJUJ IMEN ŽIVALI Z IMENI LJUDI, KER OBSTOJI VELIKA MOŽ- NOST, DA PREPOZNAŠ SAME- GA SEBE! LAŽJE JE PREPRIČATI MOŽGA- NE KAKOR ŽELODEC. ROBOT NIKOLI NE BO ZAME- NJAL ČLOVEKA. KER NE ZNA PODTIKATI NOGE. NE SMEMO HAZARDIRATI, LAH- KO PA EKSPERIMENTIRAMO. FERDO KOCEVAR MLINARJEV JENEZ - 49 - Sibinjski, ki jih je dobro poznal, je to kmalu opazil. Da ne bi postali preveč nejevoljni, jih je pošiljal vsak dan na ogle- de, zdaj sem, zdaj tja. — Čeprav jih je le peščica, — je večkrat rekel svojim tova- rišem, — jih imam rajši kakor pol ostale vojske. Vsak je junak od nog do glave, vsak je v boju nepremagljiv kakor skala.. Niso zastonj slovenske krvi. Nekega večera se je teharska četa vrnila v tabor z novico, da se proti Beogradu pomiika velika vojska, ki jo je videti z vi- sokega hriba. Sultan Mohamed je namreč izvedel, da je prišla križarska vojiska pred Beograd. To ga je tako razjezilo, da je takoj zbral vojiskb divjih janičarjev in spahijev, da bi osvobo- dili Beograd. Sibinjski je še tisti večer postavili vso svojo vojsko v bojni red. Teharjane je na lastno željo postavil na sredino, na mesto, ki je bilo najbolj izpostavljeno, a tudi najbolj častno. Vso noč je stala križarska vojska v bojnem redu in pripravljenosti za napad. Zjutraj se je privlekla gosta megla od Etonave in Save in zavila ves krščanski tabor v svoj sivi plašč. Ko se je okrog desetih dopoldne megla dvignila, so zagledali pred seboj Turkov ko listja in trave, ki so se ponoči utaborili po nasprotnih gričih. Med nasprotniikoma skoraj ni bilo več prostora, kajti med njima je bila le ozka dolinica. Turki so od daleč obkladali kri- stjane z garjavimi psi. — Le pridite bliže! so klicali, — vas bomo že zdelali kakor se spodoibi! Naše sablje so žejne vaše krvi! Umazana drhal! Psovke so seveda križarje razjezile; nestrpno so čakali na znamenje za pričetek boja. Sibinjski pa je odlašal. Izkušeni vojskovodja je namreč zelo dobro poznal z\'itost turških bojev- nikov in mu zato ni bilo, da bi jih napadel v utrjenem taboru. Čakal je torej toliko časa, povsem miren, da so se jeli Turki z utrjenih gričev spuščati v dolino, ki jih je bila kmalu polna. Turki so zagnali svoj bojni krik »Allah! Allah!«, križarji so se razporedili v posamezne čete 'n se pripravili za naskok; slišati je bilo trobente in b^bne. Mlinarjev Janez in teharski fantje so spodbodii svoje konje in se pognali kakor Adhar nad sovražnika. Oddirjali so točno proti sredini. Vnel se je strašen boj — obe vojski sta se zago- zdili druga v drugo in rtied njima ni bilo več nobene meje. Videti je bilo samo zastave in bliskanje mečev in kopij. V ju- tranjem soncu so se lesketali železni oklepi; s pisanih turbanov se je usipalo drago kamenje. Tu so ikliicali sveto Jezusovo ime, tam pa svojega preroka Mohameda. _ 50 - Najbolj spredaj je bil Mlinarjev Janez na svojem Zelenku. Nosili je teharski prapor, na katerem je bilo videti dve zvezdi. Kamorkoli je segel njegov meč, povsod smrt, povsod je odletel turban, v katerega je bila ovita turška glava. Celo janičarji, groza in trepet vsega krščanstva, so se ga izogibali. Kakor bi kosil, je rezal s svojim mečem brazdo v turške vrste, za njim pa teharski fantje še širše brazde. Kmalu je bila mala teharska četa kakor klin v turški vojski, ki jo bo razklal na dvoje. Voj- ski sta se dobesedno mleli, ne da hi se bila katera za ped umak- nila. Na obeh straneh je bilo veliko junakov brez primere, pov- sod nepopisen srd in neustrašljiv pogum. Že čez nekaj časa jc bila vsa doilina' v krvi, toliko je bilo mrtvih. Janez je bil s svojo teharsko četo že daleč v turških vrstah. Nasproti mu je stal paša janiičarjev in nameril vanj svoj mee, toda Janez je zamahnil in daleč je odletela obrita glava veljav- nega Turka. Pri tem se je Janezu zlomil meč, segel je po sekrio in z njo udarjal okrog sebe. Toda tudi on ni bil iz železa. Na več mesitih mu je tekla kri, zaradi česar je kmalu tako oslabel, da je začel omahovati. Roka ni mogla več krepko dvigniti sekire, ščit mu je zdrsnil iž" rok, obšla ga je omotica in padel je s svo- jega Zelenka na tla.,Ko je najbližjii janičar to videl, je na«tterii vanj svojo sulico, da bi mu prebodel junaške prsi, toda v tistem trenutku mu jc sekira razkrojila črepinjo, da se je mrtev var- nil poleg živega Janeza. Udaril ga je bil Voglarjev Miha, ki se je vedno boril ob načelnikovi strani. Ko so Turki videli, da je na krščanski strani padel načelnik s konja, so naredili vse, da bi ga odrezali od oistale vojske. Tako sta se Janez in Voglarjev Miha znašla v njihovih rokah. Tudi zdaj je Miha nadA^se hrabro branil svojega načelndika in sebe pred janiičarskimi napadi. Ko je neki Arabec opazil, kako se Miha pogumno bori proti dese- torici Turkov, je zaklical: — Stojte! Nazaj! Ta je moj! - Janičairji so prenehali napadati, Arabec pa se je obrnil k Mihi: , — Vdaj se prostovoljno, saj vidiš, da si sam in ti ne more nihče pomagati. Smrti ne uideš, če se boš še naprej predrzno • upiral tcliikšnemu številu. — Vdam se le pod pogojem, je rekel Miha pogumno, — če smem tegaile ranjerica, svojega gospodarja in načelnika odnesti z bojišča, da mu obvežem rane. Morebiti ga tako še rešim smr- ti. Samo pod tem pogojem se vdam, sicer pa raje umrem z njim vred. — To je lepo, to je junaško! je rekel .Arabec. — Zelo si mi všeč, krščanski junak. Daj mi svojo sekiro in pojdi z mojim — 51 — sužnjem v tabor. Tam lahko mirno obvežeš rane tovarišu s svoja zastavo, Miha je dal Arabcu sekiro, še enkrat dvignil ik|^išku tehar- sko zastavo, da je visoko zaplapolala, kakor bi hotel reči: »Glejite, tukaj sva, rešiite naju! Arabcev sluga je medtem prine- sel nosila; nanje so naložili nezavestnega Janeza in ga odnesli z bojišča. Ko so prišli v dragoceno opravljen Arabcev šotor, so polo- žili Janeza na svilene blazine. Miha mu je začel previdno izpi- rati rane; na srečo ni bilo nobene smrtne med njimi, čeprav so bila prsa povsem v krvi. Sluga je odšel z nosili zopet na bojišče. Miha je ostal z ranjenim Janezom sam. Že je hotel strgati teharsko zastavo, da bi ga z hfo obvezal, ko še je domislil, da bi naredil drugače: slekel je svojo srajco, jo strgal in z njo obvezal rane; zastavo pa si je namesto srajce ovil krog života in nanjo zopet oblekel suknjo. Janezu se je kri kmalu popolnoma ustavila in povrnila se mu je zavest. Plaho je pogledal krog sebe, da bi videl, kje je ' in kaj je z njim. Ko je videl, da je v turškem taboru, si je sr- • dito strgal obveze z ran in zamrmral: — Le teci, teci srčna kri, ' do zadnje kapljice mi steci! Slajša je smrt od .sužnosti. Že je hotel obvezo vreči proč, ko je zagledal na nji z rdečimi nitkami všito ime Marjetka. * j Miha je bil nekoliko prej stopil iz šotora, da bi videl, kdo zmaguje v dolini. Ko je slišal Janeza govoriti, je stopil hitro nazaj v šotor. Preprečil mu je, da bi zmetal proč obveze, Janez pa ga je osuplo pogledal in vzkliknil: — Mar jetka! Tedaj se mu je zopet stemnilo pred očmi in zopet se ga je lotiila omedlevica. Zazdelo se mu je, da je videl v Voglarjevem Mihu svojo Mar- jetko. ^ ^ 6. SUŽNOST Teharska četa je dobro videla, kako je njena zastava tri- krat zaplapolala v zraku. Fantje so vedeli, kaj to pomeni. Če- prav so si prizadevali, da bi rešili načelnika in zastavo, je bil ves trud zaman. Vse številnejše so'bile turške čete, ki so vrele na bojišče; zdelo se je, ko da sta iz vsakega ubitega Turka vstala dva nova vojaka. Kristjani in^Turki so se bojevali že tri dni. Turki so naska- kovali kakor ponoreli, kristjani so stali kakor neomajne skale sredi morja, v katere butajo vaJovi. Turška vojska je izgubila že polovico svojih najboljših moči — janičarjev. — 52 — Prišel je četrti dan bitke. Kristjani so zopet razvrščeni v bojne vrste čakaH turških napadov, toda zelo so se začudili, ko so zagledali pred seboj prazen turški tabor. Skoraj niso mogU verjeti lastnim očem in vendar je bilo resnica. Ko so Turki vi- deli, da ne bodo mogli zmagati, so jo ponoči odkurili prav ka- kor so pridrveli. Prvikrat so se morale umakniti doslej nejpire- magljive Moliademove čete pred krščansko hrabrostjo. Bojno polje je bilo posejano s trupli, s kopicani trupel, podobnih sno- pom, ki jih v času žetve puščajo za seboj žanjice. Sedaj je želj- no iskal oče sina, sin očeta, brat brata, prijatelj prijatelja, ki so se v boju ločili, premnogi za zmeraj. Tudi teharski fantje so iskali svojega načelnika na bojišču od zgodnje zore do poz- .nega mraka, toda zastonj. Zelenka, Janezovega konja so našli ubitega, toda o Janezu ni bilo najmanjšega sledu. Kako dolgo je ležal Janez v nezavesti, sam ni vedel. Ko je zopet prišel k zavesti, je videl, da leži v prelepi sobi. Zazdelo se mu je, kakor da sanja, da je padel v boju s Turki s svojega Zelenka, kako so ga potem Turki z Voglarjevim Mihom vred ujeli, kako je bil Voglarjev^iha podoben Marjetki in ka'ko mu je ona s svojo srajco obvezovala rane. Toda bolečine so ga pre- pričale, da vse to niso bile nikakršne sanje, temveč le pfrebrid- ka resnica. Zopet je pogledal svoje obveze in sam ni vedel, ali vendarle vse niso le sanje. Ko pa je zagledal zopet ime Marjet- ka, všito z rdečo nitko, je bil prepričan, da je vse bridko res. Janez je zastokal, globoko vzdihndil in rekel: — Gospod, tvoja sveta volja naj se zgodi! Strežaj, ki je slonel ob oknu in malomarno gledal zdolgo- časeno ravnino pred hišo, je stopil k Janezovi postelji in Janezu se je zopet zazdelo, kakor da bi bil v sanjah tudi tega nekj^ videl. Bil je namreč tisti Arabcev sluga, ki je prinesel z Miho Janeza z bojišča v šotor. — Hvala Alahu in njegovemu preroku, da si se vendar zdra- mil iz dolge omedlevice, je rekel sluga in nadaljeval: —- ves teden je trajala in ranoceLnik je že sam izgubil upanje, da bi še ozdravel. ' — Torej niso sanje, kakor se mi dozdeva? vpraša Janez začudeno. — Pri vseh svetnikih te prosim, povej mi resnico, kaij je z menoj? Kje sem? — Sedaj govoriš, kakor se pametnemu človeku spodobi. — Kdo me je obvezal? — Tvoj tovariš, ki te je pri Beogradu tako pogumno branil pred našimi janičarji. — Kje pa je sedaj ta moj tovariš? — Odšel je z mojim gospodarjem v Alžir. — In kje sem jaz? — V Carigradu. NEDOKONČANO »NEVARNO POLETJE« IN NEDOŽIVET »ŽIVLJENJSKI PRAZNIK« TUDI V SMRT PO SVOJI VOLJI STRAH PRED FBI • POVSOD PRISLUŠKOVALNE NAPRAVE • KENEDVJEVO VABILO In potem se je zgodilo, da je 2. julija 1961 usmeril mož svojo puško proti glavi in se ustrelil — mož, ki je imel vse, kar lahko nekomu zavi- damo: Nobelovo nagrado, stotisoč dolarjev na leto, prav toliko želje (Jo življenja in dogodivščin kot geni- alnosti, hišo v gorovju Sawtooth za zimo, jahto s specialno opremo za ribolov v Mehiškem zalivu, vedno pripravljen apartma v hotelu Ritz v Parizu in prav takšen v hotelu Grit- ti v Benetkah, dober zakon in dobre prijatelje po vsem svetu. Ta mož — čemu? Štirinajst let sem bil njegov prija- telj, vse do smrti. Poznal sem nje- govo življenje — dogodivščine, raz- govore, sanje in razočaranja, zma- ge in poraze moža, ki je bil Ernest Hemingway. Toda tudi jaz ne vem odgovora na ta »čemu, zakaj«? Dolgo sem premišljeval, če bi sploh pisal o dogodkih, ki so se pri- merili tik pred njegovo smrtjo, ali da bi jih ohranil samo zase oziroma jih vsaj zavil v tančice. Odločil sem se za Hemingweyevo načelo: »Povcr dati vso resnico, ničesar zanemariti, vse opisati, kakor se je v resnici primerilo, zanos in potrtost in obža- lovanje in kakšno je bilo vreme, po- tem najde z malo sreče bralec do srca stvari«. In tako skušahi opisati vse, kar se je primerilo, preden je umrl. In bliže, globlje nisem mogel te- mu »čemu«. Poletje 1959 je prebil v Španiji, šel je s svojimi prijatelji, toreadorji, od arene do arene, obu- jal spomine v vseh mestih, kjer je bil nekoč mlad, pogumen, možat, v svoji mladosti — pred tridesetimi leti. A že leto dni kasneje se je na svoji farmi na Kubi boril proti ne- čemu, 'kar je grozilo, da bo postalo močnejše od njega. Prvič v njego- vem življenju. Popotovanje po Španiji iz prej- šnjega leta bi naj dalo reportažo »Nevarno poletje«, ki jo je namera- vala natisniti revija »Life«. Toda gradivo se je drobilo pod njegovimi rokami kakor tudi knjiga o njego- vem mladostnem Parizu »Življenjski praznik«. Prvič je kazalo, da ni več prepričan sam vase. Poklical me je k sebi. Ko sem prispel na Kubo, sem opa- zil, da se je tudi njegovo telo spre- menilo. Shujšal je, prsni koš in ra- mena so izgubila svoj veličastni uči- nek. Le malo je še spominjalo na Hemingwaya, ki je bil nekoč iz ne- ke družbe speljal newyorškemu še- fu gangsterjev Legsu Diamondu de- kle (»resnično lepotico, s črnimi ravnimi lasmi, velikimi okroglimi očmi, s kožo, kakor bi jo narisal Botticelli, s prsi kakor Venera«) in se je zbudil naslednje jutro s tremi stodolarskimi bankovci v žepu. Hemingwayevo stanje se je še po- slabšalo, ko je po zmagi Fidela Ca- stra zapustil Kubo in se preselil v Ketchum v državi Idaho, kakšno miljo dalje od zimsko-športnega sre- dišča Sun Valley. Tam sem ga obi- skal 14. novembra 1960. Četudi ni- sem pričakoval, da bom našel He- mingwaya, ki me je ob prvem sre- čanju napojil do onemoglosti, si vse- eno nisem mislil, da bom našel mo- ža, ki ga muči občutek preganjanja. V Ketchum ne pelje železnica. Z vla- kom »Portland—Rose« se pripelje- Hemingway — borec mo do Shoshonea, od koder je v se- zoni 150 km dolg priključek do Sun Valleva. Izven sezone pa si moramo za 36 dolarjev oskrbeti taksi. He- mingway je obljubil, da me bo pri- čakoval. Vlak je prispel v Shoshone nekaj minut prezgodaj. Stopil sem v to- čilnico nasproti kolodvora, kjer me je navadno Hemingway poiskal, po- tem sva običajno popila "še čašico, preden sva se odpeljala v Ketchum. Ko je Hemingway vstopil, se je ozrl živčno po točilnici. »Pojdi takoj z menoj,« mi je dejal. Pustil sem pi- jačo, plačal in pohitel za njim v avto. Za krmilom je sedel Don An- derson. Takoj je odpeljal. Don je bil sicer vesele narave, toda tokrat je bil videti potrt kakor prijatelj, ki ga srečamo na pogrebu. »Agenti FBI so za nami,« je dejal Hemingway. »Zvezna kriminalna po- licija. Zasledovali so naju vso pot. Vprašaj Dona.« Don je dejal: »No, ja, ko smo vo- zili skozi Hailey, je bilo za nami ne- ko vozilo ... « »Zategadelj,« ga je prekinil He- mingway, »sem te snel tako hitro iz točilnice. Bal sem se, da bi nas za- tekli in aretirah.« »Toda, Ernest, vozilo je vendar za- vilo proti Picabu!« je ugovarjal Don. »Verjetno so izbrali obvozno pot,« je nadaljeval Hemingway. »Tam po- trebujejo več časa. Zato hočem zdaj čimprej iz Shoshonea.« Skušal sem se zbrati. »Toda, Pa- pa, kaj neki bi hotel od tebe zvezni kriminalni urad?« »To je pekel,« je dejal Heming- way. »Od boga prekleta jama. Vse- povsod prisluškovalne naprave. Za- to sem tudi izbral Donovo vozilo. V mojem so prisluškovalne naprave. Ne morem niti telefonirati. Tudi po- što mi odpirajo.« Grobna tišina je vladala nekaj ki- lometrov. Mislil sem, da je Ernest zaspal. Nenadoma je vprašal: »Je naš gost v New Yorku kaj rekel? Je kdo govoril z njo? So jo zaslišali?« »Naš gost« je v Hemingwayevem govoru že nekaj časa pomenilo An- gležinjo Honor John, ki smo jo bili pred nekaj leti spoznali v Španiji. Nekaj časa je delala kot Hemingwa- yeva tajnica, potem pa ji je Heming- vvay ponudil financiranje igralskega študija, kakor je to storil nekajkrat v svojem življenju, ko je mnogim mladim ljudem dajal štipendijo: bi- koborcem, študentom, pesnikom. Zdaj pa se je zavrtala v njegovo glavo misel, da je iz očetovskega prijateljstva do Honor John zakrivil nekaj napačnega, zaradi česar naj bi preganjali njo in njega. »Nihče ni ničesar spraševal,« sem dejal. ^ »Ni bil pri njej nihče od odbora za priseljence?« »Niti duša.« »Prekleto potem,« je zagrmel He- mingway, »potem se je prodala. La- že. Prešla je na drugo stran. Postala je priča obtožbe. Odpisati jo moram in pozabiti. Niti besede ne maram več shšati o njej...« Zavili smo z deželne ceste proti Ketchumu. Ceste so bile prazne. Pe- ljali smo mimo banke; luč je še go- rela in razločno smo videli dva mo- ža, ki sta še delala pri okencih. »Ugasni žaromete,« je dejal Heming- way Donu, »in zaustavi«. Heming- way je potisnil glavo skozi okno av- tomobila in natanko opazoval oba moža. »Knjigovodska nadzornika,« je potem dejal. »Dobila sta nalog,, da pregledata mojo bilanco. Če te hočejo enkrat dobiti, potem se te lo- tijo dosledno ... « K večerji smo odšli v hotel Chri- stiana. Hemingway je pripovedoval vesele zgodbe iz dobrih starih časov Ketchuma, ko je bilo mestece še ži- vahna igralnica. Sredi stavka se je prekinil. »Tista dva tam čez!« Z gla- vo je pomignil proti točilni mizi. »Že spet FBI. Hotch, Mary, iti mo- ramo!« Šel sem po natakarja. Ko sem prišel mimo mize^ kjer je sedel pri večerji lastnik hotela Churck Atkinson z ženo, sem ga povprašal po pnožeh pri točilni mizi. »Trgov- ska potnika,« je dejal. »Že pet let potujeta tu skozi in se redno vsak teden zglasita pri nas. Zdaj pa še samo reci, da se Hemingway vzne- mirja zaradi njiju!« Ko sem povedal Ernestu, da sta trgovska potnika, se je žolčno za- smejal. »Seveda! Agenti FBI so ven- dar znani po svojih bednih izgovo- rih. Kako bi se naj sicer predsta- vila — za koncertne violiniste? Poj- di, Mary, kavo lahko pijemo še do- ma.« Odkar sem bil v Ketchumu, so prihajali njegovi najožji prijatelji in si izpovedovali srce. Kaj neki se dogaja s Papajem? Vsa ta manija zasledovanja, sumničenja, depresije. Tudi na lov ni več hodil. Godrnjal je nad svojimi prijatelji. Ni jih va- bil ob petkih, da bi skupaj gledali boksarske tekme na televiziji. Vide- ti je bil zelo slabo. Moral bi govo- riti z Mary na samem, toda v soraz- merju z naraščanjem občutka zasle- dovanja je Hemingway postajal vse bolj občutljiv tudi za kritične spre- membe v svojem okolju. Slednjič mi je vendarle uspelo, da sem neke- ga popoldneva našel Mary v vele- blagovnici. Bila je obupana: »Papa stoji ure in ure ob pisalnem stroju in se dela, kakor da piše. Saj veš za knjigo »Življenjski praznik«. Toda, to je samo videz. Laliko da sicer kaj napiše, a vse odvrže. Le kaj se dogaja z njim? Neprestano govori o tern, da bi se sam končal. Le zakaj se še potika tod okoli, vprašuje. Ce bi bila dobra žena, bi me ustrelila! mi pravi. Kar naprej govori o ustrelitvi. Včeraj sem prišla po stopnicah in sem ga zagledala pred stojalom s puškami. Eno izmed svojih lovskih pušk je držal v rokah. Kri mi je zledenela v žilah. Vem, Hotch. Bila sem že namenjena, da po- kličem psihiatra. Pa saj veš sam, da bi Papa nikoli ne maral govoriti s psihiatrom. Ves divji je nanje.« Mary si je skrivoma obrisala solze in se zagledala v prazno. »Vsak dan mislim, da se bom zbudila in vse bo spet kot prej.« Pred- lagal sem ji, da bi se pogvoril z nekim psi- hiatrom v New Yorku. Soglašala je. Psihiater, še mlad in sposoben mož, ki ga nočem iane- novati, je označil Hemingwayevo stanje za depresivno zasledovalno manijo. Predlagal je nemudoma znano Menningerjevo kliniko. To- da Marv in dr. Saviers nista bila soglasna, kajti Menningerjeva klinika jc v Ameriki po- jem in v zvezi s Hemingwaycvim imenom bi to rumenilo neljubo razpoloženje v javnosti, v poštev je prišel torej samo zavod, kjer so zdravili telesne in duševne bolezni. Tako smo izbrali vsemu svetu znano kliniko Mayo v kochestcru v državi Minnesota. Da bi He- mingvvaya pripravili do obiska v kliniki Ma- . yo, se je dr. Saviers zatekel k laži v stiski. Dajal je napačne podatke o krvnem pritisku in Heminguav je bil soglasen. Z izletniškim letalom se je 30. novembra 1960 odpravil Heming\vay v Rocjifester. Spre-» jel ga je dr. Saviers. Da bi se izognil časni-, karskim senzacijam, smo sc odločili, da pri-' javimo Hemingwaya v kliniki pod imenom -^11 }iB.\oi3pqo os a3qiuoDap ss/\ usjoiabs ip- mmguaya z električnimi šoki. Hemingway je močno "trpel. Ko sem ga 13. januarja 1961 obiskal v kliniki, se je pritožil.nad zdiavlje- njem z električnimi šoki. »Kakšen smisel ima vse to, da mi z električnimi sunki uničujejo glavo, brišejo spomine in uničujejo mej po- klic. Operacija uspela, pacient mrtev . . . « In potem so se zopet oglasile prikazni zasledo- vanja. »Hotch,« je dejal zaupljivo. »Poklical sem oblasti v mestu, da sem se pripravil za vdajo. A tu ne vedo ničesar o stvareh, ki me bremenijo . . . « Da, tudi v sobi so mu name- stili prisluškovalne naprave, njegov telefon nadzorujejo in nekdo v bolnišnici je buden agent FBI. Ernest je bil strahotno suh. Samo 86 kg na telesu, ki je običajno nosilo svojih 110 kg. Obraz je izgubil polnost in celo poteze so bile videti spremenjene. Njegovo razpoloženje se je naglo menjavalo. Nekaj časa je bil poln priznanja do Marvne skrbnosti, a ž<; v na- slednjem, trenutku jo je surovo ozmerjal. Po nekem takem izbruhu jeze je odšla Mary' na hodnik. Ko se je vrnila, so bile njene oči zardele od joka. In v teh dneh je prejel Hcmingvvav osebno vabilo Johna F. Kennedy- ja, da bi se udeležil svečanosti ob prevzemu dolžnosti novo izvoljenega predsednika. Hc- rningway je bil ganjen in precej časa smo porabili, preden smo sestavili ustrezno opra- vićt'lo. Bil sem presenečen, ko sem zvedel, da so Heniingvvava 22. januarja 1961 izpustili iz klinike. Telefoniral mi je in mi sporočil, di> je vesel, ker je spet doma in pri delu. Ze dan po vrnitvi^ je odšel na lov in osem divjih gosi visi zdaj na kupu drvi pred ku- hinjskim oknom. Kazalo jc, da je spet vse v najboljšem redu. Toda že v začetku marca sem prejel njegova pisma, ki je bil v njih 1-Iemingvvayev rokopis videti skrivičen. Crke so bile majhne in goste, besede je bilo ko- maj mogoče razbrati. To so bila pisma polna tožb. o svojem delu je komajda kaj zapisal. Mrakoben telefonski razgovor sem imel pot- lej še 18. aprila. Na neki prireditvi v New Yorku so si nekateri Hcmingwayevi znanci omislili, da bi mu telefonirali v Ketchum. Raznovrstni ljudje so se zvrstili ob telefonu in ga ogovarjali in po njihovem smehu sem sodil, da jim Hemingvvay odgovarja zelo du- hovito. Ko sem sam prevzel slušalko, pa je vendarle spregovoril z glasom, ki je zvenel, kakor da bi prihajal iz groba: »Hotch, pro- sim te, reši me teh ljudi. Gre mi zelo sla- bo. Te bedaste knjige ne morem dokončati. Čutim, da je vse v meni, kar bi moral za- pisati; vem, kako bi moralo biti, a ne spra- vim iz sebe.« Gostje so stali okoli mene in v pričakova- nju prisluškovali. Zato sem skušal narediti vesel obraz. Hemingvvay je nadaljeval: »Hotch ves dan sem ob pisalni mizi. Trudim se, da > Pogreb na njegovih lovišči h pod gorovjem Savvtooth ' bi spravil na papir, kar vrta v meni. Morda je samo en stavek, morda je kaj več. Ne vem. Toda iz sebe ne spravim ničesar. Knji' ga bi naj izšla v jeseni. Pisal sem založbi, naj jo črtajo.« Odgovoril sem: »Bo pač izšla spomladi!« »Ne,« me je zavrnil Hemingvvay. »Tudi spo- mladi ne, ker je enostavno ne spiavim sku- paj. Niti to Jesen, niti spomladi, še v de- setih letih ne. Ta čudovita prekleta knjiga, pa je ne zmorem, razumeš?« Ko sem odložil .slušalko so gostje dejali: »Vse kaže, da je na višku, kajne?« To je bilo v torek, 18. aprila. V nedeljo zjutraj, 23. aprila, me je iz Ketchuma klicala Me.ry. Ernest Hemingway se je skušal ustreliti s svojo lovsko puško. Zdaj leži v bolnišnici Sun Vally. Z majhnim letalom sta dr. Seviers in Don Anderson pospremila Heming\vaya spet v kliniko Mayo, toda spotoma je He-. ming\vay še trikrat poskusil napraviti samo- mor. Se enkrat z lovsko puško tik pred od- hodom, zatem se je skušal vreči iz letala m .ob vmesnem pristanku se je hotel zagnati v vijak nekega drugega letala. Še enkrat so Hemingvvaja po kratkem zdravljenju odpusti- li iz klinike. Doma v Ketchemu je dosegel svoj namen. Ustrelil se je z lovsko puško. Spominjam se njegovega odgovo- ra, ko sem ga ob nekem obisku v kliniki Mayo vprašal: »Kaj hočbš. Papa, sem si nekoč dejal, kdor ima dolgo pot, mora računati, da se kdaj spotoma znajde na zadnjici. Že več- krat poprej si bil na tleh.« »Zares,« je pritrdil. »Toda vsakič sem bil na nogah, še preden je sod- nik v ringu prešlel do tri. A tokrat smo že pri šest, morda celo pri se- dem.« Zakaj ni bil znova na nogah, pre- den je sodnik v ringu preštel do »deset«? Letos jeseni bo izšla knjiga A. E. Hotchnerja »PAPA HEMINGWAY« tudi v nemščini. Morda jo bo v svoj program sprejela tudi kakšna naša založba, saj si je Hemingway na Slovenskem pridobil veliko lju- biteljev. Izbrane odlomke iz te knji- ge je za bralce »Celjskega tednika« prevedel Herbcrt Savodnik. _ Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ H. SVETOVNE VOJNE (28) Dronkers je zatresel z glavo in v očeh so se ^11 pojavile solze. »Moj bog,« je dejal ves obu- pan, »na to nismo niti pomislili!« »Razen tega,« je nadaljeval podpolkovnik, ^človeku, ki pride v Rotterdam, da bi našel čoln, •s katerim namerava na skrivaj pobegniti v An- glijo, ne bo prišlo niti na misel, da bi odšel v edino prvovrstno restavracijo v mestu, ki je bombe niso poškodovale. (Zdaj so sicer večidel Nekdanje kavarne »Atlanta« spremenili v kon- Ukcijsko trgovino. Op. prev.) No, povejte, za- ^(ij ste to storili. Vi ste namreč odšli na kraj, ki ^te zanj morali vedeti ze vnaprej, da v njem ne boste našli niti enega samega mornarja. Zakaj ^iste odšli raje v neko pristaniško gostilno, kjer ^te lahko pričakovali številne mornarje?« Dronkers je kazal, kako so ga podpolkovniko- besede užalile in je trmasto odgovoril: »Če verjamete ali ne, povedal sem vam čisto desnico.« »Nemogoče,« se je posmehoval podpolkov- nik. »Resnica je včasih zares neverjetna, a to, '^r ste mi natvezli, vseeno ne morem prebaviti, '^ako je mogoče, da ste v tej prenapolnjeni re- stavraciji našli edinega človeka v Rotterdamu — ^''^orda celo v vsej Holandiji — ki vam je lahko ^magal? Mar niste strašno tvegali, ko ste iz- '^[^petali resnico pred tem človekom, ki ga sploh ^^ste poznali? Ne bi mogel biti on agent gesta- ^^? In navsezadnje, zakaj bi tako bister in spre-^ {^n človek kakor je Hans tvegal, da bi ga mučili slednjič celo usmrtili za ubogih 40 funtov? ^jte mi kakorkoli utemeljiti odgovore na ta^ ^P^ašanja in potem bom morda še verjel vaši Dronkers je vzdihnil: »Lahko vam samo še enkrat ponovim, gospod, da sem govoril res- nico.« Podpolkovnik se je razvnel. »Poslušajte, Dronkers, prav gotovo vem, kdo ste? Čisto nava- den lažnivec. Pa tudi to vem, kdo vas je poslal v Anglijo! Herr Strauch, vodja nemške obvešče- valne službe, kajne? Pustim vam točno 24 ur, da o vsem natanko premislite. Jutri ob istem' času boste spet pri meni in morda mi boste po- vedali resnico.« v »Saj sem vam jo že povedal, gospod,« je tr- masto gonil svoje Dronkers. V trenutku, ko je podpolkovnik pozvonil srta- žar jem, da bi prišli po jetnika,^ se mu je moral čuditi. Zavedal se je. da bo bolj trd oreh, kakor je bil sprva mislil. Kazalo je, da je tako prepri- čan v svoje poštenje, da je za trenutek celo pod- polkovnik pomislil, morda pa je le njegova zgod- ba resnična. Vendarle je pregnal pomisleke, ker je bil prepričan, da je vohun in da ga bo na kraiu vendarle pripravil do priznanja. Preden so ga stražarji odvedli, je sprožil pro- ti podpolkovniku še svojo zadnjo puščico. Dejal mu je, da ho pisal odgovornim, da dopuščajo oblast britanskemu Himmlerju. Ohljtiho je tudi izpolnil in je napisal pisma kraljici Wilhelmini, angleškemu kralju in ministerskemu predsedni- ku Winsfonu Chtirchillu. Pisma seveda niso pri- šla do naslovljencev. Po njegovem odhodu je podpolkovnik sedel v naslonjač in še'enkrat v spominu razčlenil ves razgovor. To ga ie še bolj ut0dilo v veri, da mu je Dronkers napletel lepo kopico laži in odločil se je, da ga bo pripravil do priznanja. A v tistim trenutku še ni vedel, da ga bo ta odločitev stala trinajst dni in noči trdega dela. iže v prejšnjih zgodbah smo videU, kako po- membno je za preiskavo, da preiskovalci podrob- no pregledajo stvari osumljenega. Če .bi Tim- mermans ne irhel pri sebi tistih reči za »skrito« pisanje, bi ga verjetno nikoli ne ulovili. Tudi v drugih primerih je podpolkovnik pogosto odkril kakšno nmlenkost, ki je izdala vohuna. Vsak vohun ima namreč dve nalogi: zbrati mora po- datke in potem jih mora posredovati tja, kjer jih bodo lahko uporabili. Zato ima običajno pri sebi beležke o svojih nalogah ali pa tuje naslove, kamor mora sporočati odkrite podatke. Zadosti odločni vohuni ne bodo nikdar priznali svojega poslanstva, v kolikor jim tega ne dokažemo z otipljivimi dejstvi ali če jih prisilimo do priz.na- nja z mučenjem. Ker pa je bilo v Angliji vsa- kršno telesno mučenje strogo prepovedano, je moral podpolkovnik iz dneva v dan zasliševati Dronkersa. Ta pa je odgovarjal kakor navH gra- mofon, da je povedal samo resnico in čisto res- nico. Podpolkovnik je zdaj vedel, da bo moral najti dokaz, ki ga tudi Dronkers ne bo nmgel zataiiti. Ker je v tistih dneh imel tudi dosti drugega dela, se ni mogel posvetiti vsej Dronkersovi gar- derobi. Zvečer je ^odnašal s seboj na dom posa- mezne predmete in jih skrbno pregledoval. Naj- prej je izbral njegovo srebrno uro z verižico. Pod mikroskopom je pregledal vsak obroček ve- rižice, a ni na njih našel niti najmanjše praske. Potem je odprl uro. pregledal stene, kolesie. \izmet in kamne. Tudi ničesar. Za uro je prišel na vrsto žepni nož.. Tudi tem je pregledal pod mikroskopom od rezil in držaja do vzmeti. Spet ničesar. Po istem postopku je nato uničil še za- voiček holandskih cigaret, pri čemer je za ciga- retni vapir uporabil celo kemične analize. Vse zaman. Potem se ie podpolkovnik odločil še za eno potezo. Oba Dronkersova sopotnika sta bila očit- no ppftol^na. Eden ie bil postni uslužbenec in sta bila torej z Dronk&rsom kolega. UREDNIŠTVO IN UPR.\VA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON; 23-69 — UREJUJE urerinitVi nHhnr 'hnrnvuRNi impnmiif r.-iTT-s- LJUBEZEN V PREGNANSTVU PRED NEDAVNIM JE ANGLEŠKI DVOR ODLOČIL, DA MORA PRE- STOLONASLEDNIK PRINC CHAR- LES V »PREGNANSTVO«. ZARADI LJUBIMKANJA S SOVRSTNICO SANDRO SPENCE V ŠOLI GOR- DONSTOUN SO GA POSLALI V ZA- VETIŠČE TIMBERTOP V AVSTRA- LIJI, KJER BI NAJ S TRDIM DE- LOM OKUSIL TEŽAVE VSAKDA- NJEGA ŽIVLJENJA. ANGLEŠKI ČASOPISI OBJAVLJAJO ZDAJ OD ČASA DO ČASA NJEGOVE SLIKE, KI GA KAŽEJO, KAKO PODIRA DREVJE, SAM POSPRAVLJA SVO- JO SOBO IN HODI. NA LOV Z DO- MAČINI NOVE GVINEJE. A PRED NEDAVNIM SO VENDARLE OD- KRILI, DA KLJUB TELESNIM NA- POROM NI OPUSTIL LJUBIMKA- NJ. V PISMIH NAMREČ NADA- LJUJE ZNANSTVO Z OSEMNAJST- LETNO MANEKENKO ROSLEEN BAGGE, HČERKO UPOKOJENEGA MAJORJA, S KATERO STA SE SPO-' ZNALA ŽE PRED TREMI LETI. NA SLIKI: 18-LETNA ROSALEEN BA- GGE INJifcLEINI.PRlNC. ANEKDOTE GENIALNA VRATA Prijatelji znanega izumitelja Edi- sona so se dolgo čudili, zakaj se nje- gova vrtna vrata tako težko odpira- jo. Nekoč mu je eden izmed njih dejal: — Takšen genij, kakršen ste vi, bi lahko skonstruiral boljša vrata. — Mislim, mu je odgovoril Edi- son, — da so vrata genialno konstru- irana. Povezana so z vodovodno čr- palko hišnega vodovoda. Vsakdo, kdor pride, zlije v rezervoar 20 li- trov vode. PRECIZIRANJE ' Na svečanem kosilu sta dva gosta vprašala filozofa Voltaira, kako se pravilno reče: »Dajte nam piti« ali »Prinesite nam piti«. Voltair jim je odgovoril: »Za vaju ne prvo ne dru- go ni pravilno. Vidva morata rj^či: »Zenite naju napajat.« O NOSU ' Nekdo je vprašal Sokrata, kateri del telesa je najmanj občutljiv. — Nos, mu je odgovoril Sokrat. — Mo- ja babica je vse življenje vlekla dei- ka za nos, a on ni to nikoli občutA LAHKO VPRAŠANJE Študent zdravilstva se poti pri iz- pitu in le z največjim naporom od- kriva odgovore na vprašanja. Konč- no vzdihne: »Tovariš profesor, kaj me ne bi mogli vprašati tudi kaj lažjega?« »Seveda«, odgovori profesor. »Ka- ko gre kaj vaši družini?« POČITEK Po podrobnem pregledu pove zdravnik bolniku: »Nujno ste po- trebni počitka. Zato vam svetujem, da se v ponedeljek takoj vrnete v — pisarno.« Oliva v kozarcu, ki je vanjo zabo- den zobotrebec? Da, toda iz plasti- ke! Takšno olivo, ki jo vidimo na sliki v prerezu, si v Ameriki lahko kupite za 500 dolarjev. Potopljena v kozarcu pijače je videti povsem ne- dolžna, toda razgovore družbe »pre- naša« okoli trideset metrov. V Ameriki so močno razvili mi- kroodajnike in sprejemnike. Včasih je bil^ to prednost agentov, zdaj si lahko oskrbi takšen mikroodaj^ik vsak kupec, če misli, da ga bo po- treboval. Seveda so naprave razme- rojna drage, a kdor hoče vdirati v skrivnosti zasebnega dogajanja, mo- ra pač nekaj žrtvovati. AUDREV HEPBURN, ZDAJ ŽE V SEDEMINTRIDESETEM LE- TU, SE JE ODLOČILA, DA NE BO VEČ LJUBKO, DROBNO, NE- PRSATO DEKLETCE — ZA KAR JE VELJALA DO NEDAVNEGA — TEMVEČ JE Z NEKOLIKO KOZMETIKE IN Z NEKAJ KI LOGRAMI SPREMENILA SVOJ VIDEZ. TAKŠNA SE JE PRIKA- ZALA K SNEMANJU FILMA »DVA ZA CESTO« IN SAMO REDKI SO JO PREPOZNALI. NJEN SOIGRALEC ALBERT FINNEV JE ZATO DEJAL: »TAK- ŠNA JE KOT NAŠA MLADOST, KI JE KONČNO VENDARLE DO- ZORELA!« Kolikor smo si tudi želeli vročine, tolik(^am je zdaj zoprno, če smo še vedno prisiljeni vztrajati na svojih delovnih mestih. Želimo si svežega zraka, morja in sproščenosti. Mnogi so že odšli in uživajo upra- vičeno dopustniško razpoloženje. A po sliki sodeč mnogim ni niti do tega, da bi se v hudi pripeki kaj dosti zmenili za »mikavo okolico«. Na- rava je le pred vsem drugim! SVETLOBNI TESTI Znanstveniki manchesterske bolnišnice so odkrili nov način za odkrivanje raka in to s po- močjo zlato-rumene flourescen- ce. Strokovnjaki so prepričani, da bo ta metoda mnogo uspeš- nejša od vseh dosledn^ih, kar so pokazali tudi dosedanji testi. S pomočjo nove metode so namreč ugotovili kar 73 "/,) malignih slu- čajev, medtem ko z,metodo razi- skovanja celic le 37 "o« Sedem let že čaka Steven Truscott na odločitev. Pred sedmimi leti, ko mu je bilo štirinajst let, ga je sodišče obsodilo na smrt z obešenjem z odložitvijo, da je domov grede iz šole posilil in potem z njeno bluzo zadavil dvanajstletno sošolko Lynne Harper. Obdolžitev je temeljila na dejstvu, da je Steven odpeljal Lynne s svojim kolesom iz šole do mesta, kjer so kasneje našli njeno truplo. Kanadska časnikarka Isabel de Bour- dais je o procesu napisala knjigo (The Trial of Steven Truscott), v kateri dokazuje sodno zmoto. Obsodbi je takrat nasprotovala vsa kanadska jav- nost in vse kaže, da bo vlada odobrila ponovitev procesa. Na sliki: štiri- najstletni Steven in umorjena dvanajstletna Lynne, MIKRO BAS^t KOMAR IN ČLOVEK Koiiiar se je pohvalil človeku: — Zakaj ne jemlješ za zgled mene? Jaz se ne bojim pičiti ne šefa ne direktorja! — Lahko tebi, je odvrnil človek, — ti nisi v delovnem razmerju. LEV IN SOVA Lev je vprašal sovo: — Pametna sova, povej mi, katero je večje in katero manjše zlo? -— Vsemogočni lev, je rekla sova, — zlo, ki ga ti prizadeneš drugemu, je manjše, tisto, ki ga drUgi prizadenejo tebi, pa večje. Mala križanka Vodoravno: 1. ozka ženska obleka, 2. matura, 8. žlahtna kapljica, 9. ke- mični znak za natrij, 10. kratica za italijansko radijsko-televizijsko om- režje, 11. izletniška točka Laščanov,. 12. kemični znak za kositer, 13. me- niška halja, 14. priprava za merje- nje toka, 16. domače moško ime. Navpično: 1. dvorec blizu Pariza, kjer so bile sklenjene razne mirov- ne pogodbe, 2. italijanski slikar (Gu- ido), 3. ilovica, 4. veznik, 5. zamisel, ideja, 7. vrsta, 7. živinska staja v planinah, 11. angleški filozof, 13. odeja, 15. avtomobilska oznaka Kar- lovca. Avtomatska krava Kmetje, ki gojijo teleta, se sre- čujejo s problemom izdatkov za pre- hrano. Ce bi za to uporabljali le mleko krave, imajo škodo pri pro- daji mleka, ročno pripravljanje mlečne hrane pa zahteva preveč de- lovne moči in izgubo časa. Avtomatske priprave za hranjenje telet sicer niso nič novega, vendar so imele vse dosedanje priprave me- jo uporabnosti glede na število te- let in pa mešanje raznih hranil. Ta- ko so v Britaniji izdelali pripravo, ki bi kar najbolj nadomestila pr^vo kravo. In v veliki meri se jim je to tudi posrečilo. Stroj, ki so ga izdelali, lahko na- enkrat nahrani 40 telet, uspeh pa se najbolje vidi v tem, da je 20 telet, frizijske pasme, ki so bili hranjeni s tem strojem, v petih tednih pove- čalo težo za 16,78 kg. Priprava je visoka 1,83 m in težka le 72,57 kg, lahko pa jo postavimo v vsak prostor, kjer je na razpolago tekoča voda in električni tok. Ko je enkrat napolnjena z mlekom v pra- hu, potrebujemo dnevno 1^ eno uro, da jo očistimo in ponovno napolni- mo. Priprava enakomerno meša mleko v prahu s toplo vodo, razen tega pa tudi kontrolira gostoto zme- šane hrane. Ko je hrana dovolj zmešana, gre v poseben prostor za hranjei^e, ki ima na določenih me- stih gumijasta vimena, iz katerih lahko sesata dve teleti hkrati. Ko se hrana potroši, se avtomatsko vključi mikser ih pripravi novo me- šanico sveže hrane. Pravijo tudi, da se teleta zelo hitro privadijo na ta vimena. , .Priprava za hranjenje je narejena po vseh higienskih predpisih in so deli, ki pridejo v stik s hrano, mon- tirani tako, da jih lahko snamemo in očistin^io. Poleg tega' je nad žle- bom za napajanje še ultravioletna svetilka, ki uničuje vse insekte, ki bi prišli v mleko v praliu med pol- njenjem.