Poštnina plačana v gotovini.

HUMORISTIČNI LIST

Izhaja  mesečno  =
dvakrat.

Številka stane 2 D., jf§
letno 30 D.

Uprava in

uredništvo: Škrat, |§
Kranj §§

Inserati
po dogovoru.

Štev. 16. V Kranju, dne 11. novembra 1927.

Leto I.

Profesor: Gospodična, vi ste gotovo vroča kristjanka?
Gospodična: Zakaj, prosim?

Profesor: Zato ker vaša desnica nikdar ne ve, kaj dela levica!

»<

Stran 118

„ŠKRAT“

Štev. 16

-Joša—

Nekrvava nedelja v Kranju.

Jesen, lepa jesen! — Vsa gorenjska prestolica je
hitela v krasno prirodo in lovci, katerih ne manjka
pri nas, so odšli in tako gosto zastav li, da bi se ko¬
maj miška zmuznila med njimi. Miška, še ni, ker jo
ni bilo, ušli pa so zajci in celo srne, katerih je bilo
vse polno. Po tleh štirinožci, po zraku kljunači. Ker
je bilo premalo lovcev v enem lovišču so pomagali
še so?e< e. Pokalo je in pokalo, da je bilo veselje.
Dobre i biio le to, da so imeli lovci trde glave,
kuž 1 - a debelo kožo. Zajci so bili premajhni, klju¬
nači irekumrni.

Ali lola je bila, da ni bilo naklonjeno nebo. Lovci,
ki so ali pod drevesi so imeli srečo, in so še ne¬
kaj pubrali, drugače pa je bilo z onimi brez strehe.
Zakupni lova je komandiral gonjače in zajce kakor
vojak.., med točo k.ogelj jih je vodil po mokri pra-
preti in gostim dežjem, ki se je usipal za vrai. Na
vrat je padlo, pri hlačnicah pa je pricurljalo.

Ali dež je imel še drugo slabo posledico: mnogim
lovcem, ki so stali na prostem, je dež zbil šibre na
tla, predno so dosegle divjad. Drugi so zopet trdili,
da so se deževne kaplje in šibre zmedle in pomešale
ter ostale brez učinka. Pa naj bo že tako ali tako,

fletno je bilo za lovce in za zajčke, katere so lovci
pozdravljali s streli kakor na žegnanju. Pokalo je in
pokalo, samo, da se je slišalo. Reci in piši, na enega
ubogega zajčka je padlo 7 strelov in še je odnesel
pete. Na koliko zajcev pa so streljali, čitatelj lahko
izračuna sam. Stari lovec, ki je pokadil že marsikate¬
rega zajčka se je zelo zabaval, ko je štel strele. Na¬
štel jih je — kakor so tudi drugi pravili ;—- nič manj
kot stoinpeldeset.

Drugi prijatelj zelene lovske družbe je tisto nede¬
ljo sklenil, da kupi drugo puško, ki ga bo bolj ubo¬
gala. Izstrelil je 18 strelov in pobral — vse prazne
patrone. Ta je bil edini odkritosrčen. Drugim, ki so
tajili strele, so pri zadnjem pogonu iz žepov izvlekli
čistilne vrvice, znak, da so iz strahu pred lovsko sra¬
moto puške čistili kar v gozdu in tako hoteli prevarati
sotrpine.

Konec vesele a mokre nedelje je bil: 17 zajcev,
2 srnjaka, kljunač in mladi medvedek z dolgim re¬
pom, ki je imel na repu privezano snažilno vrvico.
Od vsega tega plena, pa je eh sam lovec ustrelil več
kot polovico plena in sicer neki Strašan. Strašani,
naj pripomnim, so vredni svojega imena, ker so stra¬
šni lovci in jih Kranjčani baje zelo radi povabijo, ker
se boje, da bi odšli drugače prazni.

Mnogo slabši pa so bili Ljubljančani, ki jih tudi
nikjer ne sme manjkati. Eden izmed njih je povabil
že v soboto večer prijatelje na zajčjo pojedino. Ker
v nedeljo ni nič ustrelil mu ni' drugega ostalo, kakor,
da zajca kupi pri znani Trmi Slakul v Ljubljani, ki
marsikaterega lovca reši iz zadrege. Ali po omenjeni
nedelji je bilo v Ljubljani toliko praznih lovcev, da je
naš nesrečni pijatelj prišel prekasno, ko je bilo že
vse razprodano. V velikih skrbeh se je spom ', <!.-je
v Ljubljani še ena zaloga in sicer pri Ribi. Oo-.el je
tja, dal svoj nahrbtnik prodajalcu, da bi le ta na skri¬
vaj stisnil vanj zajca.

To se je zgodilo, plačal je 50 Din in odšel. Ali
gorie. to je postalo usodepolno. Naš nedeljski lovec
ni pomislil, da imajo pri Ribi zmrznj.-‘-.e rzajce. Ko ga
je srečal na cesti prijatelj, mu je lovec pokazal po¬
nosno zajca, češ, tega sem včeraj ustrelil. Radoved¬
než je zajčka otipaval in in . . . spoznal odkod je
zajec, ker je bil, sredi jeseni, zmrznjen. Posledica
tega je bila veseli članek, katerega je prinesel »Slo¬
venski narod" dne 26. oktobra 1927 po Kristusu, o
nedeljskem lovcu in zajcu.

To je bil zaključek tragedije mokre in nekrvave ne¬
delje.

—XYZ—

Pouk v enorazrednici.

Učitelj: Sedaj bomo nadaljevali včerajšnji pouk. Kje
smo obstali, Pepček?

Pepček: Pri živalstvu.

Učitelj: Prav, Pepček, pri živalstvu. In do kam smo
prišli?

Pepček: Do psa.

Učitelj: Dobro. Z našim prirodopisom smo prišli na
psa. — Jakec, koliko razredov imamo in kam spada
pes?


Štev. 16 ; , „ ŠKRAT" StraH 119

Jakec: Imamo — imamo —

Učitelj: No, koliko razredov?

Jakec: Imamo samo en razred in pes ne spada v
razred, ampak na dvorišče.

Učitelj: Veš, Jakec, če Jmi ne bi včeraj prinesel
tako velike klobase, te bi brez usmiljenja nabil.' Se¬
daj naprej. Kje uspevajo psi najboljše, Tonček?

Tonček: V shrambi živil.

Učitelj: Sram te bodi. V zmernem pasu uspevajo
najbolj. Katera žival pa je najkoristnejša? — Nihče
ne ve? — No, na gnojišču in dvorišču je, umazana,
se vedno valja po blatu, neumna — povej ti, Martin.

Martin (tiho): To sem jaz.

Učitelj: Mogoče imaš prav, a jaz mislim svinjo. In
v čem obstoja koristnost svinje, Nacek?

Nacek (stoka): I-i-i-iz š-š-un-k-ke in i-iz k-k-klobase.

Učitelj: Čisto prav. Ti si priden fant, Nacek. Pa
prejšnji teden ste klati in se me niste nič spomnili.
Nacek: P-pa o-oče je h-tel, p-pa me m-mati ni h-htela,
p-pa o-oče m.-mora u-ubo-g-gat.

Učitelj: Ne bi si mislil, da je tvoja mati — pa kaj
se jočeš, Nacek?

Nacek (joče): Ka-ka-ka-ka —

Učitelj: Če moraš na stran, le hitro teci!

Nacek: Ka-karlek s-se v-vedno s-smeji, k-k-ker j-j-j
-jecljam, p-p-pa p-p-pravi, d-da s-sem — bk.

Učitelj: Ti grdoba ti. Se enkrat, pa te namlatim, da
bodo kosi frčali po razredu. Sedaj pa v kot stat.

Karlek: Prosim, včeraj sem vam prinesel velik kos
mesa.

Učitelj: Pa tisto je bilo že smrdeče. V kot! — Se¬
daj pe malo žemljepisja. Kako delimo zemljo?

Janez: V suho zemljo in vodo.

UčPclj: Kako imenujemo to vodo?

Jan*^: To vodo imenujemo morje.

Učitelj: Zakaj je morje slano?

Janez: Ker je polno slanikov v njem.

Učitelj: Ni res, ampak ker je sol v morju. — Ja¬
kec, kake oblike je zemlja? — — No! Ne veš? Ze¬
mlja ima obliko kro —

Jakec: Ima obliko krompirja.

Učitelj: Neumnež! Obliko krogle. Kako se pa ime¬
nuje del zemlje, odkoder, pridejo zamorci?

Jakec: A-a-fna — ne, Afrika.

Učitelj: Dobro. Sedaj še malo verouka. Kaj je Bog
ustvaril tretji dan?

Jakec: Tretji dan je Bog ustvaril ribe v vodi.

Učitelj: In?

Jakec (počasi): Ribe, ribe in — in žabe.

Učitelj: Saj ni prav. Pa drugič o tem. Danes lahko
greste, ker še moram gnoj voziti.

(Med hrumom odidejo otroci.)

Lema.

Neprijetna zamenjava.

Dolžnik: Hudič naj vzame to prokleto kratkovidnost!
Sem mislil, da je kak upnik, pa ti vržem denarnega
pismonošo na cesto . . .

Jezik in pomen.

A: Kam tako hitro, dragi prijatelj ?

B: Pivska zadeva.

Zvestoba do groba . .

»Kaj, deklica, več ga ne maraš?
Glej, komaj slovo je uzel —
že z mano zdaj njega ti varaš,
ki slavo le tebi je pel . . .

Se nič ne spominjaš prisege,
ki dala si mu jo nekoč:
da Bogu se sveto zaklinjaš,
vsak dan mu boš zvesta in noč?

Si zdaj že mar vse pozabila?

Ne pomniš več onih noči,
ko z roko sta v roki hodila,
si gledala v zveste oči?

Nad vama so zvezde sijale
in s r  xna sta bila oba,
ko usta se vaju vsesale
in pile sladkobo sveta.

Zdaj z mano vse ono uživaš,
kar malo si preje še ž njim!

Ne čutiš, da s tem me odbijaš?
Jeziko' se zlobnih bojim \“

„Haha! Moj ljubček, kako si neumen!
Da varala jaz bi s teboj ga ?

Ej bratec, res dobra je ta!

Življenje le eno je! Če si razumen:
Uživaj, ne boj se sveta!

Ni varanje to, le sprememba,
ki krajša življenja dolgost!

Ne bila bi, ljubček, norost,
če vse bi te jasne noči
brez vsega užitka šle mimo?

Počakaj — vem kaj te mori!

Bojiš se, da tebe zamenjala z njim bi!
Ne boj se! Ko vrne se fantič domov mi
ljubila ga bom kakor preje . . ,

Morda si on tudi pri drugi
zdaj srce in dušico greje.

Če  ne — je neumen! Mar naj bi zato
udajala jaz se — samoti in tugi?

Zato pa, moj ljubi, nauži se —

saj njemu ostalo še vsega dovolj bo!“

Drugi . . .

Veleposestnik je obljubil služinčadi, da bo dal naj¬
večjega vola zaklati, ako bo napravil njegov sin izpit.
Dan izpita je napočil in drugi dan je bilo pismo od
sina tu.

Hlapec (ki je pismo prinesel): Gospod, kako je se¬
daj z volom?

Ja — vol — no v nedeljo ga greste lahko iskat na
kolodvor . . .

»♦♦ » ♦ ♦ ■ » ♦ ♦ ♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦»»» ♦ »♦»♦»♦♦♦ j

Stran 120 „ŠKRAT“ Štev. 16

Poizkusni poset.

— Povej mi resnico — zahteva oče od svojega
študirajočega sina — je bil pri tebi tudi že ekseku-
tor?

— O seveda — pripozna sin — sem in tja za po-
skušnjo.

Zaplotarjeva vožnja domov . .

čem — lepa hvaia — tu sem vam pa pripeljal celo
svinjo, me pa zmerjate!"

France Zaplotar je peljal v Ljubljano voz krompi¬
rja. Ker ga je dobro prodal je dejal sam pri sebi:
„Le čakaj stara, danes boš pa presenečena." Kupil
si je novo obleko, čevlje, srajco, z eno besedo vse,
ter spravil na voz pod sedež. Grede domov je ustavii
ob reki, se skopal ter vse stare cunje pometal v vo¬
do. Segel je po zavoj na vozu — a tega ni bilo ni¬
kjer. Izginil je. Pa se nič ni jezil, sedel je na voz
tak kakoršen je bil — edino klobuk mu je ostal --ter
rekel: „Hi Sveirc, stara bo vseeno presenečena!"

Krivica.

Mladi Majer France se ga je tako napil, da sam
sebe ni poznal. Ker je stanoval nasproti gostilne, se
gostilničar ni nič obotavljal, temveč mladeniča eno¬
stavno prijel pod pazduho in hajdi. Pred hišo ga po¬
sadi na prag in močno pozvoni. Kmalu se odpre v
prvem nadstropju okno in pojavi se mati Videč svo¬
jega sina pijanega in poleg njega stoječega gostilni¬
čarja se zjezi in zmeče cel gnojni koš najnežnejših
priimkov in očitkov. Gostilničar en čas posluša, ker
pa le ni/ne konca ne kraja jo prekine z močnim ba¬
som : „Ce mi eden sosedov prinese klobaso, mu re-

tm

PLAKATE

vabila, račune, pisma, kuverte
ter vsa v to stroko spadajoča
dela izdeluje okusno in solidno

Pomišljevanje o ženskah.

Dobrota tvoje lastne žene Ti večkrat prinese • kako
lepo urico pri drugi.

• *

Per aspera ad astra! pravi pregovor. Ljubezen dan¬
danes nima toliko potrpljenja, da bi prehodila to
dolgo pot.

* *

Greši se prvikrat iz radovednosti, drugič vsled za¬
bave, tretjič vsled navade. In zadnjič iz samega- obupa.

Ženska mnogokrat v rokah dveh moških ne pomeni
več kakor dva možka v rokah ene ženske.

Ženska narava v možu ni za ženo tako nevarna ka¬
kor moška narava v ženi za moža.

Ker je ljubezen slepa, se tako dolgo in mnogokrat
tava v temi.

Mož, kateri ni bil nikoli poročen, pride v pekel. On
je namreč kot neporočen užival preveč nebes že na
zemlji.

Da mož pozabi ženo, žena ne pozabi nikoli možu.

m

Stran 16 »ŠKRAT" Štev. 121

Ima prav.

..Rimljani so močno gojili spori zato, da so se te¬
lesno utrdili. Tako, na primer, so vsako jutro prepla¬
vali trikrat reko Tibero — zakaj se smejite, Tanger?"

„Zato ker ši predstavljam, kako nerodno je bilo to
za Rimljane, ko so se pri tretjem preplavanju spomnili,
da imajo obleko na drugi strani 1“

Aforizmi.

Solze so za žensko olajšanje, za moškega muka.

*

# *

Med dvema ženarffa voli mož eno, med dvem mo¬
škim pa ženska oba.

* #-•'

Žena ima eno možnost, da napravi moža srečnega,
toda tisoč možnosti, da ga napravi nesrečnega.

#

• *

V ljubezni goljufata moški in ženska: moški se dela
odkritega, ženska pa nedolžno.

# #

Ženske so svečenice boginje ljubezni, moški pa
jagnjeta, ki jih darujejo.

. *

* *

Ljubezen napravi slepega, a v zakonu se spregleda.

*

♦ *

Ako ti ženska ponudi srce in roko, bodi previden
in vzemi samo srce.

*

* *

Ako se ženska, katera ima mnogo čestilcev, ne po¬
roči, je to dobro, — ker je namreč bolje, da napravi
več srečnih kakor pa enega nesrečnega.

#

* #

Zanimiv roman lahko bereš v ognjevitih očeh lepe
ženske; vsak pogled pravi: Nadaljevanje sledi , . .

#

# *

Dobe se učenjaki, ki pa vkljub temu ne znajo brati
in sicer: v očeh lepe ženske . . .

* *

Stara ljubezen ne zarjavi, ako je dobro pozlačena.

Neverjetno.

Na železnici v kupeju sedita dva dijaka, katerih
eden je bil na posetu pri stricu, ravnatelju neke že-
lezolivarne. Po razlagi cele tovarne je še pripomnil:
»Neverjetno! zgoraj mečejo blato in umazano tvarino
noter spodaj pa priteče čisto železo. Rad bi ve¬
del, kje si vzamejo ljudje toliko časa, da si sploh kaj
takega morejo zmisliti."

Pat in krompir.

Aristokratska dama je sedela zamišljena ob oknu
ter premišljevala, kako prijetno bi bilo, ako bi imela
kaj otrok, ki bi oživljali njo in okolico. Tu začuje
glas perice, ki je prinesla perilo in šla je v pritličje,
da jo izplača ter se v svoji dolgočasnosti nekoliko z
njo pomeni. ■ :

»Dober dan, Mrs. Marphy,“

»Dober dan, madam."

Kino v »Narodnem domu“ - Kranj

V nedeljo, dne 13. novembra 1927 ob 3.
in 5. uri popoldne ter ob 7. in 9. uri zveč.

ČRNI OREL

V glavni vlogi Rudolfo Valentino

Pridel Ne zamudit^! Pridel

TRAGEDIJA.

NIBELUNOI

»Kako pa kaj v vaši družini doma?"

»Hvala Bogu, vseh trinajst otrok je zdravih."

»Oh da. Ko bi tudi midva z mojim možem imela
vsaj enega otroka."

»Jaz si jih pa ne želim nič več in bi se pri dese¬
tem že lahko nehalo."

»Pa tako močna in zdrava žena ste. Kaj vendar
jeste, da ste taki?"

»Kaj, krompir, vsak dan krompir!"

»Slaba hrana to. Ali mar mislite, da vas to tako
krepi ?“

»Gotovo, madam. In če bi vi opustili vse one slad¬
karije, zavitke, omake i. t. d. pa bi bilo tudi bolje za
vaše zdravje. Seveda pa ni samo to, pač pa moj Pat,
da moj Pat, to vam je mož."

Stran 122 »ŠKRAT"

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦ o

Štev. 16

»Katere vrste krompir pa navadno jemljete, Mrs.
Murphy?“

»Kar navadnega domačega."

»Pošljite mi ga eno vrečo bom poskusila še jaz.“
»Z veseljem, madam!"

»In pa — hm — kar Pat naj pripelje krompir . . ,
Lepo vreme imamo, kaj ne?“

Narodne iz Ribnice.

Napisal Franc Kramar.

Pa je dobil stavo.

Dva Ribničana sta stavila, da kateri bo preje izre¬
kel stokrat »bisaga", tisti bo dobil od nasprotnika 100
dinarjev. Prvi začne prav hitro:

»Bisaga, bisaga, bisaga" itd.

Drugi pa čaka, dokler prvi ne izreče 98krat, nato
pa pravi: lOOkrat »bisaga!"

v

Ce ni v glavi, je v petah.

Dva Ribničana se srečata. Kar zapazi eden, da dru¬
gemu slama moli iz čevljev. Pa se je hotel malo po¬
šaliti z njim, zato mu reče: »Uh, kulku moreš ti šele
v glavi ane slame imajt’, ki jo imaš že v čevleh tiil-
ku, da ti kar vun gleda!"

Drugi mu pa odgovori: „A1’ na vajš, kaj prav’ pre¬
govor: Če najmaš v glav’, 'maš pa v petah!"

Lepa priložnost.

Vaški redar je prijel žepnega tatu in 'ga zaprl k 'v
shrambišče požarne brambe: »Vi, moja stara vam bo
takoj prinesla večerjo — glejte če ji morete speljati
ključ od vežnih vrat — katerega noši vedno v des¬

nem žepu

1 “

Pogreb.

»Katerega bodo pa pokopali?" vpraša radovednež
čevljarskega vajenca, ko se pomika sprevod mimo.

»Katerega? Ali ne veste — tega-le, ki sedaj neso."

Prepozno.

Tujec se sprehaja po velemestu, ko naenkrat na¬
rava zahteva svoje. Revež ni vedel ne kam ne kod.
V hudi stiski se obrne na prvega, ki ga sreča in ga
vpraša, kje je kako stranišče. Nesreča ali smola je
hotela, da je domačin jecljal:

»Ja, g-g-g*gos-p-pp-od, p-p-poj-d-d-d-ite t-tam skozi
in — in p-p-pa p-pre tam na 1-1-levo n-n-n-ato s-s —

»Hvala!" ga prekine tujec, »sedaj mi pa raje napi¬
šite na listek, kje se nahaja najbližja kopel in trgo¬
vina za perilo?"

Katederska cvetka.

— Vi, ne ravnajte se po vaši neumni glavi
več po moji . . .

tem-

Nedosegljiva sreča.

— Čestitam! Sem slišal, da si edini dedič tvoje
bogate tete!

— Nesmisel, razdedinjem sem. Niti pare ne dobim!
V oporoki je zapisano, da se mi denar izplača šele
ko položim zadnji izpit in postanem doktor!

Žalostno.

Y: Zakaj si tako slabe volje?

X: Pomisli, stric mi je obljubil, da mi vse dolgove
poplača!

Y: In ti se jeziš?

X: Seveda, da nisem še več dolgov napravil!

Čuden občutek.

Žeja svojemu sotrpinu v gostilni: Ti meni je tako
čudno v želodcu! Malo preje sem jedel ribo »Rol-
momps", pa se mi prav zdi, da ta spaka sedajle z
repom miga ...

Pri medicinskem izpitu.

Profesor: Kaj storite, ako pri eksploziji vrže člo¬
veka v zrak?

Kandidat: Počakal bi, da pade zopet dol in ga
vprašal kaj mu manjka . . .

Človeško.

Chimrej razlaga mladim kandidatom: Muskulatura
tega bolnika se je skrčila in tako je ena noga veliko
krajša od druge in zato šepa . . . Kaj bi vi storili v
tem slučaju, gospodje?

Inteligenten kandidat: Isto — šepal bi!

Po slučaju . . .

<*

Gostilničarka: In kdaj naj vas zbudim zjutraj?

Dijak: Ce bom ležal na stopnicah — takoj ... če
pa v postelji — pa sploh ne . . .

Opozorilo.

Eksekutor: Prosim prižgite luč! Nič ne vidim!

Dolžnik (ki je že vse prodal): Ja, lahko — ampak
potem boste pa še manj videli . . .! ->

Zelo enostavno.

Obiskovalec: Prijatelj — pri tebi je ja vse zarub¬
ljeno — kako se je pa to zgodilo?

Dolžnik: Zelo enostavno —eksekutor je prišel, vi¬
del in z listki vse prilepil!

Pomanjkanje obleke.

— Ako bi imel dve obleki, bi šel danes na ples!

— Zakaj pa dve?

— No, eno rabim za obleči a drugo za zastaviti!

Dobro je poskočil.

Ribničan pomerja pri čevljarju čevlje. Ko jih je po¬
polno obul vpraša prodajalca:

»Ali smem malo poskočiti v njih?"

Prodajalec mu dovoli. Ker so bila vrata odprta je
tako poskočil, da je prodajalcu iz oči poskočil.

HM


Štev. 16

♦♦♦♦ ♦ ♦»♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦»♦♦»»♦»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•j

»ŠKRAT" Stran 123

Ni nalezljivo.

— Pojdite notri gospodična učiteljica, bodete videli
našega novorojenčka!

— Ne, Minka, bom prišla kadar bo mama bolj
zdrava.

— Nič se ne bojte, gospodična, saj ni nalezljivo.*

Dober veslač.

Dva zamorska mladeniča sta se sešla v New Orle¬
ansu. Prvi je bil močan ter je bil že v Kanadi, drugi
pa je bil majhen dečko po imenu Sam.

„Ali je lepo v Kanadi?* je vprašal velikega.

„Najlepši del 'sveta.*

„Ali bi tam dobil delo?"

»Seveda bi ga.“

»Kako pa pridam tja, ko je tako daleč?*

»Vsedi se v čoln tu spodaj na reki Mississipi ter
veslaj in kar naprej veslaj. Tako prideš v Kanado.*

Sam je šel kakor mu je oni povedal in drugo jutro
stopil v čoln ter veslal in veslal. Toda tok reke je
bil močan in hiter. Sam pa slaboten in počasen. Ve¬
slal je že 12 ur ter imel ves čas oči uprte v dno
čolna. Po preteku 12 ur je bil šest metrov nazado-
val. Zvečer je veliki znanec slučajno prišel na obre¬
žje ter opazil Sama kako vesla.

„A'i si ti, Sam?*

Sam se je prestrašil: »Ja vraga, kdo pa me že tu
v Kanadi pozna?*

Ribe.

Dobro bi bilo.

Prejeli smo: Tam v mesecu oktobru se je či-
talo v nekem ljubljanskem listu, da so ljubljan¬
ske dame privolile v to, da se namesto odkri¬
vanja samo pokloniš. Kako bi bilo praktično
in zdravo — posebno za plešaste glave — ko
bi tudi kranjske dame privolile, da bi se ne
bilo treba od Nar. doma pa do župne cerkve
36krat odkriti. Koliko robcev bi prihranili!

Vraža.

— Kaj to pomeni, da me leva roka srbi?

— Denar boš dobil!

—- Ali res — no, posodi mi 100 dinarjev!"

Dobro založen.

— Je li res moj sin zelo zabit v šoli, g. profesor?*

— Ja, resnično — z njegovo nevednostjo bi lahko
trije padli pri izpitu.

Halo! Pozor! Novo!

Najnovejši

DAMSKI SALON 1

A

opremljen

najmoderneje

< >

Prvovrstno delo! Solidne cene!

Učitelj: »Katrica, koliko kosti imaš v tvojem životu?*
Kalrica: »Devetsto.*

Učitelj: »Oho, to je pa mnogo več kot pa jih imam
jaz.*

Katrica: »Že mogoče, gospod učitelj, toda pri nas
smo imeli ribe za kosilo.*

ENGELBERT FRANCHETTI

Dunajska cesta (nasproti kavarne Europa)

LJUBLJANA

Fizika.

Gdč. profesorica doktorju med. X: »Kaj povzroča
hitreje delovanje srca?*

Doktor: »Vaša bližina!*

Prekosil ga je.

V gostilni sedi med samimi Ribničani bolje oblečen
Ljubljančan in pripoveduje čarodejne stvari. Tako da
beseda besedo in začeli so razmotrivati o kirurgiji.

»Pomislite!* pravi Ljubljančan, »zdravništvo je tako
napredovalo, da ni bolezni, katere bi ne ozdravili.
Tako na primer so odrezali nekomu obe nogi in tretji
dan je že plesal na veselici.*

»To še ni nič!" odgovori Ribničan, »pri nas so pa
enemu Ljubljančanu ušesa prestavili bolj nazaj, da je
lažje svoj gobec odpiral bolj na široko!*

Pot v pekel.

Dijak Goba (na 'univerzi): »Vsak dan usfanem
ob 5. uri zjutraj, študiram brez zajtrka do 8. ure, ob
8. spijem skodelico mleka ter študiram nato do opol¬
dne. Pri kosilu sem samo eno uro. Potem zopet štu¬
diram do 5. ure pop. Ob 5. grem na sprehod, ogiba¬
joč se vs v eh pivskih lokalov . . .“

Dijak Žeja: »Od kedaj pa vodiš to lepo solidno
življenje?*

Dijak Goba: »Jutri bom pričeli*

V brivnici na deželi.

Potnik sedi v brivnici na stolu in opazi, da učenec
pluje na milo. Razjarjen ga vpraša potnik: »Ali je to
navada tukaj?"

»One, to je samo iz uljudnosti, kajti domačinom
plunem kar v obrazi*

Stran 124

„ŠKRAT“

Štev. 16

Posebni
oddelek
za damske
klobuke

Modna trgovina za dame in gospode

BERKO

LJUBLJANA

Dunajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“)

Gene

solidne,

postrežba

točna

Ivan Potočnik

speciialna izdelava čevljev

Kranj, Glavni trg

ČE JE NESREČA

še tak velika,
če je vsa šipa —
na kosce razbita,
nič ne jokaj, nič ne tarnaj,

HLEBŠU IZ KRANJA

v roke jo daj.

Ta je poceni
in dobro poprav,
za šipo veliko
prav malo boš dav.

Zrcala, okvirji, steklene reči

pri HLEBŠU IZ KRANJA

počen se dobi.

Nizke cene!

RUTO THHSH

Nizke cene!

Nizke cene!

Nizke cene!

Ivan Zaletel

domača žganjarna

Stanežiče

polta Št. Vid pri Ljubljani

V zalogi imalvedno:

pravi kranjski brinjevec
hruševec
slivovko
borovničar

po nojnižjiti cenah!

Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno „Sava“ d. d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju.’«’

■■4L3