LISTEK. Politično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. (Ob dveatoletnici Erncev predaval v Loutomern doe 27. nov. 1904. Fr. Eovačič.) (Eonec.) Juaaški priBc Eugea je kmala potem oči8til Ogrsko turžke golazai ter prodrl celo v Bosbo, dokler ai bil 26. jaauarja leta 1699 gkleBJen v Karlovcih mir, 8 katerim se je «icer m».rfsikaj doseglo, le ubogi Hrvatje so za svoje juaaštvo dobili slabo plačilo. ker so aekatere važne b.ryaške trdajave onale Se v turškib rokab, druge pa so se morale Turkom aa Ijubo podreti jb tako je bila Turkom še vedao odprta pot aa Hrvaško, veadar pa je vsaj zemlja med Savo, Diavo iii Ubo bila reseaa tarakega jarma. Na Štajersko odslej ai več etopilo turško kopito. * * * Vsakdo bi pričakoval, da se bodo vsaj zdaj začeli mirBi easi, ko si bode poljedelec lahko mirBO žvižgal za svojina plugom, obrtaik pa biez strahu opravljal svoj posel t del&vaici. A Turke so sedaj aadomestili Ogii. Na Ogrskem je vielo še Baprej i'b ogrski roparji Biso aič zaostajali za Turki. Deloma je tem homatijam bila kriva zopet duaajska vlada, ki je s svojimi ceBtrali8tiČBimi ia poaemčujofcimi mrežaini dražila že itak aemirae Madžare. Ogreka je bila sicer očiščeBa Turko?, toda povsod je bila zmešajava, aa vse straai same razvaliae. Reda ia pieosBO? je trebalo v apravi 1b 7 drugih strokab javaega življenja ia avstrijska vlada je pač bila poklicaaa, da uredi ogrske razaiere ter aapravi podlago za daljai mirai razvoj. Toda veliko vprašaaje je bilo, kako to doseči ? Ogri so že bili vajeai Bereda ia 80 se jim urejeae razmeie zdele Bezaosen jarem. Avstrijski dvor pa ogrski velikaši so si stali aasproti kakor ogeaj ia voda; dvor je hotel absolutistieao vladaaje, Ogri pa so se krčevito držali svojib pravic, hvstrijska vlada je hotela red, Ogri pa prostost ib le prostost. Na Duflaju se je dae 29. julija 168b BstaBovila komisija za areditev Ogrske. Reformai Bačrt, ki ga je sestavila ta komisija, je obsegal res marsikaj konstBega, kar bi moglo gmotBo ia duševao povzdigaiti Ogrt-ko, toda Ogri so se vsemu npirali. Mogočai velikaši aiso hoteli o tem Bič slišati, da bi se tudi Bjim da?ki primeiao aaložili, vsa davščaa bremeaa so hoteli zvaliti le aa aižje plemstvo, pa aa meščaae ia kmete, ki so že itak popolnoma nbožali, ker je poljedelstvo iB obrtBištvo bilo popolaoma zaaemarjeao. Ogre je dalje jezilo, da je avstrijska vlada v zapuščeae kraje aaseljevala Nemce ia pošiljala aemške uradaike aa Ogrsko. Vsled te Bapetosti Bied avstrijskitB dvorom ib Ogri je izbruhaila aa Ogrskem koBcem 17. veka grozaa ustaja, katero je tadi aaša dežela le prehudo čutila. Že itak aa vse straai švigajoč plamea je še zaoetkom 18. veka dobil Bovega goriva v političnih spletkah med Avstrijo iB FraBeosko. Leta 1700 je umrl špaaski kralj Karol II., za špaaski prestol sta se sedaj potegovala Ludovik XIV. za svojega vaaka, cesar Leopold pa za svojega siaa Karola. Ludovik je zoper cesarja podkupil ogrske Bezadovoljaeže, katerim aa čuln je bil sedaj Fraac Rakoczy mlajši Fiaac Rakoezy II. je bil sin oaega Franca Rakoczyja, katerega je bil eesar pomilostil v zaroti zrifljsko- fniflkopanski, mati pa mu je bila Heleaa, bei uraorjeBega Petra Zrinjskega, ki je zadnje daeve pieživela v Nikomediji n& Turškem, kjer je umrla 60 let stara, 1. 1703 i'b je do smrti prekliajala dunajsko vlado. Očim Rakoczyjev, drugi mož Heleaia, je bil zaaai T6k6ly, ki je tudi v Aziji ? pregaaastvu umrl. Ni čuda, da se je tedaj mladi Rakoczy že v mladosti aavzel mržaje do duaajske vlade. Izprva je s svojo materjo bival aa gradu MuBkač, ko je pa cesarska vojska osvojila Muflkač, je z materjo prišel aa Duaaj, potem pa v šolo k jezuitora ? Pragi. Po dovršenih študijah je z dovoljeDJem cesarjevim potoval po Italiji, kjer se je tadi eelo spridil. L. 1696 se je proti volji cesarjevi ožeail s hčerjo heaenakega vojvoda ter ,je Iivel deloma na Duaaju, deloma aasvojih posestvibaa Ogrskem. Na videz se je dolal jako vdanega cesarju, v resBici pa je i^kal le priložaosti, da aastopi stopinje svojih starišev. Fraaeoaki poslaBec Villara je porabil ajegoro častilakomBOst ter ga je Bagovoril, aaj se vzdigae zoper ceaarja. Dae 1. Bovembra 1. 1700 je poaudii fraBcoskemu kraiju Ludoviku XIV., naj Ograko aapravi za volivao državo pod fraacoskim pokroviteljstvom, ki bi biln potem ob eaem 8 Poljsko moffla hramba zoper Avatrijo. Toda častaik, ki je aesel dotičao pismo fraBCOskemu kralju, ga je aa Duaaju izročil avstrijski vladi. Dbb 18. aprila 1701 80 Rakoezyja aa ajegovem po8eatm Beaadoraa vjeli ter ga prepeljali v ravao tisto ječo, iz katere je fljegov ded, Peter Zrinjski, pred 30 leti šel aa raorišče. Šest meaece? je bil tu zaprt ia gotovo bi bil izgnbil glavo, ko bi mu Be bila prišla Ba pomoč BJegova žana. Podkupila je stotaika LehraaTiBa, ki mu je pomagal zbežati iz ječe. Dae 7. nov. 1701 je kot vojak preoblerea ubežal iz ječe, aa Douavi ga je čakal brodar, ki ga je prepeljal, potem pa jo je popihal aa Poljako, kjer mu je fr8BC0ski poslaaee oakrbel varao zavotjo. Doma so ga 1. 1703 proglasili za veleizdajca ia obsodili aa amrt, ajegova posestva pa zapleaili. Zato pa inu je fraBcoski kralj dal izpla^ati Bajprej 25.000 lir, potem pa mu je aakazal meseČBO plaSo 30.000 lir. — Že 1. 1703 je s koajeaištvom vdrl iz PolJ8kega aa Ograko, ki je bila maboma vsa v plameau. Avstrija je prišla v Bajvečjo nevarB08t, ker so se 8 Francozi združili tudi BaTarci Na Ograkem se je začelo grozBo ropaaje ifl po žigaaje; Rakoczvjeve tolpe, tako imeBovaai Kruci, 8«5 prekoračile tadi štajersko mejo t«r ao zlasti gvozao rogovilil? po Murskem polju ia okoli Središča 1. 1703 ia 1704. dokler jih fliso združeai Radgončani, Veržeaci ia Ljutomeržaai pošteBO aaklestili ia aazadaje jih je hrvaška vojska pri Razkrižju BagBala v Muro. Na Ograkem je pa boj besael Baprej še tudi pod vlado cesarja Jožefa I. (1705 — 1711). L. 1707. je bil Rakoczy aa vrbuBcu avoje moči; habsbursko rodoviao je zbacail z ogrskega preatola ter proglasil smrtao obsodbo aad člaai cesarske hiše. Nek ogrski zgodoviaar prafi, da ae je v teh bojih aapravilo toliko škode, da bi se 8 tem lahko 50 let plačevali vsi davki. Po 1. 1707. je začela bledeti Rakoczyjeva zvezda, ajegovi lastai pristaai so se aaveličab' ropaaja ib prelivaBJa kryi; proti Bjegovi volji so 1. 1711. v Szatmaru skleflili mir, a Rakoczy se fli hotel vdati iB ae prizaati mira, marveč je odšel v pregaaBstvo ter je amrl 1. 1735. v Rodoato. Poslej je bil med Ogrsko ia Štajersko aar vae do 1. 1848, ko so zopet skaaali Ogri vdreti aa Mursko polje ia ob Dravi proti Ptuju, a poarečilo ae jim je le deloma okoli Sredisča. * * Zli duh, ki je Basi deželi povzročil toliko gorja, še vedao tiči v Madžarih. Sedaj bodo smeli celo slovesao prepeljati telesae ostaflke Fraaca Rakoczyja ia s tem bodo v madžarskem Barodu tudi Ba aovo oživele ideje Rakoczyjeve. Kako se veadar časi apremiajajo! Nam pa ob dveatoletflici aaae zmage aad Kruci proelavljaflje Rakoczyja vzbuja le trpke spomifle. Milijoae deaarja ia potoke krvi so že Baše dežele žrtvovale zaradi Ogrov ia sicer v veliki meri le v Bjihov haaek. Star pregovor pravi, da je zgodoviaa učiteljica življeaja; ako le aekoliko zasledujemo madžarako zgodoviao zadajih 400 let, aam bo marsikaj jasao ravao v aedafljih političaih zmeŠBJavah aa Ogrskem. Zapoljeve ia Rakoczyjeve ideje so zmagale pri zadajih volitvah . . . Iz stalisča stajerske zgodoviae pa moramo odločao proteatirati zoper bahati aaziv, ki si ga svojijo Madžari, da se imeBUJejo Bviteaki Barod." Ropaaje ia požigaBJe bi vitestvo.