Glas zaveznikov Letoi.št.m Informacijski dnevnik A. L S. o™2im TRST) ponedeljek 5. novembra 1945 «jR*J)>nSTVO: Via & Pellioo S - Telefon št. 93854 In 94443 OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L. 9, finančni in pravni iglast L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I., Societš, per ia Pubbllcltž in Italia, Trst, vla Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Trst, 5. novembra Laburistični zunanji minister Velike Britanije g• Ernest Bevin je zadnjič v parlamentu dejal, da preti Evropi in svetu dvojna lakota: tvarna in duhovna. Nič čudnega ni, da je svet po dolgih letih tako strašne vojne pričel do obubožanja in da mu preti letošnjo zimo huda lakota. Skoro šest let ljudje niso delali drugega kot uničevali tvarne in duhovne dobrine. Nemci so sistematično požigali in pustošili pokrajine, iz katerih so se morali umikati pred zmagovitimi zavezniškimi vojskami. Tako so za daljšo dobo paralizirali žitnice Evrope, SSSR in Podonavje s tem, da so uničili poljedelske stroje ter pobili ali odpeljali v sužnost prebivalstvo. Brez ljudi in strojev geveda ni mogoče pridelovati vsakdanjega kruha. Vsem tem nesrečam, ki so jih povzročili ljudje, se pridružuje še izredno slaba letina. V Jugoslaviji so n. pr. uradno objavili, da je v nekaterih krajih do 90% letine uničene. Podobne vesti prihajajo iz Poljske, Madžarske in Romunije. Zato slišimo prav nič pretirana opozorila predstavnikov ustanove UNRRA, da bodo ljudje v Evropi umirali od lakote, če Amerika ne bo poslala hrane v najkrajšem času. Amerika je namreč edini kontinent na svetu, ki lahko pomaga Evropi. Imela je srečo, da se je na domačem ozemlju vojna ni dotaknila. ■ S svojimi izrednimi tehničnimi možnostmi je dvignila poljedelsko proizvodnjo na doslej še nevideno stopnjo. Toda vsega sveta tudi Amerika nasititi ne more. V Angliji vidimo, da imajo ljudje zdaj, ko so vojno zmagovito končali, manj hrane kot so je imeli lani. Nedavno so jih opozorili, da bo potrebno še to zmanjšati, kajti prehranjevati je treba skoraj vso Evropo. Razumljivo je, da se pojavljajo v zmagovitih državah, ki so jih napadli današnji poraženci, nezadovoljni glasovi, češ: «Najprej nam ti Evropci spravijo vojno na, yrat, j)otem jih moramo pa Še hraniti/» Druga stvar, zaradi katere je javno mnenje v demokratskih državah nerazpoloženo, je duhovna lakota, o kateri je govoril zunanji minister Bevin. Skoraj šest let neurejenega Življenja je pustilo človeštvu težite posledice. Ljudje so videli nasilnost nacističnih in fašističnih okupatorjev; videli so njihove napade na posamezne države, drugo za drugo, brez vojne napovedi; občutili so na svoji koži doslej še nepoznane grozote: preganjanje milijonov ljudi z domov, zapiranje nedolžnih, streljanje talcev, požiganje in uničevanje celih pokrajin. Akcija ustvarja reakcijo in Evropa je zapadla v vedno hujši teror. Ljudje so podivjali in pozabili na osnovna načela človeškega sožitja. Osnove naše civilizacije in kulture so se zamajale in s težavo se človeštvo Spet spravlja v ravnovesje. Vbiti človeka je v vojni bila zaslužna stvar. V tej vojni to ni veljalo samo za bojišče in voja ka v uniformi, temveč v isti meri za življenje v zaledju. Človeška življenja so uničevali kot v mirnem času muhe. Preveč blizu vojne smo še, da bi se kaj izpremenilo. Kajti veliko ljudi je, ki so doslej ubijali nekaznovano in celo dobivali Pohvale, zdaj pa ne razumejo, kako to, da ne smejo več. Veliko je še skelečih in nezaceljenih ran. Predvsem primanjkuje člove■ Žtvu strpnosti. Med vojno so ljudje bili navajeni primitivistično Ocenjevati dogodke in se deliti u dobre in slabe. Seveda so Nasprotnika vedno imeli za sla-hega. Bili so nestrpni do njega, Vsako sredstvo je bilo dovoljeno, gg uničijo ali onesposobijo ** boj: vojaški, politični, kul-j'Urni in vse druge vrste boja. kratka, Človek je pozabil, da je Vegov vojaški, politični, kultur-V itd. nasprotnik tudi človek, i^ndar je precej netolerantnosti o stalo kljub temu, da je vojne e konec. Paziti je treba, da se ,® bi nestrpnost prenesla v polico in si prizadevati, da se bo Oljenje čimprej uredilo, j. &aj sicer na svetu ni mogoče ('Veti! Človek se mora otresti Jftegg primitivističnega med-vjnega gledanja, da je dobro )£e> kar je z njim in slabo vse, je proti njemu ali celo sa-. ker ni z njim. Človek mora ®iati strpnejši. Začeti mora letovati mišljenje svojega po-t^nega nasprotnika, upoštevati -Va njegove razloge, dovolje-mu nemoten razvoj, ; postati mora spet *° so razlogi bojazni pred Delo mednarodne prosvetne ln mladinske konference v Londonu * Tešln ln Barda* ne:e - “New York Times,, o sovjetski vojski- Churchill ostane v spodnji zbornici London, 5. novembra Poziv za denarno pomoč za obnovitev šolstva v Evropi, ki ga je uničila vojna, in govor ministra Arhlbalda Macleisha, ki pušča Sovjetski zvezi odprta vrata, da vstopi v organizacije za vzgojo in prosveto, sta bila predmet konference, ki je bila v petek v Londonu. Namen te konference Je položitev temeljev nove organizacije. Macleish, ki vodi ameriško delegacijo, je izjavil: «Vsi smo prepričani, da bo ustanovna listina sestavljena v skladu z vzvišenimi načeli in praktičnimi cilji. Zato noben narod, ki se zaveda svojih smotrov, ne bo hotel biti izključen iz te organizacije, zlasti pa tisti, ki je član Združenih narodov, in sicer ne glede na to, ali je tu navzoč ali ne». Sovjetska zveza, čeprav ni sprejela in tudi ne odklonila povabila na konferenco, je pretekli teden izjavila, da žjll, da ustanovitev nove organizacije odložijo, dokler ne bo začel svojega delovanja socialni in gospodarski svet Združenih narodov. Macleish je izjavil, da bi morala nova organizacija pospešiti med narodi medsebojno razumevanje. Delo mladinskega kongresa Na petkovem sestanku svetovne mladinske konference so odobrili sledeče dnevne zaključke: 1) samo mogočna ln ugledna mednarodna organizacija lahko ohrani mir; London, 5. novembra V soboto se je na nemirnem Srednjem Vzhodu po dnevu spopadov v Kairu, Aleksandriji in Jeruzalemu ter po antisemitskih demonstracijah v Libanonu, ki so bile v znamenju 28. obletnice Balfourje-ve izjave v prid ustanovitvi židovskega narodnega sedeža v Palestini, ozračje nekoliko pomirilo. Med nemiri v Kairu je bilo ranje-rlh 300 demonstrantov ter okoli 40 do 45 policijskih stražnikov. V Aleksandriji jo bilo 6 oseb ubitih, 200 pa ranjenih, Izvršili so skupno 300 aretacij. C,lm, se Je položaj umiril, Je egiptovski ministrski predsednik Nokrašl Paša Izjavil po radiu, «da je vlada odločena ohraniti red. Ni rčkakega razloga za domneve, da bi se neprijetni spopadi ponovili. Prebivalstvo se bo v normalnih okoliščinah podalo na delo, policija pa bo Izvedla vse varnostne ukrepe.» Ministrski predsednik je Izjavil, da napadi na židovske trgovine ni-60 bili organizirani namenoma. Neodgovorni elementi so Izrabili priložnost za plenjenje židovskih in tudi nežidovBkih trgovin. Podoono se Je izrazil list cAkhar Alyon», ki je trdil, da so imeli namen samo mirno demonstrirati proti morebitni spremembi Palestine v židovsko državo in da niso organizirali demonstracij proti egiptovskim Zidom. Za to, kar se Je zgodilo, so odgovorni neodgovorni elementi. Vladna izjava, ki jo je v soboto objavila policija, pravti, da so v preti"kllh dneh pri protlžidovskih demonstracijah aretirali v Kairu ln Aleksandriji 999 oseb. V Aleksandriji je bilo ubitih 10 oseb, v obeh mestih pa je na stotine ranjenih. V Kairu je bilo ranjenih 467 oseb. v Aleksandriji pa se Je zateklo v bolnišnice 167 oseb. Dopisnik «Timesa» poroča, da so bile v soboto protlžidovske manifestacije tudi v Mansuri v spodnjem Egiptu, kjer so oplenili židovske duhovno lakoto, kakor razumemo, da jo je imel v mislih gospod Bevin. Prav gotovo je, da je za človeštvo duhovna lakota nevarnejša od tvarne. Kakšne posledice ima lahko za človeštvo, se večina ljudi verjetno ne zaveda. Moderna tehnika je napredovala tako, da verjetno naša civilizacija in naša kultura ne bi prenesli nove vojne, pri kateri bi izpopolnjena atomska bomba v nekaj tre-notkih opravila delo, ko je bilo potrebno dolgih šest let za končanje sedanje vojne. Človeštvo se bo moralo odločiti: ali bo sporazumno napredovalo in gradilo boljšo bodočnost na že pridobljenih tz-kušnjah, na kulturi in civilizaciji; ki ju je z ogromnimi napori in žrtvami gradilo skozi tisočletja, ali pa se. bo povrnilo v položaj jamskega človeka in začele živeti od kraja. PRIMOŽ BRDNIK 2) mladina vsega sveta, ki ljubi mir, protestira proti zavlačevanju razprav proti vojnim zločincem; 3) ker hoče svetovna mladina pri tem sodelovati, zahteva uničenje fašističnih režimov v Španiji, Portugalski in Argentini; 4) atomska bomba in druga znanstvena in tehnična odkritja ne smejo biti uporabljena kot vojni pripomočki, marveč samo v službi človeštva. Mladina zahteva strogo nadzorstvo nad atomsko bombo in nad atomsko silo; 5) mladina se zavezuje, da bo sodelovala pri obnovi vsega sve+a in zahteva svobodo tiska, združevanja, vere, političnih udruženj, sindikalnih organizacij ln demokratičnih mladinskih organizacij. Na sestanku so sporočili, da grč ko odposlanstvo ni moglo zapustiti Aten; takojšnje proteste bodo predložili grški vladi. Posebna konrčsija, ki jo sestavljajo poedlni predstavniki vsakega odposlanstva, preučuje v podrobnostih predloge za ustanovitev trajne svetovne organizacije demokratske mladine. Odposlanstvo San Dominga so na svetovnem mladinskem sestanku izvzeli iz Sveta tega sestanka, ker so doznall od odposlanstev latinske Amerike, da je San Domingo fašistična država. Teiinzko vprašanje Češkoslovaški poslanik na Poljskem Jožef Hejret je izjavil dopisniku ♦ Associated Preesa*, da je trgovine. Dopisnik dodaja, da je predsednik vlade Nokraši Pasa izrazil svoje obžalovanje nad, demonstracijami. Palestina V Palestini Je dan potekel na splofeo brez spopadov, razen nekaj kamnov, ki so jih vrgli proti židovskim vozilom pri jaffsklh vratih ter v arabskem mestu Rair.leh. Poročajo, da je bila le ena oseba lažje ranjena. V Palestini mrzlično popravljajo železniške proge, ki so bile na 153 mestih razdrte. Menijo, da bodo lahko takoj vzpostavili redni železniški promet. «Reuterjev» dopisnik poroča Iz Jeruzalema, da je visoki komisar za Palestino lord Gort lz zdravstvenih razlogov odstopil ln da njegov odstop n! v nlkald zvezi s političnim položajem. Gort je bil zelo priljubljen med Arabci, pa tudi med 7,ldi. Angleško prebivalstvo v Palestini je mnenja, dr. pomeni njegov odstop veliko izgubo. Verjetno bo že v nekaj dneh odšel v Anglijo. Zaradi splešne stavke so bile v Belrutu v petek zaprte vse trgovine in Javni lokali. Promet je bil ustavljen, po vsej deželi pa so bile velike antisemitske demonstracije. Zveza libanonskih strank je na nekem zborovanju v Belrutu sklenila poslati zavezniškim silam in Arabski ligi spomenico sedmih to‘k z zahtevo, da mora Palestina ostati Arabcem in da Je treba doseči v njej zmanjšanje židovskega vpliva. V petek so v New Yorltu mladi ?idje pred angleškim konzulatom protestirali zaradi neizpolnitve ob-l-,ub v Balfourjevi 'zjavl. Med mi-r ogredoče so razdelili na tisoče letakov. Svarilo Osrednjega sveta sovjetskih sindikatov Moskva, 5. novembra ♦Associated Press* poroča, da je Izdalo predsedstvo osrednjega sveta sovjetskih sindikatov stroga navodila nameščencem sindikatov, da mora predsednik odbora sindikata osebno preučiti vsako pritožbo sovjetskega delavca in da mora dati vsakemu posamezniku vljuden odgovor. Urednik socialističnega dnevnika «Trud» bo objavil po obvestilu delavcev vsako birokratsko postopanje odbora. Zmanjšanje sovjetskih čet v Češkoslovaški Praga, 5. novembra Agencija «Reuter» javlja, da je češkoslovaški ministrski predsednik Zdenek Fierllnger sporočil, da se bo po sporazumu, ki je bil sklenjem s sovjetskim poveljstvom, število sovjetskih čet Češkoslovaški znatno zmanjšalo. Menijo, da je odločitev v zvezi z demobilizacijo različnih letnikov, ki Je zdaj v teku. Fieflinger je poleg tega izjavil, da so dosegli popolcn sp -um o preskrbi ln razporeditvi . jetskih čet, ki bodo trenotno ostale v državi. mnenja, da bodo vsa teritorialna vprašanja med Poljsko in Češkoslovaško reJlli na miren način, da pa vztraja češkoslovaški narod na vrnitvi velikega premogovnega in industrijskega središča Testna. Poslanik je dejal, da Češkoslovaška ne razume, zakaj ne bi mogle biti vzpostavljene meje, ki so po prvi svetovni vojni dale tešinsko področje Češkoslovaški, Tešln je bil vedno področje »porov. Leta 1938 je pripadel Poljski, pozneje pa je prešel k Nemčiji. Preteklega junija so ga poljske sile znova zavzele. Drugo vprašanje, ki ga bo treba razmotrltl, piše dopisnik ♦Associated Pressa*, je nemško področje Giatz južno od Vratislave, Poljaki so ga zahtevali za sebe, ker pa je na progi proti Pragi, se Cehoslova-ki upirajo poljski zahtevi. Revizija montreuške pogodbe ♦United Press* poroča, da je ameriški poslanik v Turčiji Wil-son Izročil turškemu zunanjemu ministru Hasan' Saki ameriški predlog o reviziji montreuške pogodbe, ki urejuje nadzorstvo nad Dardanelami. Ameriški zunanji minister James Byrnes je izjavil, naj bi tudi druge zainteresirane vlade predložile svoje predloge neposredno Turčiji, čijl. Montreučka pogodba je vsakih pet let podvržena reviziji. Sedanja petletnica bo zapadla prihodnje leto. Sovjetska demobilizacija Dopisnik «New York Timesa* poroča, da Je vsakomur jasno, da se del Rdeče armade vrača v civilno življenje, čeprav o tem niso Izdali uradne objave. V zadnjih dveh mesecih je prišlo v Moskvo preko 50.000 vojakov in v civilnem življenju prestolnice se pojavljajo starejši bojevniki. J5e od preteklega junija, ko so objavili prvo odredbo o demobilizaciji, so poslali domov — ali pa jih še pošiljajo — vse-moške med 52 ln 65 letom. IJred koncem bega leta bodo demobilizirali vse bojevnike pod 42 letom, enako pa tudi vse moške, ki imajo posebne delavne sposobnosti. Število vojakov sovjetske vojske je še vedno vlBoko, znano na Je, da Je imela Sovjetska zveza tudi pred vojno eno izmed največjih vojska na svetu. Rdeča armada je zdaj bolje oborožena kot v predvojnem času, in sicer neglede na to, da je zajela več kot polovico vsega nem'koga vojnega materiala. Čeprav Sovjetska zveza ne potrebuje več vojaštva" za vojno 'n Ima poleg tega veliko potrebo po delavni sili za obnovo države, se ji vseeno ne zdi umestno dštno-bilizirati v tako popolnem obsegu, kot so demobilizirale Združene države. Ne glede na zasedbene sile zahteva sovjetski pojem o vojaški varnosti vzdrževanje mogočne vojske. Njene meje so velikanskega obsega in večin«, mora biti zavarovanih. Po najbolj nevarni dobi svoje zgodovine je Sovjetska zveza izšla iz vojne močnejša, kot Je bila. Nima namepa, da bi dopustila, da se njena vojaška sila razkroji. Pogosto označujejo sedanjo petletko kot način za razvoj vojaške ln go- Posebnost japonskega zakonika ? Japonski kazenski zakonik predvideva, da je mogoče zapreti ljudi, kateri so osumljeni, da imajo *na-pačne misli*. Ponekod sicer to ni uzakonjeno, zato pa nič manj praktično izvajano; Japonci so bili vsaj v tem pogledu odkriti. spodarske sile Sovjetske zveze. Čeprav Je proizvodnja za vojaške potrebe nižja kot v vojnem času, nadaljujejo tudi v mirnem času z dobavo velikih množin materiala sovjetski vojski. Industrijska proizvodnja za vojačke potrebe Je večja kot Je bila leta 1940, čeprav Je Nemčija uričlla mnogo industrijskih središč. „He>ald Tribune1' o Churchilla V sobotnem uvodniku izraža «Herald Tribune* zadovoljstvo zaradi odločitve Winstona Churchilla, da bo še nadalje ostal v spodnji zbornici, namesto da bi sprejel Imenovanje za lorda ln vstopil v lordsko zbornico. List pravi med drugim, da je imela spodnja zbornica v strašni vojni dobi veliko važnost za ves svet in da je bil Churchill vedno važen član spodnje zbornice. Ce bi Ju ločili, bi to pomenilo izpremembo zna- ProiMi izgredi v Egiptu Vež oseb ubitih, nad 500 ranienih - Obžalovanje Nokraii Paše - V Palestini se je položa] umiril Nsnnl predlaga Wilsono?o črto Bari, 5. novembra Včeraj je v Bariju govoril podpredsednik italijanske vlade Pietro Nenni. V svojem govoru se je dotaknil tudi jugoslovansko-italijantskih odnošajev, predvsem bodoče razmejitve in med drugim dejal: «Rad bi iz jadranskega mesta Barija apeliral na svojega tovariša iz španske vojne, maršala Tita: priznavamo, da je fašizem storil slovenskemu prebivalstvu, ki je leta 1919 prišlo pod italijansko drlavo, zgodovinsko krivico; vemo pa tudi, da je fašizem storil v Italiji enako krivico Italijanom s tem, da je pobijal stoje nasprotnike. Toda Titu povemo, da zgodovina ne more biti večno igračkanje z odgovornostjo 'in ponavljanje nasilja; treba je, da se človeštvo v nekem določenem tre-notku ustavi pred prepadom nasilja. Pravimo, da pravične meje niso italijanske meje iz leta 1918-19, da ima Jugoslavija pravico, da pridobi polno suvereni*eto v tistem delu Julijske krajine, ki je slovenska; toda tudi Italija ima pravico, da lahko pusti znake svoje civilizacije in prisotnosti tam, kjer je dežela italijanska. Zaradi tega hočemo imeti med nami in Jugoslavijo mejo, ne pa pregraje. Meja, ki je bila začrta-pa že leta 1919 — Wilsonova črta — pušča malo Slovencev na italijanskem ozemlju, nemalo Italijanov pa na jugoslovanskem ozemlju; ta meja naj bo meja bodočega prijateljstva*. Obiski nizozemske kraljice London. 5. novembra Nizozemska kraljica Julijana je v soboto v Londonu obekala grškega ln jugoslovanskega kralja. Senator Pepper o ameriško-jugoslovansk h cdaoš&jih Za bratstvo v demokraciji - Maršal Tito o pomenu jugoslovanske oborožitve - Prihod britanskega parlamentarnega odposlanstva Beograd, 5. novembra | maršal Tito zavedal težav, ki jih Ameriški senator Pepper, ki se moramo prebresti v miru, toda pre-mudi v Beogradu, je sprejel zastop- i magal je že velike težave v vojnem nike tiska in jim izjavil, da je imel; času ter vodil svoje ljudstvo od skupno z. ameriškim veleposlanikom v Jugoslaviji Pattersonom dolg razgovor z maršalom Titom. Na razgovoru so obravnavali sedanje in bodoče odnošaje med Združenimi državami in Jugoslavijo. Po njegovem mnenju mora maršal Tito v svojstvu ministrskega predsednika podati uradno izjavo o tem razgovoru; zaradi tega se je Pepper omejil na pripombo, da je bil razgovor odkrit in v prijateljskem tonu. Pepper je nato govoril o svojih vtisih v Jugoslaviji in izjavil, da se je med svojim bivanjem v državi prepričal, da je Jugoslavija v tej vojni strašno trpela. Jugoslovansko ljudstvo — je rekel Pepper — je vedno ljubilo svobodo in neodvisnost. Prepričan sem, da je mišljenje jugoslovanskega prebivalstva globoko demokratično in da je demokratična tudi sedanja jugoslovanska vlada. Združene države želijo, da bi bili v državi ustvarjeni pogoji, ki bi upravičili pomoč, katero so dale Združene države jugoslovanskemu ljudstvu. Ni treba posebej reči, da bodo tako imele vezi tesnega prijateljstva med obema našima narodoma in popolno medsebojno zaupanje velik pomen našo državo. Ne dvomim, da se bo zmage do zmage. Uverjen sem, da bo njegovo ime živelo v srcu njegovega ljudstva, kakor živi ime predsednika Washingtona v duši vsakega ameriškega državljana. Naša ni. Jugoslovanska vlada je bila priz-naroda sta sodelovala v tej trdi voj-nana v jaltskem sporazumu in ta sporazum je zadnje poglave v jugo-slovensko ameriških odnošajih. Veliko vqžnost pripisujem tudi dejstvu, da gleda jugoslovansko ljudstvo z veliko simpatijo na pomoč, katero mu daje ustanova UNRRA v miru, kakor gleda s simpatijo na pomoč, ki smo mu jo dali v vojnem času. Trditi morem, da je Združenim državam veliko na prospehu jugoslovanskega ljudstva in želim, da bi bratsvo naših dveh narodov v demokraciji ne postalo nikdar manjše. Izjava mariala Tita Jugoslovanska poročevalska agencija prinaša petkov govor maršala Tita, v katerem je govoril o obtožbah proti njegovi vladi, ki jo imajo za nedemokratično in je nakazal razloge za obstoj močne vojske. Tito je dejal med drugim: »Medtem ko kralj zbirat v Nemčiji zločince vseh vrst in organizira vojsko, da bi se boril ne za našo ariavo, marveč proti nam in proti naši državi, se zdi vsem jasno, da je dobro, če imamo vojsko. Pravijo, da nismo demokrati. Toda kdo govori tako? Sovraštvo sejejo naši sovražniki. Niti Orol, niti Subašič oli Sutej ne morejo zrušiti enotnosti jugoslovanskega naroda. Včeraj je odpotovala z letalom v Jugoslavijo skupina britanskega parlamentarnega odposlanstva. Odposlanstvo bo ostalo v Jugoslaviji približno en teden ter bo po vsej verjetnosti prisostvovalo volitvam. Bardossy obsojen na smrt Budimpešta, 5. novembra ♦Associated Press* poroča, da je na prvem procesu proti vojnam zločincem na Madžarskem ljudsko sodišče obsodilo na smrt z obeše-njem bivšega ministrskega predsednika in ministra za zunanje zadeve Leazla Bardos»yja. Obscdba je bila takoj izvršena. Bivši ministrski predsednik je bil obtožen, da je služil nemškim interesom s tem, da Je dovolil nemškim vojskam korakati skozi Madžarsko proti Jugoslaviji in da je Madžarska stopila v vojno proti Sovjetski zvezi brez pristanka poslanske zbornice in dovedel s tem Madžarsko do vojne proti 2)druže-nim državam. Madžarska vlada je pred usmrtitvijo bzojaviia v Nilmberg Robertu Jacksonu ln ga vprašala, če imajo namen Bardoseyja zaslišati kot pričo pri razpravi v Numbergu, ali pa ga lahko usmrtijo. Britanski poslanik v Jugoslaviji dospel v Beograd Beograd, 5. novembra Britanski poslanik v Jugoslaviji I Stevenson se je v soboto po krat-' kem obisku v Veliki Britaniji vrnil. Dne 10. septembra so podpisali Japonci v Seoulu predajo Koreje. Slika kaže tri japonske zastopnike ob priliki predajne svečanosti. Nasproti jim sedijo ameriški predstavniki suhozemnih in pomorskih sil. Položa| na Kitajskem Za prekinitev državljanske vojne Kuomlntan 4 Izdelal obširen načrt ata ustavitev sovražnosti Volitve na Madžarskem Obsojanje prlmasa zaradi pastirskega pisma o agrarni reformi Cungking, 5. novembra Predstavniki Kuomintanga so izdelali obsežen načrt za prekini tev sovražnosti med Kuomintan-gom in komunističnimi četami. Pripravili so tudi osnutke za vzpostavitev prometnih zvez. Razgovorom, je prisostvoval zunanji minister CungkinSke vlade Wang ; Sih in general komunistične stranke Cou En Lai. Predloge bodo dali v preudarek obema strankama. Vladni predlog za sporazum vsebuje po poročilu informacijskega ministrstva osrednje kitajske vlade sledeče štiri točke: 1) — obe stranki bosta zapovedali svojim četam, naj ostanejo na svojih poležajih in naj prekinejo sovražnosti; 2) — vlada bo postavila vzdolž železniških prog posebno policijo, ako se bodo komunisti umaknili za 10 km; 3) »r- preden bo vlada zaukazala premike svojih čet vzdolž železnic, se bo posvetovala s komunisti; 4 — narodni politični svet, ki predstavlja večino kitajskega naroda, bo imenoval komisijo, ki bo nepristransko pregledala pogoje ob železniških progah ln o krajevnih nasprotjih. Minister je izjavil, da se je izvršila razpoetavttev nacionalističnih čet v severni Kitajski in pri zasedbi Mandžurije brez nemirov. Izjava komunističnega glavnega stana ♦Associated Press* poroča, da je neki dopisnik kitajskega komunističnega glavnega stana v Cung-kingu izjavil z ozirom na mirovno ponudbo a strani osrednje vlade, da bodo takrat, ko bodo prejele vse kuomintanške čete v vseh delih države ukaz o ustavitvi sovražnosti, to storili tudi komunisti. ♦Državljanska vojna je Izbruhnila v vsej Kitajski* je dejal komu- nistični pristaš. ♦Sovražnosti se morajo nehati; toda ne samo vzdolž železniških prog, temveč vsej južni Kitajski, Mulutao in Mandžuriji. Kqgmnisti so sprejeli predlog, da bodo nadomestili avoje čete z železniško policijo, kadar se bodo vladne čete umaknile za deset kilometrov, kakor so komunisti zahtevali. Informacijsko ministrstvo je pred kratkim objavilo, da vsebuje vladni predlog štiri konkretne točke, ki pa niso razložene. Objava tega predloga je imela za učinek takojšnjo ustavitev sovražnosti. Čangkajfiek o neodvisnosti Koreje Kot porča ♦United Press*, Je generalislm Cangkajšek izjavil, da ima kitajska vlada trden namen, da postane Koreja v interesu miru v vzhodni Aziji in na svetu svobodna in neodvisna država. Zatrdil je, da se bo Kitajska o tem vprašanju razgovarjala z Združenimi državami. Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Generalnim Cangkajšek je na večer pred odhodom korejske vlade na Korejo govoril okrog 200 ko-rejektm poglavarjem la članom osrednjega Izvršnega odbora Kuomintanga. Cangkajšek je med drugim rekel; fCe Koreji ne bi uspelo doseči neodvisnosti, svobode in enakosti, bi bil to prav neuspeh Kitajske. Ce Koreja ne bi bila neodvisna, to ne bi samo pomenilo, da ni popolna neodvisnost Kitajske, ampak bi značilo tudi, da mir v vzhodni Aziji in na svetu ne stoji na varnih temeljih. Ker hočemo mir v vzhodni Aziji in na svetu, ker hočemo svobodo In neodvisnost vseh narodov vzhodne .izije. moramo naprej doseči neodvisnost in svobodo Koreje. To je načelno stališče Kuomintanga v vprašanju Koreje*'. Budimpešta, B. novembra ♦Associated Press* poroča, da so po predvidevanjih pri včerajšnjih madžarskih volitvah glasovali oko 11 3 Izmed 6 milijonov volivcev. To so Mie prve svobodne in tajne volitve v srednji Evropi po koncu vojne. Neka madžarska radijska oddaja, je še pred volitvami ugotovila: cS stališča svetovne politike ni važno, katera stranka bo zmagala, važno pa je, da more madžarski narod svobodno izraziti avoje Želje*. ♦Associated Press* poroča, da so odgovorni vladni uradniki izjavili, oa bo prosila madžarska vlada takoj po volitvah zavezniško nadzorstveno komisijo, naj vzpostavi diplomatske odnošaje z Vatikanom. Pastirsko pismo Po poročilo agencije ♦International News Services* je ministrski predsednik Miklos v petek sklical konferenco voditeljev vseh demokratskih strank, na kateri so zavzeli stališče do pastirskega pisma, ki ga je dan poprej izdal 1 rimaš madžarskih katoličanov Joseph Mlndszenthy, v katerem kritizira agrarno reformo. Agencija dodaja, da Je to pismo, ki je Izšlo na redvečer splošnih volitev, pripisovalo agrarni reformi odgovornost za bedne madžarske prehranjevalne razmere, ker majhni zemljiški lastniki ne morejo doseči prejšnje proizvodnje. Poročijo pripominja, da so pastirsko pismo prečltali v vseh cerkvah. Napadlo Je tudi vlado, ker je dovolila delovanje politične policije. Odgovor strank, ki so vse naklonjene agrarni reformi, oaaačuje IZ JUGOSLAVIJE General Peter Drapšln, poveljnik I. jugoslovanske armade Je umrl na poškodbah, ki jih je dobil 28. prot. mea. * • • Vojno sodišče v Novem Sadu Je Izreklo smrtno obsodbo nad dr. Leonom Deakom, bivšim velikim županom, Milanom Popovičem, poslancem, Djuiom Kramerjem, predsednikom madžarske kulturne zveze, Djuiom Zomborijem, stotnikom policije, Sezo Ba tori jem, podpolkovnikom ln dr. Joeefom Kenje-kijem. Obsojenci Izgube trajno državljanske pravice ln se jim zapleni premoženje. • • * Kongres kovinarjev Jo bil v Novem Sadu, kjer Je govorila MUa Brkič o boju delavk za izboljšanje gospodarskega položaja v predvojni Jugoslaviji. * • • Švedska je darovala pet ton zdravil ln zdravniškega materiala, ki ga je natovoril sovjetski parnik ♦Sest osredek*. * • • Odposlanstvo Rdečega križa pod vodstvom dr. Roberta Neubauerja je odpotovalo v Združene države. « • * V Dubrovniku so po letu dni osvobojenja vzpostavili tramvajski promet v zelo kratkem času, četudi so bile velike ovire kardinalov nastop kot vmešavanje, ki nima primere ln je neopravičljivo, ker so ga preoltali ravno pred volitvami. ♦Reuter* dodaja, da »e od vseh madžarskih političnih strank samo stranka demokratskih meščanov ni pridružila protestu. Pred vzpostavitvijo diplomatskih odnožajev Ameriško zunanje ministrstvo je javilo, da Je vlada Združenih držav obvestila madžarsko začasno vlado, da Je odobrila Imenovanje Aladarja Dezcgedy - Maszaka za madžarskega izrednega in opolnomočenega ministra v Združenih državah. Dezegedy Maszak je bil od leta 1943 v madžarskem zunanjem ministrstvu. Leto pozneje so ga Nemci aretirali ter ga odpeljali v znano koncentracijsko taborišče v Dachau, iz katerega so ga osvobodile ameriške čete v začetku tega leta. Združene države so nedavno sporočile, da bodo priznale začasno madžarsko vlado, toda do zdaj še niso objavili uradnega imenovanja ameriškega opolnomočenega mi-ristra. Zidaj zastopa Združene države v Budimpešti H. F. Arthur Schonfeld. Program grške vlade Atene, 5. novembra Nova grška vlada je na svoji prvi seji pod predsedstvom profesorja Fanajetisa Kanellopoulosa določila svoj program, ki obsega naslednjih pet točk: 1.) odločno se je treba lotiti raznih gospodarskih vprašanj; 2.) dvigniti je treba moralo grškega ljudstva, ki je obupano zaradi negotove bodočnosti; 3.) obnoviti Je treba red in spoštovanje zakonov s polno uporabo demokratičnih pravic za vse, ki se upirajo nasilju, pa naj pride to s katerekoli strani; 4.) kaznovati je treba kolaboracioniste in povzročitelje zločinov, ki nasprotujejp grški tradiciji; 5.) rešiti je treba vprašanje volitev, ki morajo biti v kratkem razpisane sporazumno z raznimi političnimi smermi in v skladu z mednarodnim položajem. V nekem razgovoru so nato povedali, da bo vlada določila način bodočih volitev, čim bo dosegla sporazum z vsemi političnimi strankami. Pepper o romunski vladi Bukarešta, 5. novembra Kot sporoča ♦Reuter*, Je senator Claude Pepper v petek izjavil, da Združene države ne bodo nikdar priznale romunske vlade, ki bo sovražna Sovjetski zvezi. Vest pravi, da je Pepper izjavil: ♦Ce bo bodoča romunska vlada sovražna Sovjetski zvezi, je Združene držav« ne bodo priznale*. Proces proti mučiteljem iz Dachaua Dachau, 5. novembra V soboto so izdelali obtožnico proti ostalim 42 mučiteljem zloglasnega taborišča v Dachau. Računajo, da so krivi smrti 200.000 ZDRUŽENE DRŽAVE IN RUSIJA Vec kot 150 let nista imeli nobenega resnejšega spora, toda tudi malo medsebojnih stikov.« Njihove koristi so bile skupne v Evropi, nasprotovale pa so si v Aziji... Zdaj stojita v svetu kot dve titanski sili dvajsetega stoletja.« ,Dva mlada velikana" ..Igodmiiisfa) prijateljstvo" Združena države in Sovjetska »vesa prihajata it te vojne kot dve titanski sili dvajsetega stoletja. V Evropi in v Atiji stojita pred vprašanjem, kako naj gresta po poti miru, ko ni več nobene tretje sile, ki bi jima bU skupni sovražnik, ki bi ju silil, da ostaneta zavetnici. Prinašamo itvleček članka Američana Josepha Freemana, ki podaja kratek pregled zgodovine ame-rUko-ruskih odnošajev v preteklih sto petdesetih letih. V sploinem so bili ti odnošaji dobri. O pisateljevih navedbah zgodovinskih dejstev je težko razpravljati, toda marsikdo bo upravičeno zastavil vprašanje, v kakim meri je preteklost jamstvo sa bodočnost Da pokažemo naiim čitateljem v tem pogledu tudi nasprotna staliiča, bomo navedli mnenje Davida J. Dalling, ki ga je izrazil v svoji knijgi eThe Big Threes (Yale Vniversitg Press), J os. Daljin zatrjuje, da so bili ameriiko-ruski odnofaji prijateljski prav iz razloga, ker jih skoraj sploh tu bito. Do današnjega dne Rusija in Združene države nista prišli v spore. ker sta zelo redko prišli v stik. Zbližali sta se samo iz strahu pred tretjimi, predvsem Veliko Britanijo. Zdaj se je vse to spremenilo. Stojimo pred novim svetom, v katerem sta Sovjetska zveza in Združene države najmočnejši sili. Ko je pokojni predsednik Roosevelt let* 1933 priznal ‘sovjetsko vlado. je označil mrtvo točko v ameri-iko-ruskih odnošajih, ki je trajala skoraj petnajst let, kot »nenaravno* in Je podčrtal »zgodovinsko prijateljstvo*,ki Je vladalo med obema državama »več kot ato let v vzajemno korist obeh*. Toda »zgodovinsko prijateljstvo* ni bilo bre* temnih dni Ruski absolutizem Je bil v nasprotju s ameriškim pojmovanjem republike, prav tako kot sovjetske komunistične totalitarne ideje nasprotujejo ameriškemu pojmovanju svobode in demokracije. Toda ta nasprotja so v veliki večini ostala samo prt polemikah. Celo trgovsko tekmovanje Je na zahodni polobli in na Daljnem Vzhodu ostalo v mejah diplomacije. Združene države so v dobi svojega obstoja napovedale vojno Angliji, Nemčiji, Italiji in Japonski; nikdar ne Rusiji. Združene države in Rusija sta se zbližali — ali pa vsaj nista prišli v spor — zaradi podobnega položaja, ki ga zavzema vsaka na svoji strani zemeljske oble kot nosilka ravnotežja sil na svetu. Dejanska vez med njimi je bila v 19. stoletju vedno Cista evropska velesila, ki je ogrožala istočasno obe, Združene države in Rusija Prijateljski odnošaji med obema se niso zadeli slabšati, kot mnogi menijo, leta 1917, ampak ob koncu 19, stoletja, ko sta se srečali na Kitajskem. Takrat se Js končalo »zgodovinsko prijateljstvo*, dokler ga ni izbruh druge svetovne vojne ponovno oživil v današnji obliki, v kateri Je Velika Britanija tretji član najmogočnejše koalicije, ki jo poaaa svetovna zgodovina. V knjigi «The Big Threes gleda Joseph Dalling popolnoma drugače na «zgodovinsko prijateljstvo». »V dolgi dobi od predsednika Washtng-tona do vlade predsednika McKin-leya se Združene države niso pojavljale kot velesila na pozor niči svetovne politike... Njeni politični oilji so bdi zavestno omejeni na zahodno poloblo, niso se križali z Rusijo niti v Evropi niti v Aziji... Ker je bila tudi trgovina med Združenimi državami in Rusijo majhna, ni bilo seveda tudi nobene stalnosti v njih medsebojnih odnošajih, nobene povezanosti, nobene stalnosti v njihovem razvoju. Njihovi odnofaji so bili predvsem samo odraz njihovih odnoiajev z drugimi državami*. Sočasnost razvoja Četudi Je Rusija že bila velesila v času, ko so pisali ameriško »Izjavo o neodvisnosti*, Je 19. stoletje bilo priča razvijanja moči obeh držav v novodobnem svetu. Alexis de TooqueviHe, zgodnji tuji raziskova-lec delovanja ameriške demokracije, Je 1. 1838 opisal »ob« velesili na poti k enakemu cilju*. »Izhodna točka Je različna*, pripominja in «nJihove poti niso enake, toda vsaka izmed njih Je videti določena od božje previdnosti, da bo ravnala pot polovici sveta*. Rodbina RomanovVčev js stopila na prestol v Moskvi v sedemnajstem stoletju, v času, ko so angleški izseljenci ustanovili kolonijo P1ymouth in Virginijo. Pet*r Veliki sa Je bojeval s Švedi, Poljaki in baltiškimi državami, ko so Američani bili v bojih z Indijanci. Ko so ameriški pionirji prodirali proti zahodu, so ruski trgovci in lovci krčili sebi pot »kozi sibirske pragozdove proti vzhodu. Združene države so priključile severozahodna ozemlja približno v istem času, ko Je KataHna •zasedla Krim in naselila kozake na Kubanu. Dvesto let po odkritju Novega svata so se evropske sile bojevale med seboj za posest teh bogatih da-žel- Med 1888 in 1818 J« ta boj i*. črpal najboljše sile Anglije ln Francije, saj Je pomenil boj za svetov- no nadvlado. Ta spor Je v veliki meri vplival na ameriško in rusko zgodovino. Katarina II. je leta 1776 odklonila dati Juriju III kozake za boj proti ameriškim kolonijam. Tega ni storila iz ljubezni do ameriškega republikanskega duha, ampak ker ni trpela britanske pomorske nadoblasti. I* istega razloga sta Franclja ln Španija dejansko podpirali ameriške kolonije v vojni za neodvisnost. Britanija Je na to odgovorila s svojim preizkušenim sredstvom ln zaprla morja za nevtralno plovbo. Rusija je v ttem trenotku bila nevtralna sila. Katarina, Je zaradi tega objavila stanje oborožene nevtralnosti (1780), zaprla baltska pristanišča za vojne ladje in organizirala pomorsko zvezo evropskih nevtralnih držav, katere je britanska pomorska zapora ogrpžala. Ruski ukrepi so razburili Anglijo, toda so prišli prav Združenim državam. Ameriška revolucija Je postala tako del velikega svetovnega spora med Francijo in Anglijo. Rusija je bila nevtralna država. Njena zaščita svobode trgovin« in dobav blaga Je prišla po godu ameriškim kolonijam. Ameriški celinski kongres je sklenil oklicati stanje oborožene nevtralnosti in je zaprosil aa sprejem v zvezo evropskih nevtralnih držav. Upal je tako dobiti odobritev ruske vlade za novo ustanovljeno ameriško vlado. V Petrograd so poslali kot zastopnika Francisa Dana iz Massachusettsa, ki naj bi pregovoril earl oo Katarino, da sprejme Združene države kot »neodvisno državo*, v pomorsko zvezo nevtralcev. Dana j« prispel v Petrograd leta 1781 kot zasebnik. Spremljal ga je njegov 14 letni tajnik John Quincy Adams. Poldrugo leto se je Katarina upirala vzeti na znanje njegovo prisotnost. Ko so mu prijatelji poslali Washingtonovo sliko kot ddr ■sanici, je Katarina vzela sliko v roko in, jo vrnila z besedami: »Njenemu Veličanstvu ni znana ta oseba*. Združene države so bile vojujoča se stranka, ki je niso mogli sprejeti v zvezo nevtralnih držav. »Sit sem že do grla vseh trti evropskih intrig in zahrbtnosti*, Je izjavil Dana. A/met liki kongres ga Je pozval v domovino. Dvajset let ni bilo nobenih diplomatskih stikov med Rusijo in Združenimi državami. Ko so Angleži uvedli zaporo pomorskega prometa kot orožje proti Napoleonu, so s tem selo prizadejali ameriško trgovino z baltskimi pristanišči. sander I. prijazno sprejel in z njegovim posredovanjem izmenjal pisma z Jeffersonom. Pisma, ki sta sl jih izmenjala predsednik Združenih, držav in car vseh Rusov, oba učenca prosvetljene dobe 18. stoletja, so bila polna medsebojnega zaupanja in občudovanja. Car Aleksander je poslal predsedniku svoj kip ln ga je prosil za knjige o ameriški ustavi. Jefferson je rekel, da mu je v veliko zadovoljstvo ln srečo, ko vidi na ruskem prestolu »vladarja, katerega vladarski smoter je napredek ljudstva; ne samo ta ampak ki obrača svoje oči in podaja roke v pomoč vsem oddaljenim naprednim narodom**. Besede, ki zvenijo, kot da bi jih pisal nekdo dandanes. Leta 1809 je poslal predsednik Madison Johna Qulncyja Adamsa kot poslanika v Rusijo. Imel je nalogo, da zajamči ameriški trgovin* rusko zaščito pred angleškim vmešavanjem. Toda «evropske Intrige ta' zahrbtnosti* so kmalu otežitočile delo Adamsu, kot so ga pred tridesetimi leti Danu, Meseca junija 1812 je Napoleon napovedal Rusiji vojno — podobno kot Hitler meseca junija 1941. Da bi se mogel neoviran proti njemu boriti, je Aleksander sklenil mir z Anglijo — nasprotno kot je storila Anglija 1941. Dva tedna prej je namreč tudi Amerika napovedala vojno Angliji, ker Je trgovinski spor dosegel medtem vrhunec ostrosti, ker je Slo za pravice nevtralcev na morju. Car se je ponudil za posredovalca ih jasno povedal, da ameriška vojna napoved škodi njegovi vojni strategiji. Iz ponudbe sicer ni bilo nič, toda tok dogodkov je ojačil rusko-amerižko prijateljstvo. Deset let pozneje za Američani proglasili carja Aleksandra za naj- Vprašanje političnega in gospodarskega ravnovesja med velikimi silami v svetu je danes po zaključeni vojni proti Nemčiji in Japonski osrednji predmet zanimanja in nestrpnega ugibanja vse svetovne javnosti. Od znosne in čim prirodnejše ureditve medsebojnega razmerja je odvisna bodočnost in sreča vsega sveta. Veliko vprašanje pri tem so jutrišnji odnošaji med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, ki v svojem zgodovinskem ponavljanju spet stopajo v ospredje. Kako veliko važnost so vprašanju tega odnosa posvečali že v preteklosti, četudi ni zaradi zqvestno omejevane ameriške zunanje politike na zadeve ameriške celine, ki je dobila izraz v ustanovitvi t. zv. Monroevih načel o nevme Savan ju evropskih sil ameriške zadeve, to vprašanje ni imelo takrat takšne velike važnosti, kaže zgornja stara karikatura iz 1878, ki predstavlja ameriškega ostrica Sama*, ki se preko Tihega oceana smeje mežikajočemu ruskemu ebatjuškn. države vzajemno upirali stremljenjem po razkosanju. Kot da je hotel Javno pokazati to enotnost, Js car Aleksander H. poslal šest ruskih vojnih ladij v New York in še šest v San Francisco. Rusko vojno brodovje je ostalo v Združenih državah do meseca aprila 1864. Joseph Dallin se ne strinja s tem tolmačenjem, ampak trdi, da se je ruska vojna mornarica umaknila v nevtralna pristanišča zato, ker je hotela počakati tam, če bi izbruhnila rusko-angleška vojna, da bi v tem primeru ovirala angleško pomorsko trgovino v obeh oceanih. Ker je izgubila velika ladjevja v krimski vojni, se je bala, da ne bi enaka usoda zadela tudi njenega baltskega in tihomorskega bro-dov ja. Zato ga je umaknila iz zaprtih in ozkih morij. Saj so ruske ladje dobile ukaz, naj se ne vmešavajo t ameriško državljansko vojno, Zato ni bil slovesen sprejem ruske mornarice upravičen. Zunanji minister Sevvard je rekel o zunanji politiki: »Rusija uživa našo naklonjenost v večji meri kot katera koli druga evropska sila. To iz enostavnega razloga, ker od nas ničesar ne zahteva ter nas pusti izvajati naše opravke tako, kot mi sami mislimo »da Je najboljše*. Ameriško navdušenje za Rusijo je trajalo trideset let Leta 1867 je zunanji minister 8eward kupil »ledenico* — kot so nazivali v Ameriki Alasko — za 7.200.000 dolarjev. Sevvard Je napovedal: »Tiho morje s svojimi obalami In otoki bo po-r/alo v bodočnosti največje prizo-■ čče svetovnega dogajanja*, O nakupu Alaske pravi Dallin: uAlaska je bila preveč oddaljena od središča ruske države, da bi mogla služiti kot izhodna točka za opera- Iz naroda - z narodom - za narod večjega Zlikovca na svetu. Bila ata dva razloga, ki »ta privedla do tega: ru»ko prodiranje v severno-zahodnem Tihem morju in v Kaliforniji ter sovražnost tako zvane Svete zveze, ki jo je vodil o*i Aleksander, do mladih republik srednje Amerike, Ko je leta 1741 raziskovalec Vitu* Bering plul po Tihem morju proti severu, Je odkril Alasko, katero so po naselbinah ruskih lov- Jefferoon je poslal v Petrograd I cev ln trgovcev s kožuhovino Ime-zastopnika, katerega je car Alek- I .-ovali »Rusko Ameriko*.i • Jafi car" Hia Od 1790 do me j e bil duša ruske uprave na Alaski Aleksander Ba-rsnov, ki so ga imenovali »Mali car*. Ameriški trgovci so ga po-goetomaobiekova.lt",- njegovi trdnjavi Sitka, ki je imela 60 topov. Toda kmalu se Je začel Baronov pritoževati. Obtoževal je Američane, da prodajajo strelno orožje Indijancem in 1810 Je ameriški poslanik v Petrogradu vložil formalni protest pri ruski vladi. Ruski zunanji minister Je tedaj predlagal, naj bi bila reka Kolumbija meja med rusko in ameriško interesno sfero, toda ameriški poslanik je odklonil pristati na ta predlog. Stvari so se še bolj zapletle, ko so Rusi 1812 zgradili svojo postojanko v Part Rosa neposredno severno od španske naselbine v San Franciscu. Leta 1812 je car Alek sander obnovil svojo lovsko pravico na vso tihomorsko obalo do 51. spovednik* in je proglasil Tiho morje do Beringove ceste za rusko morja. Proti temu sta protestirali Anglija in Združene države. Tako kot pred njim Katarina, Je tudi Aleksander I, opustil lepe liberalistične ideje svoje mladosti. Postal je konservativen in mističen, bal se je socialnih posledic francoske revolucije, katero je nekdaj v teoriji občudoval, skušal Je uničiti napredna gibanja doma in v tujim. V začetku so v Ameriki pozdravili njegove predloge o Sveti zvezi kot velik korak do svetovnega miru. Ustanovljena Je bila v imenu sv. Trojice ter Je pozivala vladarje Rusije, Avstrije ln Prusije, naj vladajo svojim podložnikom kot očetje in naj podpiralo vero, mir ln pravičnost. Toda po letu 1820 je Aleksander pokazal svojo barvo, ko Je poskušal zatreti liberalne revolucije v Italiji, pozivaj Francoze, naj pomagajo na prestol Ferdinandu VII, v Španiji. V Združenih državah je naenkrat postala Do krize Je prišlo, ko se je Rusija želela vmešati v Južno Ameriko, kjer so na .'tajale iz španskih kolonij nove dir',»ve. Združene države so v dveh mesecih izdelale t. zv. Monroevo doktrino, po kateri se nobena evropska sila ne sme vmešavati ali naseljevati ameriške celine na zahodni polobli. Rusiji ni bilo do sporov ter se Je pogodila leta 1824 n:a tem, da' bo vzhodna meja Alaske 54’40 meridian. Obenem Je dobila Amerika tudi prostost plovbe po Tihem morju. (UispntlarRkB zvissk Naslednjih trideset let je razvoj industrHe zbližal Rusijo in Združene države, Kakor je Peter Veliki poslal na Holandsko po ladjedelce, tako je Nikolaj I. pripeljal iz Združenih držav - graditelje mostov, mlinov in železnic. Ko so se Anglija, Turčija in Francija borile proti Rusiji v krimski vojni (1854), so bile simpatije Združenih držav na ruski strani. Združene države so se razvijale na Zahodu, Rusija je rastla v Sibiriji. Obe »ta, imeli zelo pereče vprašanje, suženjstvo. Kmalu je prišlo do dveh velikih osvoboditev: Aleksander je 1861 osvobodil tlačane, Lincoln 1862 črnce. Ameriško navdušenje za naprednega ruskega carja je visoko zaplapolalo. Visoko Je cvetelo v dobi ameriške vojne med Severom in Jugom, kjer Je Aleksander Javno stopil na stran Lincolna in njegove zveze. Evropa Je splošno mislila, da se bodo Združene države razdelil« v dva dela: Sever ln Jug. Videti Je bilo, kot da bi Francija ln Anglija, težili za tem, da organizirata po svoje Jug. Ključ v tem kritičnem položaju Je imela v roki Rusija, ki Je bila dovolj močna, da je držala ravnotežje sil in prisilila Anglijo ln Francijo, da dvakrat premislita, V devetnajstem stoletju so se po Vsem svetu separatistične sile borile s silami, ki so zagovarjale narodno edinstvo; sile suženjstva s silami svobode. Tudi v Ameriki so bili ta boj. V ameriški državljanski vojni 1861-1865 je šlo za to, ali bodo Združene države en narod ali več fp§ narodov in ali bo ustanova suženjstva lahko živela v deželi svobodnega ljudstva. Predsednik Lincoln je leta 1863 s proklamacijo o osvoboditvi obljubil sužnjem svobodo. Velika bitka pri Gettysburgu, ki so jo bili od 1. do 3. julija 1863, je pomenila preobrat v vojni. Blizu mesteca Gettysburg v Pennsylvaniji so se namreč spopadle zvezne že-te s konfederacij-P skimi in jih za ceno 23.000 mož i, premagale. Ko so ’ čez štiri mesece odkrivali spomenik padlim, je predsednik Abra- ham Lincoln iz- govoi'il, nesmrtno svojo poslali« nico. Zahvalil se fcAfeiifc je «junaškim možem, živim jn mrtvim*, ki so se bojevali in krvaveli za edinstvo države in svobodo. Toda predsedniška poslanica pomeni še mnogo več: bila je goreča izjava vere v zmago pravične stvari in demokracije, vere, ki je dol- go vodila in bo še dalje navda- jala vse, ki se kjer koli na svetu bojujejo za iste vzore. P red sedeminosemdesetimi Uti so naši predniki na tej celini ustanovili nov narod, ki je bil spočet v svobodi in je zagovarjal načelo, da so vsi ‘ljudje rojeni enaki. ■ Zdaj bijemo veliko državljansko vojno, če lahko naš ali kateri koli drugi narod, ki je bil tako spočet in ki ima iste vzore, dolgo ostane pri življenju. Sestali trmo se na velikem bojišču te vojne. Prišii smo, da posvetimo del tega bojišča kot zadnje bivališče Ustih, ki so tu izgubili svoje življenje, da bi narod, lahko živel. 8 tem izpolnjujemo dejanje, ki je pravično in ki ga moramo storiti. Mi prav za prav ne moremo posvetiti te zemlje. Posvetili so jo že junaški možje, Živi in mrtvi, ki so se tu bojevali. Posvetili so jo tako, da mi ne moremo ničesar več dodati aU odvzeti. Svet bo komaj opazil in hitro pozabil besede, ki jih tu izgovarjamo, nikoli pa ne bo mogel pozabiti njihovih dejenj. Dolžnost nas vseh, ki živimo je, da se posvetimo nedokončanemu delu, ki so ga tako plemenito započeli tisti, ki so tu padli. Reševati moramo veliko nalogo, ki je še pred nami. Svetel spomin padlih ms mora navdajati pri nadaljevanju stvari, za katero so dali zadnji dokaz predanosti. Tu moramo dati svečano zaobljubo, da, ti padli niso umrli zastonj,-da bo pod božjim vodstvom naša domovim postala zibelka nove svobode in da ne bo z zemlje izginila narodna vlada, ki jo upravlja narod, in ki deluje za narod. cije. Ruska vojna mornarica ni bila zadosti razvita, da bi jo mogla ščititi; ruska trgovina je zaostajala za ameriško in britansko. Francija, Britanija in Španija so obvladovale Tiho morje. Celo na sami Odkritje resničnega stanja Ko je nastopilo 20. stoletje so se pokazale razpoke v ameriako-rus-kem prijateljstvu. Vzrok za to moramo iskati v ameriškem odklanjanju avtokratičnih vlad in v dogodkih na Daljnem Vzhodu. Od leta 1776 do 1017 je verjetno razmeroma majhno število Američanov obiskalo Rusijo, Bili so večinoma ameriški bogati ljudje, ki so iskali sebi enakih v Rusiji. Toda pripravljala se je velika sprememba. Leta 1865 je ameriški novinar George Kennan začel obiskovati redno Sibirijo, da. bi poročal o stanju telefonskih zvez. Tako je odkril politične deportirance. Po 21 letih je objavil senzacionalen opis grozovite vlade dinastije Ro-manovičev; pisal je o rasnih, verskih in političnih preganjanjih; o političnem preganjanju, apijonaži, korupciji in zapiranju brez razsodb dostojnih sodišč. Kmalu nato je ameriški poslanik Andrew D. Whi-te pisal zelo Izčrpno proti caristlč-nemu absolutizmu, antisemitizmu ln zatiranju. Židje, ki so se vračali v Rusijo po svoje premoženje, so ugotovili, da so jim ga zaplenili. Pogrom proti Zidom v- Kišlnjevu 1903 je vzbudil val ogorčenja v Združenih državah. Toda ta spor je prišel obenem, s križanjem interesov na Daljnem Vzhodu. Okoli 1900 so Združene države preko Filipinov prišle na Daljni Vzhod; Rusija je prodrla skozi Sibirijo na Korejo in v Mandžurijo. Kitajski je vzela te dežele Japonska, Japonski pa Rusija. Rusija je najprej prijazno sprejela nastop Združenih držav na Tihem morju kot zaveznika proti britanskemu vplivu. Ko je Rusija vedno bolj in bolj obračala oči na kitajsko zemljo, je spopad v Aziji prihajal vedno bolj in bolj v področje možnosti. Amerlčki zunanji minister Joto Hay je poslal 1899 vsem velesilam Poslanico o odprtih vratih na Kitajskem. Skušal je tako ohraniti nedeljivost Kitajske, ki je bila potrebna za ameriško trgovino in ravnotežje sil na Pacifiku. Rusija ni kazala nobenega znaka, da bi bila zadovoljna s politiko odprtih vrat. Ruski odposlanec je rekel ministru Hayju: »Kitajska razpada ln mi imamo pravico na naš Alaski se fe čutil 'vpliv tetihčtia, **le8*- Minister Hay je končno moral britanske 'Hudsoris Bay Compdng. Ko je britanska koalicija zmagala v črnem morju je postalo jasno, da Alaska ni več varna, če ostane v ruskih rokah. Vojna z Anglijo pa v šestdesetih letih devetnajstega ženim državam stoletja ni bila izključena». | svojo polttik0- priznati, da se ne more upirati Rusiji na Kitajskem, ter jo je na zval »preveliko, preveč močno in posameznikov in ko je Japonska 1938 začela pripravljati vdor v Mandžurijo in Hitler vežbatl svoja čete za napad v Evropi, so Združene države priznale Sovjetsko zvezo. Po priznanju so ameriško-ruskt odnošaji doživljali plimo in oseko. Od 1934 do 1986 je občudovanj« za Sovjetsko zvezo* naraščalo. Pozneje med leti 1936-37 so moskovski procesi in čistke po vsej državi povzročili zmedo in sovražnost v Združenih državah. Monakovski dogovor je zopet vzbudil val naklonjenosti. Ta se je moral umakniti 1939 besnosti zaradi berlinskega pakta med Sovjetsko zvezo in hitlerjevsko Nemčijo, zaradi delitve Poljske in napada na Finsko. Velika, sprememba je nastala 22. junija 1941, ko so Hitlerjeve oklepne armad« drle preko ruskih poljan-. Vojna je povezala Sovjetsko zvezo in Združene države na obeh koncih zeml je. V Evropi »ta se sporazumeli o sodelovanju v vojni ln o ustvaritvi povojnega miru. Toda za obseg njihovega sodelovanja v »vetu bo merodajen razvoj medsebojnih odnošajev v Aziji. Zgodovina 150 let obstoja Zdrt»* Ženih držav dokazuje, da »ta ob« velesili skoraj vedno našli možnost, da se sporazumeta o evropskih vprašanjih, toda njih koristi bo se križale v Aziji. Ce jima bo zdaj uspelo aodelovati v skladu na Daljnem Vzhodu, bo to pomenilo največji dogodek v svetovni zgodovini, ki bo Imel za bodočnost človeštva večji pomen od katerega koli drugega. Važnost področja, na katerem se stikajo koristi teh dveh novodobnih gigantov, ni samo v njegovi razsežnosti, ampak tudi v gospodar* skih virih, s katerimi te dežele razpolagajo. Predvsem pa ne smemo izgubiti iz vida, da v teh deželah živi največji del človeštva. Samo Kitajska šteje okoli 450 milijonov ljudi ter ne predstavlja samo veliko skladišče surovin, ampak tudi veliko tržišče, kakor hitro se politično in gospodarsko uredi. Tudi Indija, četudi del Britanskega .m-perlja, prihaja v tej zvezi v poštev. Indija je v tej vojni razvila znatno Industrijo, katera bo veliko prispevala k ureditvi gospodarskega živi ten ja tega prostore. Tudi tihomorski otoki, predvsem Filipini in Nizozemska Vzhodna Indija, so velike politične in gospodarske važnosti. Neredi, ki so Izbruhnili V preveč brezobzirno. Takšno rusko I teh krajih pričajo, da so na, delu tališče Je seveda narekovalo Zdru- j sile, ki bi želele razmerje moči v da so spremenile Rusko laponska vojna Zato »o se Združene države odločile na sodelovanj* z Veliko Britanijo, svojim glavnim tekmecem v 19. stoletju. Zdaj bi mogla postati v spremenjenem položaju zaveznik v novem ravnotežju sil, ki je nastajalo. Prav tako Pa je tudi Japonska prodirala preko Koreje v Mandžurijo. Združene države so se odločile, da bodo sodelovale z Japonsko ln Veliko Britanijo proti Rusiji. Ameriško po8rodovan|e Kmalu so se načli politiki, ki so predvidevali spopad med Japonsko in Rusijo v Mandžuriji. Ko je 1904 prišlo do spopada, so bile Združene države na strani Japonske, kateri ao dale posojila. »Japonska igra našo vlogo*, je izjavil takratni predsednik Roosevelt. Toda kmalu so Združene države spremenile svojo odločitev. Nepričakovane japonske zmage so pokazale nenavadno silo novega tek- dogodek * veseljem in .predsednik Wilaon je 2. aprila v svojem vojnem poročilu imenoval Rusijo »častnega družabnika-v bodoči zvezi*, zdaj ko je vrgla s sebe okove samodržstva. Nikdar ni amerisko-rusko prijateljstvo doseglo takšne višine. Mislili so, da bo v dvajsetem stoletju Rusija naredila to, kar je Amerika v devetnajstem in se po p-jenem vzoru uredila. Toda 7. novembra so prisil na oblast boljševlki pod Leninovim vodstvom na podlagi načela »kruh, zemljo in mir*; uvedli »o sovjetsko državo in komunistično diktaturo-Ameriško navdušenje se je spremenilo v sovražnost, ki je trajala 16 let. Sovjeti ao živeli in vlivali v ruski narod strah pred vdoro-m iz Evrope. Toda spominjali so se z hvaležnostjo, da so Združene države, četudi so sodelovale pri vojni proti boljaeviaki vladi, vztrajale na nedeljivosti ruskega ozemlja. General meča ca Daljnem Vzhodu in ruska i Graves, katerega so poslale v Sveta zveza in car tarča silovitih ! P^en tej ukreneta. Toda tudi napadov. Ruski poslanik se ni upal niti priti na proslavo ameriškega narodnega praznika 4. julija, kjer ao sl nazdravljali tako-le: »Sveta zveza naj Jo hudič vzame čim prej* aU pa »Sveta zveza naj konča v peklu*. Jefferson Je spremenil svoje mnenj« o »velikem in dobrem prijatelju* ln Je ostro govoril o «ne«r».m-noet-i kraljev, ki se nazivajo Sveta Rusija je bila v krizi in Je potrebovala ameriške pomoči. Se vedno Je hirala zaradi neuspeha v krimski vojni. Osvoboditev tlačanov Je povzročila nezadovoljstvo med ple- miči in samimi kmeti; politika po-ruččavanja, ki Je skušala zvariti lz raznorodnega prebivajva po vzor- Poljska vstaja 1RC3 O lavna težava je- bila poljska vstaja, ki ja dosegla vrhunec 1863. Anglija in Franclja sta uvačevali o istočasnem posegu v Ameriko in v poljsko vstajo. Se enkrat Je razvoj dogodkov povzročil ozko povezanost med usodo Združenih držav in Rusije, nič drugega kot izid visoke svetovne politike. Aleksander je imel auglo-franco-ske poskuse, da bi se vmešali v ameriško državljansko vojno, kot dokaz želje razbiti Združene države ter jih tako oslabiti kot najmočnejšega tekmeca na morju! Združene ministrstvu, opisoval, da poljska vstaja ni, kot so ljudje splošno mislili, demokratično gibanje, ampak vstaja plemstva. »Zakaj naj bi republikanski Američani želeli zrušiti rusko napredno liberalno oblast in pomagali zgraditi poljski konservativcem?* je vpraševal, ter zatrjeval da je ameriški prostor na ruski straili v boju proti »poljskim reakcionarjem*. Kako znano zvenijo ta besede tudi v današnjem času. Ko »ta Anglija in Francija pozvali Združene države, naj se udele- države so videle v anglo-fiancosklh’i Ji jo razgovorov o poljskem vpra-poskusih podpreti poljsko vstajo i šanju, so Združene države odklonile stremljenje, da bi oslabili Rusijo I povabilo. Nasprotno pa J« Rusija odklonila -anglo-francosk« načrte o posegu v državljansko vojno, ki J« divjal* v Združenih državah. kot velesilo v Evropi in kot zavez-nico Združenih' držav na svetu. ____________ ^___________ ^ ___ AmerUki poslanik v Petrogradu, cu vladaiočega naroda, enotno na- ^ Oassius Clay, Je v številnih zelo I Poslanik južnih držav se ni niti -odnostno tvorbo, Je povzročala j ostrih in doneč.-h posl:*nicRh. ki Jih upal pokazati se v Petrogradu. vlRdi marsikatero slabo noč. I le pošlHs' sme'''' VI/ /V"**' 1 J ,.ip.,.., ae v...........^,{T _ f v »'.-n ata se RusHa in Združen« revolucija 1906 je grozila zrušiti carizem v Rusiji. Ker je mislil, da zahtevajo ameriške koristi ravnotežje sil na Tihem morju, je predsednik Roosevelt ponudil posredovanje v »poru. Mir so podpisali v Portsmouthu na jesen 1905. Ameriško javno mnenje je na Predvečer -ruske revolucije in ves čas po njej postalo zelo proticar-»ko. Politični begunci, ki »o našli zatočišče v Združenih državah, so prispevali »voj delež. Pogromi in razpust dume so še poslabšali položaj. Revolucija 1905 ni -pokazala samo vse divjosti carskega režima, ampak tudi njegovo notranjo slabost. Rusko oaratvo je 1914 stopilo v vojno proti svojemu sovražniku 20. stoletja Nemčiji kot zaveznik svojih sovražnikov 19, stoletja, Britanije in Francije. Ameriški veleposlanik je svaril, če ne bo dvoma stranka postala bolj liberalna, bo doživela Rusija revolucijo, ki ne bo dala na sebe čakati več kot samo nekaj let. Revolucija, ki jo j« pripravljal razvoj enega stoletja, je prišla prej, kot Je ameriški poslanik pričakoval. Pet dni pozneje, na marčeve Ide 1017, je car ©detopil; Združene .jlrljo, da bi zadržal Japonce, je večkrat pomagal sovjetskim voditeljem, Ko so kozaki hetmana fce-m-enova ujeli Borisa Skvirskyja, poznejšega odposlanca pri Združenih državah, je poslal general Gra-vee oklepni voz, da ga je osvobodil. Končno so se rudi Japonci umaknili. Sovjetska zveza je vse to tem prostoru spremeniti. Sklenitev sovjetako-kita.jske pogodbe, s katero »e je proti nekaterim malenkostnim koncesijam v Poit Arthurju in Daireou, Sovjetska zveza odrekla vseh morebitnih zahtev na zgodovinsko kitajska ozemlja, je povzročil v Združenih državah občutek dobrega bodočega razvoja medsebojnih »tikov. Poslednje vesti o nesporazumih med osrednjo kitajsko vlado in kitajskimi komunisti, katerih koristi j« Sovjetska zveza s pogodbo ■ čung-krnsko vlado zavrgla in jih od kazala na neposredna pogajanja * Cangkajškom, so oblaki na nebu ameriško-sovjetskega prijateljstva. Vprašanje je, v. koliko je zadržanje kitajskih komunistov v zvezi z navodili iz Moskve. To bo pokazala bližnja bodočnost, Združen« države in Velika Britanija odločno podpirajo stremljenje osrednje kitajske vlade generalisima Canf kajšega. Pri prvih spopadih med kitajskimi vladnimi in komunističnimi četami, so ameriška letal* prevažala na ogrožene točke kitajsko vojaštvo, ki šteje trenotno preko dva milijona, moderno oboroženih in opremljenih mož. Izbira navili poti 1 O bodočih odnošajih med ZdrU- j ženimi državami in Sovjetsko zvo 20 piše Dallin v bolj črnogledih barvah: «Sto in šestdeset let so >e odnošaji med. Združenimi državah in Rusijo razvijali neendkomemd ir ter so v izvestnih trenotkih bili -raz resnega sodelovanja, drugič F* */> ivlrnU c« izOOIleio vnilliV1 so iskali poti, da se izognejo vojni& spopadom. priznala in leta 1933 se odrekla ■! Tako dolgo, dokler je dejavno*1 vseh zahtev zaradi ameriške za- obetl naro&ov {pio omejena na kr* 1 sedbe. ; jevne ali regionalne zadeve, ni n# Ruski narod 'se spominja, da so | gi„ prm do resnejših konfliktov n$ j mu Združene države v času veli- do tesnejšega sodelovanja, v koli\ kegn gladu 1921-22 poslale živeža ln jtft n; kakšen skupni sovražnik & zdravil v vrednosti 46 milijonov do- časno zbližal. larjev. To čustvovanje je pozneje ojačil prihod tisoč e v ameriških Inženirjev, arhitektov ki kvalificiranih delavcev, ki so sodelovali pri ustvarjanju sovjetske industrije. Polkovnik Hugh L. Cooper, ki je nadziral graditev velikega jezu na Dnjepru 1927, je bil pivi Američan, ki j« prejel visoko sovjetsko odlikovanje Rdeče zvezde. Stalin je izjavil : »Spoštujemo ameriško ort* zmogljivost v industriji, tehniki, književnosti in navadnem življe- m ničesar v zgodovini ^ nju*. Trgovina med obema država- riško-rusklh odnošajev, kar bi ^ ma je stalno naraščala. glo služiti kot zagotovilo za b ^ Vse to je čakalo samo še ns azvoj... Vse je odvisno od po*k ^ » korprvTprtenalerzaeasno j uradno prlzuanje. Tudi tukaj so >lero si bosta obe velesil, zav ■ vlado. Vsa Amerika je pozdravila I narodni interesi premagali ste isč* | brali Ko sta, oba naroda začela vo& ti visoko svetovno politiko polnoma v redu, toda kakšen *>oječ človek je to! Ali vam Je kdaj Pkdlo na um, da je želja po tem, bi poznali svojo bodočnost, bujno potrebna sestavina uspeha v»akega praktičnega človeka? Cru s°« vedno predvideva nevarnosti in ^Prijetnosti. Ko je videl sledove ln našei na obali kosti, je rekel: s>rah ni saiho pregnal vseh mojih Verskih upov, vsega prejšnjega ža Upanja v Boga». Dve leti '^ar me zelo preseneča) tudi ni ii5Palii svoj« puške, ker se je bal, ^a ga dim ne bi izdal. Nikoli tudi kljub vročini in obremenitvi šel “a sprehod brez puške, treh pištol Nenavadna pojava voditelja Stiriatopetdesetmilijonskega na-loda, ki je z vso vztrajnostjo in žilavcntjo stal na braniku svobode in varnosti enega izmed najbolj Izpostavljenih prostorov na svetu, vzbuja splošno priznanje in spoštovanje. Kot Ce si ne ogledamo celotnega in zamotanega položaja politike starega imperija, ne moremo razumeti načina, kako Čangkajšek vlada na Kitajskem. Kitajska revolucija, ki se je začela leta 1911, le ni končana. Se vedno je na pohodu in danes je v drugem izmed treh obdobij razvoja, ki si ga je zamislil revolucionarni junak Sun Yat Sen. Ta obdobja so: vojalko zedinjenje, politično varstvo, demokracija. To se pravi, da mora vlada obvezno nadomeščati množice, ki zaradi spletnega pomanjkanja vzgoje in zaradi nepismenosti le niso sposobne, da bi si same določile svojo politično usodo, Ta varstvena naloga pripada Kuomintangu — ljudski narodni stranki, ki jo vodi Cangkajlek. Cang, kot ga tudi imenujejo, dela natančno tisto, kar 450 milijonov Kitajcev od njega pričakuje. Zdi se, _______ ____________ ____________ da je to njegovo edino osebno zado-; letoval ‘nekaj, iz'česar ni izhoda, fčenje, ki ga ima po svojem poloza- ;,i se pred njim zapisal politični vojak, državnik in filozof je naslednik velikega preporodi-telja Sun Yat Sena z zmago v sedanji vojni končno dosegel svoj smoter: priboril je svoji domovini mesto enega izmed Štirih opornikov bodočega demokratičnega svobodnega sveta. besedo »potrebno je* nadomestili z »nujno jev. Velik strah ima pred zamudami. Za določeno delo daje svojim pomočnikom le odmerjen čas in niti minute več. Kadar ga prideta obiskat njegova sinova (major Cang Kuo ima neko upravno mesto v pokrajini Kiangsi, Wei Kuo pa je bil do nedavna na bojišču na Rumeni reki), jima od jutra do večera daje nasvete. Prijatelji in njihov vpliv Oangkajšku ne ugaja ničesar, kar ločitve. Njen delež je bil v pomirje-vanju, ker je njena prirodna milina vedno omlljevala tiste poteze pri njenem možu, ki so ostale na njem kot starem bojevniku. Trezno življenje Daši so bili Cangovi revolucijski dnevi silni in vznemirljivi, je pod težo Se-večje odgovornosti postal strog. Zmeren je, skoraj bi lahko rekli asketičen: ne kadi in ne pije. Njegova garderoba vsebuje nekaj oblek in tri pare čevljev: prvi so Cim izve za tujo knjigo, jo mora njegov tajnik takoj prevesti. Na ta način je v rokopisni izdaji prečital delo v dveh knjigah, ki sta ga napisala Sidneg in Beetrice Webb o Sovjetski zvqzi. Zavedajoč se svoje velike zgodovinske naloge, Cang noče biti samo vojački in upravni poglavar države. V njegovih govorih je nekakšen odmev Konfucija, posebno v tistih govorih, v katerih razpravlja a no-vem življenjskem gibanju in o svojem najljublem programu, o moralnem prerodu. V splošnem pa se boljle počuti z vojaki kot s civilisti. Obiskovalce v civilni obleki sprejema » nekako oddaljeno vljudnostjo in skoraj hladno. Vojak brez strahu Ker Je vojak, j« Cang tudi osebno sposoben, da vodi vojsko. Stalno Sopjetsld, faim, Ib skromnih pačetkov je iel nevzdržno svojo pot do današnjega dne. Njegova značilnost so nastopi množic in poudarjanje političnih gesel. Ni ie dosegel zahodne filmske umetnosti, ima pa v vztrajnosti in dobrih močeh vso podlago m veliko bodočnost ne vsebuje idej. Ce bi mu kdo na- ■ nizki, drugi visoki, tretji pa so »kor-; ^ v feku VOj1le sprejemal od gene- ju kot najmogočnejši človek Azije. Priljubljeni mož smrti. Tisti pa, ki prihajajo k njemu z načrti in sredstvi za njih rea- Resniinost njegove priljubljenosti d*<• *ogum »e se l«*> njihovi nacfti uresničljivi. Cang posveča v svoje tajnosti le nekate- je najvažnejie dejstvo kitajske politike. Ce bi bile danes na Kitajskem volitve, bi bil Čangkajšek ta-korekoč soglasno spet izvoljen. Njegovo sliko najdeš v skritih samostanih v Koko-Nor, na kmetijah v Sehvanu, v strelskih jarkih na bojišču ali v kvantunških meščanskih hišah. Postal je živi simbol vojne odpora, ki ima vso podporo kitajskega naroda. Ce ne bi bilo tako, re ljudi. Večina visokih vojačkih in vladnih funkcionarjev pa stoji do njega v spoštljivi razdalji. Ni mu po nji. Generalisim sovraži mesto in nadvse ljubi mirne dneve ob koncu ledna, ki jih preživlja v eni izmed svojih podeželskih vil, ki leže okoli Cungkinga. Njegovo bivališče ob reki Jangtse so spremenili v čudovito tiho svetišče s paviljoni, gozdiči, cveticami in lepo koleno trato. Tam uživa njega časa. Takrat je bilo pustolovstvo zaradi trgovanja ln kolonizacijskega vprašanja mnogo bolj razvito. Ljudje so si želeli zgodb, ki so jim odkrivale nove In čudne dežele. Anglež povprečnega sianu je takrat prav dobro razumel Robinsonov nemir, ki ga je gnal v svet. Knjiga je postala po svoji vsebini najzanimivejša knjiga tedanjega časa. Imela je vrednosti, ki so jo priljubile.' * * * Katere vrednosti pa so jo ohranile do današnjih dni? Dve sto let je preteklo, odkar j« Izšla! Prvo Je njena trajno zanimiva vsebina, ki je razumljiva vsakomur pri vsaki starosti: samoten mož, ki se bojuje za svoje življenje proti sovražnim življenjskim okoliščinam. V resnici je to v Izvlečku borba vsega človeštva na zemlji. Seme za zgodbo je bilo, kot vam je mogoča znane, pripovedovanje brodolomnega mornarja Al«xandra Selkirka o lastnih dogodivščinah, ki jih je doživel dvanajst let pred časom, kd jih je popisal Defoe.\Na srečp je to seme padlo na rodovitna tla tako razumnega pisatelja kot je bil Defoe, človeka, ki bi se tudi sam znašel, če bi ga usoda vrgla na samotni otok. Samo takšen človek je lahko popisal dogodke tako živo prepričljivo svojim sodobnikom ln bodočim pokolenjem. Zadel je enega Izmed najbolj pomembnih motivov, s katerimi se ukvarja literatura. Spisal je reprezentativno zgodbo o trdih naporih človeka, da bi naredil iz te zemljo svojo zakladnico in svoj dom. Delovni dan Vprašanja, katerim mora v teku enega delovnega dne posvečati pozornost, so naravnost neverjetno mnogovrstna. Ukvarjati se mora bodisi z razširitvijo kakšne ceste, ali pa z bilančno poravnavo neke organizacije, ki je prišla v konkurz, z zakonom letalskega kadeta, ali pa z imenovanjem novega ministra. O-dobriti mora novo uniformo, potrditi povišanje pokojnine vdovi umrlega junaka, zanimati se mora za odobritev nove cene bombaža, nadzorovati odhod nove divizije na bojišče in še mnogo sličnega. Poleg tega pa lahko Čangkajšek sprejme še tujega diplomata, gre na sestanek s komunisti, prisostvuje seji stranke, opravi otvoritveni govor, konča novo poglavje svoje knjige, poleg tega p družbi svoje žene. Po kosilu bodisi čita ali posluša učenjake, znanstvenike in Izvedence, ki mu poročalo o tekočih dogajanjih, o gospodarstvu in o filozofiji. Spat | £g|' |BPf ji M •/.vi--: j.v.3 '' ^ ■»vJ jm pri njegovih letih težko dobiti prijateljev. Komaj pol ducata ljudi spada danes v krog njegovih eaup- skromno veselje kitajskega filozofa. Cangovo najljubSe razvedrilo je vrtnarstvo. S srnjim vrtnarjem ima ga prapora, zaslužni profesorji in gre ob enajstih. Vsak večer, preden | toVariH iz burnih dni revolucije in se vleže, pa še pregleda svojo be-1 izgnanstva v Japonski. Ti možje, nikov.,To so stari nosilci strankine-\ dolga,posvetovanja in vedno mu som naroči, kakšne cvetice je treba posaditi in kam jih treba namestiti. Zelo se zanima tudi za sadno drev- leinico. če ni česa pozabil To je pač poteza človeka, kt se zaveda svoje odgovornosti. Cang je zelo zahteven človek. Pripeti se, da ob treh ponoči pokliče svojega tajnika in mu naroči, da katerih število pa ie izpremenljivo, so za njega, m nek način del možganov. Od njih rad sliši kritiko, Vpliv gospe Cang se v tujini pretirava: ima svoje področje, socialnih je treba n. pr. izmenjati peto bese-. in humanitarnih nalog in se ne poda v sedmi vrsti druge strani Ju-! skuša vmešavati v zadeve svojega trišnje objave, pri čemer je treba j moža ali pa vplivati na njegove od- ralov na bojišču podrobna poročila in jim tudi dajal točna navodila. Majhna kitajska zračna sila je bila pri Cangu nadvse priljubljena. S svojimi letalskimi častniki je vedno vodil dolge razgovore in se tudi zanimal za njihovo zasebno življenje. Zdi se, da Cang nima strahu pred ničemer. »Kadar Je prišel na bojišče», je pripovedoval eden izmed njegovih spremljevalcev, «smo bili vedno v skrbeh, ker se je stalno I izpostavljal. Večkrat je komaj ušel nevarnosti». Generelisimov vojni načrt Čangkajšek Je imel proti Japonski dobro izdelan načrt. Bil je metodičen, siguren in zrel. Bil je v presenetljivem nasprotju z nervoznim in neurejenim načrtom, kakršnega je' imel napadalec. Ze leta 1934, tri Ista pred izbruhom kitaj-sko-Japonske vojne, je sklical v Ku-ling tajni sestanek častnikov svojega glavnega stana in jim prikazal. Eisensteinov tl mn Grozni» S koncem vojne se tudi sovjetska filmska industrija obrača na druga področja, kakor jih je bila navajena obdelovati zadnja Sttri leta. Ves ta čas so bili namreč vojni napori edina stvar, za katero se je sovjet- da bo Kitajska nujno prišla v voj- i ,^a filmska industrija zanlmcda. no z Japonsico. Razvil jim )s načrt, v katerem je predvidel nekatere prepustitve ozemlja, da pridobi na času. To, da bi svoje armade postavil nasproti bolje oboroženemu nasprotniku, bi lahko imelo usode-polne posledice. Toda »vedeti morate, da proti Japonski ne zadostuje top proti topu, letaki proti letalu, novo orožje proti novemu orožju. Ce rte moremo storiti ničesar boljšega kot to, da smo Japoncem Prof. Eisenstein, najvidnejši sovjetski filmski režiser, poudarja »or-gansko edinstvo» med ljudstvom In umetnostjo. Zanimivo je, da je vprav filmska umetnost v Sovjetski zvem najbolj upoštevana vrsta umetnosti ter zato vsaka {sprememba smeri v filmski umetnosti vpliva tudi na druge. Sovjetski film se je rodil skupaj z državo ter ni podedoval prav no-benlK tradicij. Njegova prva nalo- enakovredni v topovih, letalih in da je bila dokumentirati sodobne novem orožju, potem ne bomo zma- ! dogodke. Ze od prvih začetkov so gall niti v treh ali petih letih, niti1 naučili ljudske množice sodelovati v tridesetih ali petdesetih*■ Cang je bil popolnoma na tekočem o svetovnem položaju. Vedel je, če bo Kitajska lahko vzdržala tako dolgo, da se bodo zavezniki lahko pripravili, bo zmaga dobljena. Tako je postala Kitajska eden Izmed štirih stebrov, na katerih je počiva- prt filmih in masa Je bila posebno v Eisensteinovih filmih glavni junak. Tudi danes je v Sovjetski zvezi veliko zanimanje za ustvarjajočo filmsko proizvodnjo. Vso sovjetsko filmsko industrijo vodi Moskva, vendar so po zadnjem predvojnem petletnem načrtu zgra-(Pil nova podjetja v Leningradu, je in stalno nadzira nove nasade, \ vojne. Njena armada Kijevu, Minsku, Tbilisiju (nekoč: oslaia neprizadeta, trdna lis čvrsta kako napreddjejo. . . , .... ... , . „ _ i do kraja, dasi je utrpela v teku dol- Njegova skromna hiša v Cungkin- gpga ^ agube Se da_ gu, v kateri Ima stanovanje in ngg ]g tJvgia z oxt. urad, je vedno polna cvetja. | rQm Mg wg fQ Cangkajlek dane, ni Cang je strasten bralec. Sestavi i mmo poveljnik kitajske vojske, a nisi trimesečm načrt in ga z vso do-1 pak £asiua pp VSej pravici naslov slednostjo vedno tudi izvede. | velikega zavezniškega poveljnika. TiflisJ in Alma-Att. Viablna sovjetskih filmov Sovjetski filmi so obravnavali dogodke, ki so zanimali vse prebivalstvo: sodobne, zgodovinske, ali pa klasične. Nobene stvari niso začeli snemati, če ni imela tudi politična T 5,1 «vellke sablje*. Keo je; ko so se divjaki izkrcali, * Pokazap odlične vojaške apo-^bnosti in pogumno hladnokrvnost. 0o ■*- davanju vrnil na farmo in odšel v »vojo sobo, kaj sta farmar In njegova zena v kuhinji govorih*. »No, kako Je bilo? Ali j« imel dober govor?* je vprašala žena. »Lahko bi bil jedel*, je odgovoril mož. To ni nič V norišnici so popravljali str«-ho. Mojster Je prožil, naj mu dajo v pomoč enega Izmed ljudi iz hiše. Do koeila je šlo vze v redu. Opoldne pa Je pomočnik nenadoma zgrabil krovoa za vrat in, mu z bedastim smehom ukazal: »Skoči doli!* Krovca Je oblil mrzel pot, a hitro se je znašel: »Šema, to ni nič, to zna vsakdo. Pojdi, greva doli in bova poskusita. skočiti gori.* In norec je soglašal. Copati »Zena ml je naročila, naj vas prosim za povišanje plače, gospod.* »Dobro. Vprašal bom svojo ženo, če vam jo lahko dam.* Prepozno Pravijo, da je dobil general George 3. Pattan la glavnega stana sporočilo, da naj bo v svojih poročilih manj šaljiv, kar bodo prišla v zgodovino. Sporočilo se je kančavalo z ukazom, naj obide Trier, ker bi bile aa njega zavzetje potrebne štiri divizije.Gene-ral Patton pa je odgovoril; »Zavzel «em Trier z dvema divizijama. Ali želite, da ga vrnem?* Predpisi Neka gospa je nedavno prišla ▼ eno Izmed najbolj znanih škotskih trgovin. Izbrala Je blago za škotsko krilo, ki naj bi ga naredili njenemu sinu, OdSteta je odrezke In denar. »To bo seveda krilo zg običajno nošnjo?* jo je vprašal prodajalec. »Saj veste, Imamo pač predpise.* Gospa je klonila glava — toda le za hi p. »imamo dovoljenje, da delamo takšna krila le, če nam naročniki prinesejo blago sami. Ce vzamete zdaj blago domov ln ga Jutri spet prinesete, bo predpisom zadoščeno.* In gospa je tako tudi storila. vsebine. Posebno važna sta v tam pogledu Eisensteinov Alm