EPS! Podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o POGLED ZA OBZORJE NAZARJE 22, 63331 Nazarje ' tel. & fax.: 063/ 832 363 I PRI NAS LAHKO NAROČITE STORITVE S PODROČJA : — založništva — izdelave propagandnega materiala: prospekti razglednice, koledarji, vodniki. . . — Izdelava analiz in programov turistične ponudbe — organizacije atraktivnih izletov in potovanj doma in v tujini — fotografije : (studijsko in industrijsko snemanje ter Izdelava) ZELENI TURIZEM : — planinarjenje, plezanje v skali, plezanje v zaledenelih slapovih turna smuka, raziskovanje jam, jadranje s padali, kajak-kanu, rafting, jahanje, gorsko kolesarjenje, fotolov. . . .TREKKING : POTOVANJA POLNA AVANTUR NA VSE KRAJE SVETA -Pakistan, Nepal, Sikkim, Cejlon, Tajska, Tanzanija, Argentina, Čile, Peru, Aljaska, Grenland. Organiziramo tudi trekkinge in ekspedicije po naročilu □n Mercator * Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje po. Objavlja J A V N a LICITACIJO za prodajo krav molznic Objavljamo javno licitacijo ža prodajo 41 krav molznic črnobele pasme. Licitacija bo v četrtek Z7. 2. 1992 na posestvu Repenje pri Gornjem Gradu ob 10. uri Izklicna cena za posamezno kravo je 900 DEM -1650 DEM, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan licitacije. Seznam krav z izklicnimi cenami je objavljen na oglasnih deskah zadruge in na posestvu v Repenju. Ogled vseh krav, ki se prodajajo, je možen eno uro pred licitacijo v hlevu Repenje. Interesenti morajo plačati varščino 10% od izklicne cene dve ' uri prpd licitacijo na kraju, kjer bo licitacija. Prometni davek je vkalkuliran v izklicno ceno. Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji. Licitacija bo po sistemu " videno - kupljeno ". Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 832 - 206. MERCATOR - ZKZ Mozirje JŽ-D 0ta wásersifiDct) s’oyoíaxisisaceTsastsToo \ voz (3tu^-r ¿bsfreu ■ I = 12.472 + 20.862 I = 33.334 L = I - J L = 33.334 - 24.483 L *r 8.851 Zavezanec bo moral doplačati še 8.851 SLT dohodnine. — Primer II. iz tabele: zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove po 7. členu Zakona o dohodnini (za nakup zdravil, športne opreme, stanovanja...)-v znesku 10% od osnove: A - B + C - D = E 178.620 - 38.731 + 15.214 - 760 ’ = 154.343 - F = E X 10 % v ' F = 154.343 x 10 % F = 15.434 . . ' ' ■ ■ y ’ • T G = 0 H = E - F H = 154.343 - 15.434 " H = 138.909 I = 138.909 -109.800 = 29.109 x 28 % = 8.150 I = 8.150 + 20.862 = 29.012 L = I- J L = 29.012 - 24.483 L = 4.529 Zavezanec bo moral doplačati še 4.529 SLT dohodnine. Primer lil. iz tabele: zavezanec uveljavlja poleg znižanja davčne osnove iz. 7. člena Zakona o dohodnini še plajšavo za vzdrževane družinske člane in sicer za dva otroka: A - B .+ c - D -E. 178.620 - 38.731 + 15.214 ' - 760, = 154.343 F = E X 10 % 7 F = 154.343 x 10 % F = 15.434 G = 200.000 (poprečna letna plača zaposlenih v RS) x 18 % (za dva otroka) G = 36.000 < H = E - F:- G H = 154.343 - 15.434 - 36.000 H = 102.909 -t I = 102.909 X 19 % = 19.553 L = I - J - - - . L = 19.553 - 24.483 L = --4.930 Zavezanec je v akontacijah dohodnine med letom plačal preveč, zato bo dobil vrnjeno 4.930 SLT. V prihodnji številki Savinjskih novic pa bomo objavili konkretna navodila za izpolnitev napovedi za odmero dohodnine. ' Uprava za družbene prihodke Vodja odseka odmere dohodnine Marija Gregorc /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NOVE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. februarja 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne t obrestne mere mesečne obrestne mere Tekoči računi občanov 87,34 % 5,10% Žiro računi občanov 87,34 % ' 5,10 % Hranilne vloge na vpogled 87,34 % 5,10 % Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev : 271,35.% 10,95 % Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 278.17 % ■ 11,11% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 284,98 % ’ 1137 % Depoziti, vezani od 10 do 19 dni 240,69 % 10,20 % Depoziti, vezani od 20 do 49 dni '244,10 % 10,29 %» Depoziti, vezani od-30 do 90 dni , - depoziti do 50.000,00 SLT 250,91 % 10.46 % - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT 254,32 % 1054 % T depoziti nad 100.000,00 SLT 257,72 % 10,63 % Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SLT 250,91 % 10,46 % - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT 254,32 % 1054 % - depoziti nad 100.000,00 SLT 257,72 % 10,63 % Depoziti, vezpni nad 6 mesecev 261,13 % 1(5,71 % ' Depoziti',, vezani nad 12 mesecev 271,35 %. 10.95 % Dovoljena prekoračitev stanja na TR 308.83 % 11,80 % Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 356,52 % 12,78 % \ Gostinsko podjetje Turist Nazarje Konec umiranja na obroke, sledi oživljanje Kakršnakoli razprava o takšnirali drtigačni gostinski ponudbi v Zgornji Savinjski dolini je pravzaprav odveč, ni pa odveč nekaj poudarkov o naporih nazorskega Turista, da bi se vendarle izvlekel iz dolgoletne krize, umiranja zna obroke skoraj. Ni dolgb tega, ko so v Turistu obljubili povsem nov način dela in pristop do njega. Znova bi lahko dejali, vendar so prej obljubljali drugi Na srečo danes že ugotavljajo, da načrte uresničujejo in so to odločeni tudi v prihodnje. . Prvi preizkus te odločenosti je bila in je še oživitev,posodobitev, nove navade in bistveno višja kakovost dela v najbrž najpomembnejšem objektu, v mozirskem Turistu. Nekoč se je že ponašal z imenom hotel, upajo, da se bo kmalu spet. Konec lanskega leta so temeljito posegli v njegovo notranjo arhitekturd. Točilnico so'izločili iz restavracijskega dela, uredili prijetno pivnico, recepcijo, ki sodi v takšen objekt in seveda že obstoječo restavracijo, ki je že pripravljena za zahtevnejše goste, za poslovni turizem in drugo. Vsebina in oblika sta drugačni, z vsem skupaj pa želijo vrniti pod svojo streho nekdanje goste (se že vračajo). . Ob tem so prenove potrebni vsi lokali v dolini Morda še najbolj gostilna v Nazarjah, ki jo imajo za sramoto tudi sami Mnogoletne obljube revici niso pomagale. Ze v bližnji prihodnosti bodo opravili prvi del posodobitve, prav tako s preureditvijo.prostorov in s spremembo njihove sedanje, namembnosti. V objektu trenutno ni prostora za večje skupine in posebne priložnosti, bodo pa v nadstropju uredili primerno banketno sobo. Povečali in popestrili bodo prostor ob bližnji slaščičarni, velika želja in načrt pa sta obnova zunanjosti te lepe nazarske zgradbe. Pri slednjem bi bila gotovo na mestu tudi pomoč od drugod. Naslednja naj bi bila na vrsti Planinka na Ljubnem, kjer pa manjši ali delni poseg ne pride v poštev, za celovito obnovo pa se že dogovarjajo o najetju mednarodnega kredita. Od ko.d tolikšna smelost ob nezadržnem padanju kupne moči ? Vsekakor v poslovnem programu izven > GOSPODARSTVO gostinstva, ki že prinaša prihodek in tudi dobiček To je, peka keksov z novo blagovno znamko, trenutne zmogljivosti pa še zaostajajo za v potrebami in seveda načrti. Z uvajanjem nove opreme bodo v dveh mesecih dosegli načrtovano količino proizvodnje, to pa je 1000 kilogramov na dan. Ob tem snujejo tudi novo firmo, ne glede na takšno preoblikovanje in morebitno novo ime > pa podjetje še naprej želi služiti osnovnemu namenu in nadaljevati tradicijo, kar je pogoj in cilj dejavnosti in prisotnosti v dolini JP Predstavljamo vam trgovino POGO’S Tokrat smo bili na obisku v trgovini POGO’S v Nazarjah, katere lastnica je Romana Pogorelčnik. Razlog za -to smo našli v priznanju, ki ga je omenjena trgovina v letu 1991 prejela s strani KS Nazarje. V njem med drugim piše: “Trgovina z živili POGO’S je v zadnjem času izredno popestrila ponudbo s tovrstnimi artikli. Asortiman prehrambenih pa tudi drugih proizvodov je na takšnem nivoju, da lahko zadovolji še tako zahtevnega potrošnika." Zanimalo nas je, kako se je Romana -Pogorelčnik sploh odločila* da bo imela trgovino. ROMANA: Ko so .obnavljali Grabnerjevo hišo v Mozirju, sem se tam pozanimala o možnosti odprtja , trgovinice, kjer bi se dobilo vse za otroka; od plenic do vozička. Že po prvem Razgovoru sem ugotovila, da bo najemnina relativno visoka. Zato se nikakor nisem mogla dokončno odločiti ''za" ali “proti". Končncrso * N • S nekega dne, tega je zdaj že dve leti, prišli na obisk očetovi prijatelji iz Mengša in takrat je padel predlog o tem, da bi odprla špecerijo kar doma. / Klicala sem torej, pristojnega občinskega inšpektorja, ki je na osnovi ogleda svetoval tehnično rešitev. Še najbolj me je, opogumljala misel, da bo nova trgovina dobrodošla v kraju, kjer je bila do tedaj ena sama trgovina. Oče je sam izdelaf načrt prizidka in ga praktično tudi sam izdelal. Sšma sem v tem času poiskala najugodnejšega dobavitelja opreme. Dela so bila gotova v nekaj mesecih, otvoritev trgovine pa je bila konec avgusta I. 1990. Prvi odziv kupcev je bil izjemno ugoden. Ponudba je bila že v začetku dovolj pestra in tudi danes zajema vse najosnovnejše artikle, kot so kruh, mleko, sadje, zelenjava in ostale (vseh je približno 900), katere . potrebujemo v vsakdanjem življenju. SN: Ali obseg sedanjega poslovanja kaže na to, da ste se odločili pravilno? ROMANA: Vsekakor. SN: S katerimi glavnimi dobavitelji sodelujete? ROMANA: Največ sodelujem z OSKRBO iz Slovenj Gradca in z MERXOM iz Celja. Še pose,bej sem zadovoljna z diskontom GALA v Celju, ki je last MERXA, in ga lahko primerjam celo z Metrojem \/ Grazu. Nabava blaga mi vzame precej časa. Treba je pač živeti z in za trgovino. Ker sama ne zmorem opravljati vseh potrebnih del, imam zaposleno eno trgovko, veliko pa mi pomaga tudi mama. SN: Ali so stalni kupci samo krajani Nazarij ali pa je krog le-teh širši? ROMANA: Z veseljem lahko povem, da kupci niso samo Nazarčani, ^ žimpak prihajajo tudi iz Mozirja, Lok,. Kokarij, Pustega polja, Rečice ob Savinji... SN: Kako se v poslovanju vaše trgovine odraža zaostrovanje širše družbene krize? ROMANA: Navedeno dejstvo se zadnje mesece zelo nazorno odraža. Število, strank je malenkostno upadlo, bolj kot to pa je važno poudariti naslednje: ljudje (J so pričeli dejansko varčevati. Pomemben je vsak'tolar, celo stotine. Večina ljudi si danes lahko , privošči res samo najnujnejše za preživetje. Zavedajoč se težavnosti sedanjega časa, sem se odločila, da poskušam kupcem nekoliko olajšati breme nakupov. V ta namen sem omogočila plačilo kupljenega blaga z dvema čekoma brez obresti. Mislim, da je to poteza, s katero bom omogočila strankam lažjo premostitev težav zaradi nenehnega divjanja cen. Vsak kupec se z lažjim srcem odloči za nakup z mislijo, da bo polovico vrednosti plačal še|e čez en mesec. Vsi smo se žal navadili živeti na kredit. SN: Za konec pogovora nam zaupajte^ še vaše načrjte v "evropskem" letu 1992! ROMANA: Leto ’92 bo verjetno še slabše, kot je bilo lansko. Sploh prva polovica bo težka, v c^ugi pa, upam vsaj, bo že boljše. Kljub temu načrtujem povečanje parkirnega pfostora pred trgovino in izgradnjo 'prizidka, ki bo omogočil ureditev večjega skladišča. Ob tej' priliki bi se-želela tudi zahvaliti vsem potrošnikom, ki so redno ali samo občasno kupovali v moji trgovini, za zaupanje 'z željo seveda, da bi tako ali še boljše sodelovali v prvem letu slovenske samostojnosti. Nobenega dvoma ni: trgovina POGO’S dejansko je popestritev tovrstne ponudbe v Nazarjah. In če še drži pregovor, da dober glas seže v deveto vas, se tej trgovini ni bati za svojo prihodnost. To pa bo konec koncev v korist tudi vsem njenim stalnim in naključnim kupcem. GOSPODARSTVO Žasedal je IS SO Mozirje 23. januarja se je na svoji 23.redni (sicer pa prvi Tetošnji ) seji sestal izvršni svet Skupščine .občine Mozirje. Glede na to, da fe od zadnjega lanskega zasedanja minilo kar nekaj časa, je dnevni red obsegal 26 točk. Omenimo le tiste, pri katerih so se člani v razpravi najdlje zadržali: potek sanacijskih del na vodotokih, prevzem aktive in pasive GG Nazarje TOK Gozdarstvo Nazarje v likvidaciji, soglasje k sporazumu o razdelkvi sredstev, pravic in obveznosti Zdravstvenega zavoda, problematika Zavoda za zaposlovanje in reševanje vlog za dodelitev sredstev razpisa 200 novih delovnih mest. Večina točk ho po predhodni razpravi v Izvršnem svetu iskala potrditev še na zasedanju občinske skupščine, ki je napovedana za 7.februar. KOLEKTIVNE POGODBE % „ Ali bo usoda izvajanja kolektivnih pogodb med obrtniki oz. podjetniki in delavci podobna prejšnjim? Po dolgotrajnih pogajanjih in usklajevanjih je bila vendarle podpisana kolektivna pogodba med zasebnimi delodajalci in pri' njih zaposlenimi delavci. Kolektivna pogodba je začela veljati 29. novembra 1991 in je bila objavljena v Ur.l.RS št.26/91. Podpisnika kolektivne pogodbe sta na delodajalski strani Obrtna zbornica Slovenije, na delojemalski pa sindikat obrtnih delavcev Slovenije. Pri sklepanji/ pogodb sta podpisnici imeli v Ospredju pozitivne izkušnje iz sklepanja preteklih pogodb, zlasti pa še sodobne dosežke delovnopravne zakonodaje v gospodarsko in pravno urejenih državah Evrope. Kolektivna pogodba vendarle prinaša nekatere bistvene novosti, ki se nanašajo predvsem na naslednje: - V roku 30 dni po veljavnosti bi morala delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.Splošno načelo iz nove pogodbe opredeljuje, da v pogodbi o zaposlitvi ne morejo'biti določene manjše pravice, obveznosti in odgovornosti, kot so določene v zakonu in kolektivni pogodbi. - Pomembna novost pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je tudi razporeditev delavca v ustrezni tarifni razred, kar pomeni, da je delavcu zagotovljena osnovna plača, ki mora biti najmanj enaka ali večja od -izhodiščnega osebnega dohodka za razporejen tarifni razred brez dodatkov, ki mnorajo biti posebej opredeljeni. -.Podrobna opredelitev dodatkov in povračil ter- način izplačila osebnih dohodkov. -Ustrezno je opredeljen tudi odnos do sindikata oziroma sindikalnega zaupnika. Navedeni so le nekateri pomembnejši podatki in novosti iz sicer razumljive pogodbe sestavljene iz 69 členov. Pomembnoje namreč tudi vedeti, da pomeni pogodba pravno formalni akt, kar pomeni, da so kršitve kolektivne pogodbe podvržene sankcijam, materialne pravice pa iztržljive tudi preko sodišče; V sindikatu kot enem od podpisnikov pogodbe seveda želimo, da se medsebojni odnosi med delodajalci in delojemalci urejajo strpno in predvsem z ustreznim dogovarjanjem. Kolektivna pogodba velja za vse zaposlene pri obrtnikih ne glede ali so člani sindikata ali ne. Nečlanstvo v sindikatu dejavnosti obrti pomeni seveda neorganiziranost, delojemalcev na eni strani, kar lahko pomeni enostranski odnos do-kolektivne pogodbe, na lokalni ali občinski ravni pa slabo pravno varnost delavcev. T-udi za delavce zaposlene pri zasebnih podjetjih z oznako “d.o.o." obstaja nova kolektivna pogodba, ki je objavljena v Ur.l.RS št.20/21 in velja od meseca avgusta 1991 dalje. Pozivamo vse delavoe, zaposlene pri zasebnih delodajalcih in podjetjih drobnega gospodarstva, da se pred podpisom pogodb o zaposlitvi dobro seznanijo z vsebino kolektivnih pogodb. * Območna organizacija Zveze Svobodnih sindikatov Velenje z izpostavo v občini Mozirje, ki bo od 1 .februarja imela svoj sedež v Delavskem domu v Nazarjah, vabi vse zainteresirane, da se zglasijo za potrebne nasvete in eventuelno včlanitev v sindikalno organizacijo. Območna organizacija sindikata ima organizirano učinkovito pravno službo z zaposlenim odvetnikom, ki jo člani sindikata lahko koristijo brezplačno, vključno z zastopanjem v sporih in na sodiščih. Izpostava ZSSS za Mozirje ._______________________Andrej Kranjc Gostinsko podjetje TURIST NAZARJE Tel.: 831-911, 832-536 KF TURIZEM KAJ JE NOVEGA V LOGARSKI DOUhtl Lepote Logarske doline so pričeli odkrivati v 19. stoletju, najprej seveda službeno, zemljemerci, botaniki, ob koncu stoletja pa se že pojavi planinstvo s turističnimi in rekreativnimi cilji. V tem obdobju so že delovali številni gorski vodniki, ki so seveda predstavljali začetek organizirane turistične ponudbe. Dolino so odkrivali tudi drugi ljubitelji naravnih lepot. O tem priča vpisna knjiga gostilničarja Erjavca že iz leta 1862. V turističnem smislu je Logarska dolina preživljala najlepša leta vse do šestdesetih, sedemdesetih let, ko se je pričelo število gostov zmanjševati. Vzrokov za nazadovanje je več, med drugim tudi slaba kmečka politika, zatiranje privatne pobude, ljudje so enostavno izgubili motiv, saj je bilo veliko lažje preživeti z izkoriščanjem gozda. Pomembno je tudi dejstvo, da je bil v tistih letih na pohodu stacionarni turizem mondenih obmorskih ' letovišč in se ljudje še niso toliko zavedali kvalitet neokrnjene narave in miru. Zaradi nespornih lepot ter naravnih in kulturnih zanimivosti je bilo v preteklosti veliko poizkusov, da bi dolino tudi pravno zavarovali. Do ■ tega je prišlo šele leta 1987, ko je občina Mozirje z odlokom razglasila krajinski park Logarska dolina, za katerega je bil predpisan režim varovanja. Tako je dobilo preko 40 naravnih in 18 kulturnih znamenitosti pravno zaščito, ki pa je žal v današnjem sistemu praviloma neučinkovita. Pojavlja se temeljno vprašanje skrbništva nad krajinskimi parki. Za narodne in regijske parke so predvidene oblike organiziranosti službe za varovanje, za krajinske parke pa je povsem nejasno. Veliko generacij domačinov, družbenih podjetij, ki so že v dolini; privatnikov je videlo v Logarski dolini možnost zaslužka. Zato ni čudno, da so se fjpjavljale najrazličnejše ideje o tem, kako naj bi to dolino turistično izkoriščali. Še nekaj let nazaj je ¡^evladovalo mnenje, da je potrebno dolino pripraviti na obisk denarno močnejšega sloja _ ljudi. To je seveda pomenilo izgradnjo vrste hotelov najvišje kategorije ' z vsemi nujnimi spremljevalnimi objekti. Kaj bi nekaj takega pomenilo * za rejativno majhno in zaprto alpsko dolino so se začeli zavedati šele; v zadnjem času, ko je na pohodu zeleni turizem, kateremu je sveta - čista in neokrnjena narava. Tudi "Razvojni program turizma v Zgornji Savinjski dolini", ki,ga je pomladi naročila občina Mozirje pri podjetju EP,Sl, predvideva, da se krajinsko kvalitetna in naravno bogata področja v čimvečji meri ohranijo v čisti naravni obliki in se kot taka ponujajo gostom. Po tem programu se morajo stacionarni objekti z vsemi spremljevalnimi napravami zgraditi v bližini urbanih naselij, kot so Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Tako naj bi Logarska dolina ostala rezervat resničnega miru, čistega zraka in čiste vode. V dolini se ne bodo gradili novi turistični objekti, že obstoječi pa se bodo funkcionalno in estetsko uredili. Logarska dolina je relativno majhna. Promet v Turističnih konicah predstavlja hudo, obremenitev okolja in ljudi. Pojavlja se problem divjega parkiranja na kvalitetni privatni zemlji, pojavlja se problem divjega kampiranja in divjega kurjenja. Za obiskovalci ostanejo kupi smeti, onesnažena voda, poškodovana trava in gozdna podrast, nenehno pa je prisotna potencialna nevarnost katastrofalnega požara, kj bi lahko upepelil celotno dolino^ Zaradi vseh teh razlogov predvideva Razvojni program turizma korake v smeri zaprtja doline za motorna vozila, z izjemo vozil domačinov, dostavnih službenih vozil upravljalcev posameznih objektov ter vozil s posebno oznako (policija, rešilci, GRS...). V ta namen se morajo predhodno urediti parkirišča in nujni servisni objekti (lesene brunarice) na vstopnerfi delu doline. Obiskovalci bodo lahko spoznali Logarsko dolino peš, s kolesom, konjem, kočijo, električnimi avtobusi odprtega tipa... Seveda se tu pojavlja vrsta vprašanj tehnične narave, ki jih je potrebno predhodno upoštevati: prehodnost do Matkovega kota, Pavličevega sedla in Podolševe, prometni režim javnega primeta. Vse priprave bodo zahtevale še najmanj dve leti. Vendar je stanje v Logarski dolini že danes zaskrbljujoče. Domačini lahko le obupano opazujejo, kako jim kolone avtomobilov in množica ljudi, ki se imenujejo turisti, uničujejo njihovo zemljo in sfe pri tem večkrat nesramno obnašajo. Škodo na zemlji in pridelku jim nihče ne _ more povrniti, še najmanj tisti, ki so jim jo povzročili.. Sredstev za ureditev parkirišč, cest, ograj, označevalnih tabel, klopi,' poti ni,nikjer in jih v bližnji prihodnosti tudi ne bo. Logarska dolina je turistično zelo perspektivna, vendar se ždi nahaja v položaju, ko se morajo nekatere stvari premakniti z ničelne točke. To pa zahteva precejšnja sredstva, ki jih trenutno v dolini ni. Da bi kljub vsemu poizkušali nekaj narediti, je trinajst interesentov (domačini, lastniki zemljišč, podjetja) podpisalo dogovor, v katerem so se pozitivno ^opredelili do pobiranja prispevka za urejanje krajinskega parka Logarska dolina v prehodnem obdobju do zapore za motorni pfomet. V soglasju z občino Mozirje, ki je pripravila odlok o komunalnih taksah, v katerem je opredeljen tak način pobiranja prispevka, se je pričelo T4.9.1991 poizkusno zaračunavanje prispevkaz namenom, da pridejo na dan vse pomanjkljivosti takšnega občutljivega posega. Prispevek se je plačeval na vhodu v Logarsko dolino pri Logarjevi kašči, kjer tudi stoji označevalna tabla krajinskega parka Logarska dolina. Prispevek v višini 60,00 din so plačali obiskovalci na vsak avto. Kot potrdilo so dobili prospekt o krajinskeni parku Logarska dolina, na katerem so označehe bistvene značilnosti parka, pregledna karta z označenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Ter mesta, kjer je dovoljeno parkiranje. Navedene so tudi nekatere omejitve iz odloka o krajinskem parku, ki neposredno zadevajo obiskovalce. Na prospektu je tudi napisano, v kakšne namene se prispevek, ki je bil letos na prostovoljni osnovi, pobira. Za Matkov kot, Pavličevo sedlo in Podolševo je režim enak kot prej. Sredstva se zbirajo na prehodnem računu pri Turističnem društyu Solčava, porabljala pa se bodo izključno za ureditev Logarske doline. Kot je bilo pričakovati je kmalu prišlo do burnih reakcij nekaterih ljudi, ki se s takim načinom varstva narave ne strinjajo. Kritike prihajajo predvsem s strani planincev in planinskih društev. Seveda so takšna negodovanja razumljiva, saj ima naša planinska organizacija korenine globoko v preteklosti, kjer je bilo vse last vseh in s to lastnino so lahko vsi počeli vse. Svež zrak, toplo sonce, gorski ambient, tega nihče ne more nikomur vzeti, prav tako mu ne more vzeti njegovih doživljajev, z vso moralno in pravno pravico pa mu lahko prepreči škodljivo delovanje v naravi ali celo na tuji lastnini. Je že tako, da smo tudi planinci samo ljudje, ki največkrat delamo po lastni presoji, ta pa lahko pride v popolno nasprotje s pravili igre, ki v nekem prostoru veljajo. Že dolgo ne velja več prepričanje, da smo planinci že po svoji definiciji naravovarstveniki. Če bi to bilo res, potem v gorah ne bi na vsakem koraku srečevali kupov smeti, spomenik miselnosti, da so gore od \ vseh in jih zato lahko po mili volji smetimo. Zato tudi‘ni preveč modro zatrjevati, da se nikjer ne sme pobirati prispevka s katerim bi omogočili popravilo nekaterih grehov nad naravo, ki so jih zagrešili tudi tisti, ki sedaj temu nasprotujejo. Tudi na planinstvo bomo morali začeti gledati z realnimi očmi in priznati, da smo ljubitelji gora le slučajni obiskovalci naravnih čudežev, ki imamo bolj ali manj razvit čut do okolja. Kot vsepovsod drugje, bomo morali tudi v gorah pristati na določena pravila, ki zagotavljajo njihovo ohranitev, priznavati pa bomo morali tudi tiste, ki to varstvo operativno zagotavljajo. Med obiskovalci Logarske doline bodo seveda tudi takšni, ki se ne bodo mogli sprijazniti s plačilom, saj se bodo počutili nesvobodne in omejene, kljub temu, da se verjetno v živalskem ali botaničnem vrtu, kjer tudi plačajo vstopnino, ne počutijo tako. Gre predvsem za spremembo miselnosti. Navajeni smo bili, da je narava od vseh in zato od nikogar, niti od tistega, ki bi zanjo skrbel. Propadanje narave nas je opozorilo, da tudi ona potrebDje skrbnika, le ta pa sredstva za skrbstvo. Ni nam težko doumeti, da oskrba živali v živalskem vrtu zahteva strokovno delo, težje se sprijaznimo z dejstvom, da tucH okolje potrebuje strokovno varstvo, ki ga pač mora koristnik plačati. Sicer pa je plačevanje ali neplačevanje prispevka kljub vsem odlokom in zakonom v rokah vsakega posameznika, njegove širine dojemanja sveta in njegove etike. Z malo iznajdljivosti se da izogniti plačilu davkov, različnih vstopnin, taks in tako tudi prispevku za Logarsko dolino. Pojmovanje svobode pa še naprej ostaja zelo, zelo relativno. Matevž Lenarčič m Mercator - ZKZ Mozirje V prodajalni KMETIJSKO PRESKRBOVALNI CfeNTER V LJUBIJI smo organizirali odkup odpadnih kovin po sledečen ceniku: 1. Odpadno železo nad 6 mm , 2,50 SLT/kg 2. Odpadno železo do 6 mm 1,80 SLT/kg 3. Odpadna nova pločevina do 3 mm 2,'30 SLT/kg ,4. Odpadna bela tehnika, avtoka. 0,50 SLT/kg 5. Odpadni železni ostružki 0,50 SLT/kg 6. Baker čista žica - nežgana -> v - 60,00 SLT/kg 7. Baker mešani odpadki 55,00 SLT/kg 8. ^ledenina 45,00 SLT/kg 9. Aluminij čisti -^nehki > 20,00 SLT/kg 10. Aluminij zbira. - trdi 15,00 SLT/kg 11. Svinec N * 7,00 SLT/kg 12. Akumulatorji , 3,00 SLT/kg 13. Mešani odpadki papirja 2,00 SLT/kg 14. Papir - časopisi in revije 250 SLT/kg Sprejem kovin je organiziran od 7. do 18. ure. Tel.: 063 831-040 • :;ii ;; i; i r i;;: i::: if:;:i: i; i ' •A :::: ;:::::::: i ;::: i: iii: i:!: i: i:!::: ii: i: iiii ^: •:;: i: i::: i: i Oglašujte v Savinjskih novicah. KS ŠMARTNO OB DRETI: USPEŠNO KLJUB TEŽAVAM Tudi v KS Šmartno ob Dreti so v preteklem letu največ aktivnosti usmerjali v odpravljanje posledic poplav, ki so prizadele dolino leto poprej. Največjo škodo so pri tem utrpele krajevne ceste, mostovi* vodovodno omrežje in stanovanjski objekti. Krajanom, ki so bili pri tem prizadeti, je KS ponudila pomoč v obliki materialnih sredstev, ne pa denarja, kar je onemogočilo nenamensko uporabo sredstev. Na območju kraja Šmartno ob Dreti so se dela izvajala na področju vzdrževanja in modernizacije krajevnih cest, pri čemer velja še posebej poudariti relacijo pokopališče - Brdo. Za celotno krajevno skupnost pa velja dejstvo, da ima zelo razvejano mrežo cest različnih kategorij, ki so se skozi vse leto primerno vzdrževale. Poleg cest so v Šmartnem sanirali pretrgan vodovod preko reke Drete, medtem ko je sanacija vodnega zajetja še v teku, za kar pa gre iskati razlog predvsem v težavnosti dostopa do zajetja. Na območju Kraš je bilo potrebno sanirati most in cesto v Spodnjih Krašah in pa vodovodno omrežje, kjer je bilo zamenjano kar 1500 m cevi. V teku so aktivnosti za asfaltiranje 200 m krajevne ceste. V kraju Volog napeljujejo javno razsvetljavo, pri čemer se pojavlja precej problemov glede financiranja. Poleg tega teče akcija asfaltiranja ceste proti Letošču, kjer sodeluje tudi širša družbena skupnost. ’ # V letu 1991 je skupni promet krajevne skupnosti znašal 1.740.000,00 SLT. Vse aktivnosti na področju komunale je vodil Svet KS, ki ima podaljšan mandat do volitev, ki bodo 'izvedene v prvem polletju. Seveda pa ne bi bilo pričakovanega učinka brez številnih prostovoljnih delovnih ur krajanov. Na področju komunalne dejavnosti ima KS Šmartno ob Dreti tudi v letu 1992 smele načrte. Načrtujejo namreč posodobitev cest, kvalitetno vzdrževanje «bstoječe komunalne infrastrukture in najzahtevnejši projekt: razširitev telefonskega omrežja, ki pa je neposredno pogojen s povečanjem telefonske centrale v Šmartnem. Vse skupaj je direktno odvisno od finančnih sredstev, pri čemer se vse bolj povečuje realni padec vrednosti sredstev, ki dotekajo iz naslova samoprispevka. V KS uspešno delujeta dve društvi. Športno društvo "Lipa" je aktivno skozi vse leto. Najboljši dokaz uspešnega dela je zagon smučarske vlečnice na Žvipljevi drči. Tudi gasilsko društvo posega dobre rezultate pri svojem delovanju, dejstvo pa je, kar poudarjajo tudi v vodstvu KS, daje zaradi ^relativno majhnega števila prebivalcev, nujno potrebna složnost in medsebojna povezava pri delu vseh, ki tako ali drugače prispevajo k napredku kraja: Tega jim za zdaj še ne manjka in zato tudi z zmernim optimizmom ocenjujejo, da bodo realizirali celoten referendumski program. KF ■ REKLI SO Ana Lamut,' knjižničarka v občinski matični knjižnici Mozirje Na vprašanje kaj. meni o Savinjskih novicah je odgovorila: "Glasilo "ima velik pomen, ker je edino sredstvo obveščanja znotraj občine Mozirje. Poudariti moram, da sta lokalni »dijski postaji Velenje ali Celje slišni le v nekaterih predelih doline, torej nam ostaja za lokalno obveščanje prebivalstva le glasilo Savinjske novice." Kaj pa sedanji izgled Savinjskih novic? "Meni je bolj všeč, kot prejšnji. Nekako bolj priročno deluje, skratka ima izgled revije". Vam je naslovnica všeč? "Po moje bi lahko bila grafično bolj domiselna. Ne vem sicer svetovati kako naj bi izgledala, le prvi vtis je pač takšen. Morda je res tudi to; da se mora človek sčasoma privaditi na izgled. Denimo, znak sredi naslovnice je nejasen, pa morda prav zato nerazumljiv. Razpored grbov bi lahko bil bolj posrečen, ne tako geometričen. Seveda vem, daje lažje opozarjati, kot bolje narediti". Kaj menite o vsebini? "Glede vsebine .nimam bistvenih pripomb, je pestra In zanimiva. Tudi črke so dobro bralne, morda bodo ljudje s slabim vidom želgli večje. Mislim, da je treba v načelu vključevati krajše, pa zato nič manj zanimive članke, dojgih ljudje ne berejo radi, takšne izkušnje imam v svojem poklicu." Kaj pa sicer predlagate? "Več fotografij in morda kakšno karikaturo". AV Alojz Zavolovšek, akademski slikar v Mozirju Kako ocenjujete prvo Številko Savinjskih novic v tem letu? “Mislim, da je po velikosti (obliki) prikupnejša, kot 'prej. Lažje je takšno izvedbo shranjevati. Sicer pa lahko trdim, da je vsebina posrečena in dovolj pregledna. Morda bi bil moj nasvet v tem, da bi prisluhnili željam bralcev, morda bi vključevali več sestavkov z narodopisno vsebino, saj je to vedenje potrebno ljudem saj najdejo v tem svoje korenine. Tudi o kakšni kmetijski vsebini bi kazalo pogosteje kaj napisati. Sploh pa mislina, da bo s časom treba misliti na občasnepriloge, denimo, ob pomembnih praznikih in dogajanjih. Seveda, vse v okviru domačih meja. Imam občutek! da sl v tej smeri prizadevajo tudi izdajatelji.” Kot likovnik bi lahko kaj, rekli o ¡zgledu časopisa. "Ovojnica bi lahko bila pestrejša! Že na zunaj bi naj povedala najzanimivejši dogodek ali vsebino. Grbe bi kazalo še naprej obdržati, morda le malo drugače razporediti. Zadnja stran ovitka je nepregledna, trebajo bo popestriti, ker je na njej sicer zelo zanimiva in potrebna vsebina. Saj vemo, da gre za zadetek, vemo pa tudi, da si bodo snovalci prizadevali za izboljšave." Kaj bi še želeli brati? "Nekaj več o osveščanju ljudi za naše lepo okolje. Ne bo odveč opozarjati na našo floro - In druge krajinske posebnosti. Sploh pa je treba bičati onesnaževanje naše krajine z divjimi odlagališči smeti. Kršilce tudi imenovkti, če ne bo drugače. Pa še nekaj, več je treba pisati o pozabljenih navadah, morda bodo ljudje vendarle katere . od njih oživljali." AV Zaposleni v trgovskem f podjetju Savinja Mozirje čestitamo'prebivalcem občine Mozirje, posebej pa še svojim zvestim kupcem ob 8. FEBRUARJU SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU : ‘ v samostojni in neodvisni domovini OBVESTILO KRAJANOM LJUBNEGA Obveščamo vse porabnike vode iz vodovoda Ljubno, da bo _ Vodovod Ljubno v mesecu marcu 1992 pričel s pobiranjem vodarine za preteklo leto. Cena vode za 1 m3 je 15,00 SLT. Prosimo vse porabnike, da zaradi hitrejšega in lažjega odčitavanja svoje vodomere očistijo. Za čiščenje, popravilo in zamenjavo vodomerov je pooblaščen gospodar vodovoda Franc i ERMENC. Vodovod Ljubnc UČIJO SE DVEH JEZIKOV Vse štiri šole v mozirski občini so v letošnjem šolskem letu uvedle pomembno novost -fakultativno poučevanje drugega tujega jezika. Tečajne oblike poučevanja drugega tujega jezika so naše šole izvajale že prejšna —'leta,vendar je letos situacija bistveno drugačna, saj se pouk pričenja že v tretjem razredu, poleg tega pa je občinski izvršni svet zagotovil tudi dodatna sredstva za plačevanje učiteljev, ki ta pouk Izvajajo. Na ta način so se stroški staršem bistveno znižali. Na šolah z veseljem opažamo,“da so starši dejali pomembnost znanja tujih jezikov. To se odraža v velikem številu prijavljenih učencev za fakultativni pouk tujega jezika. Povejmo še to, da mozirska šola fakultativno poučuje nemški jezik, ljubenska, gornjegrajska in lučka šola pa angleški jezik. Rajko Pintar 4 PREBERITE POZORNO! Italijanska policija opozarja starše pred novimi vrstami MAMIL, ki jih v zadnjem času ponujajo otrokom. Zelo‘ verjetno nove vrste mamil že krožijo tudi v Švici in se'bodo hitro razširile po Evropi. Gre za serijo'samolepilnih sličic, ki so jih doslej poznali predvsem v ZDA in ki se imenujejo BLUE STAR (modra zvezda). Gre za listek belega papirja v katerem so zvezdice velikosti konice svinčnika. Vsaka zvezdica je prepojena z LSD ih slika se lahko nalepi s slino. Pri tem gre mamilo neposredno v krvni obtok. Poleg tega se ob prijemanju papirja neposredno resorbira tudi preko kože. V obtoku so tudi sličice bleščečih barv v obliki znamk. Te znamke so poslikane s supermeni, Disneyevimi junaki, metulji, klovni in podobnim. Izdelane so kot koščki lepenke, ovite v celofan. V vsakem zavojčku je po pet listkov, torej skupno deset znamk. Otrokom prodajajo nalepke večji fantje za zabavo, odrasli pa zato, da si pridobijo nove stranke. Otrok, ki bi dobil te sličice, tvega, da se bo podal na pot, ki bi bila lahko zanj usodna. V obtoku sta še dve vrsti znamk: i - prva se imenuje "RED PIRAMID" in je okrašena z večbarvnimi ptičicami - druga" WINDOW LINE" je okrašena z mrežo, ki jo lahko odstranimo. Tudi ti dve znamki vsebujeta mamila. Prosimo, da otroke obvestite o teh novih mamilih, če vi in vaši otroci vidite te sličice, se jih ne dotikajte, ker so nevarne. UČINKI SO NASLEDNJI* halucinacije, bljuvnl dražljali, nenadne spremembe razpoloženja, nihanje temperature. V takih primerih se napotite v najbljižjo bolnišnico in takoj obvestite policijo. Kultura, kdo pa tebe ljubi? Leta 1849, 8. februarja je po soočenju z vsoflpnožno bridkostjo tega sveta umrl pesnik dr. France Prešeren. V spomin dogodku in v ■ slavo s nedosegljivemu umu slovenskega verza praznujemo njegovi vrli potomci ta dan in še ves mesec februar kulturni praznik. Kakožlahtno zveneča se sliši beseda kultura, kot metafora nekaj vzvišenega in nedotakljivega, kot nekaj, za kar so se-kulturni ustvarjalci v preteklosti čutili dolžne boriti s celim bitjem- besedne in vsakršnje navdahnjenosti. Živeti s kulturo in zanjo v srcih, jim ni bilo težko živeti čez rob tistega, kar danes imenujemo človeka vrednot življenje in navsezadnje je prenekateri od njih v njenem imenu zatisnil oči, ubog in pozabljen bolj kot cerkvena miš. A zagotovo so vedeli, da je moč kulturnega snovanja in ustvarjanja slovenskemu narodu ne samo potreba in sprostitev, ampak tista stalnica, ki {e bistveno izoblikovala narodovo prepoznavnost. Prav nič modrosti ne rabi ugotovitev, da bi brez prisotnosti kulture, brez njenega vzpodbudnega in v ognju navzkrižij kaljenega poslanstva tudi narodova pot bila bistveno drugačna od siceršnje. Trdim, da je bila kultura vseskozi odločilen jeziček na tehtnici skozi trnjevo pot osamosvajanja do lastne države. Vsi pa vemo, da je o njej sanjal že Prešeren, pa še kdo pred njim. Bila, je gonilna sila vsem poznejšim post festumskim odločitvam. In v času, ko bi jo irlbrali spoštljivč povzdigniti na piedestal ljudskega samopotrjevanja, smo ji odmerili mesto stare odslužene dame. Zavest, da kulturno snovanje, retorično, pa vendar skladno s časom, ne predstavlja dobičkonosne komponente vsakdana, predstavlja pač samo zgrešeno miselnost, da si narod kot dovolj širok spekter možnega manipuliranja, v pehanju za golo preživetje pač ne more privoščiti trenutka sproščenega, ali „ / ce hočete blagodejnega trenutka kulturnega uživanja. Pred nami je torej mesec kulture. Peščica vztrajnih zanesenjakov po kulturnih društvih, bo tako kot vedno do sedaj, reševala čast in namen meseca, ob katerem nas sicer razganja od ponosa in gostobesednega pleteničenja. Potem pa vse po starem ali pa še slabše. Kot , da se nočemo zavedati», da poslanstvo in namen kulturnega življenja ni moč manifestirati zgolj skozi dogajanja v Cankarjevem domu, za katerega veliko ljudi niti ne ve, kje stoji. In še manj v nenehnem poveličevanju raznih kvazi režiserskih podvigov, ob katerih se poraja občutek manjvrednosti z zavestjo, da človek ob gledanju ne razbere, kje ima projekt glavo in kje rep. A kot kaže, se za te stvari denar najde. Žalostno pa izzveni dejstvo, da ni sredstev za ponovno oživitev temelja kulturnega in s tem vsakršnega udejstvovanja. Temelja po majhnih krajih in vaseh, iz katerega so pognale visoke misli naroda o časih boljšega vsakdana. Zanemarjanje ali celo rušenje te vrednote v neprimerno težjih časih bi pomenilo zanikati materin jezik in obsoditi narod na počasen a sila gotov propad. Odgovornost za to si nalagamo vsi, predvsem pa taki ali drugačni ustvarjalci kulturnih \ dobrin in pa gospodje v, udobnih stolih, od ministra za kulturo do občinskih birokratov, ki imajo to pot škarje in platno v svojih rokah. Izgovor na težke čase ne opravičuje, nikogar. Čas pa teče. \ ZEMLJE SINOVI -- #- Iz brezna stvaritve se pesem razlega med rodove sključenih-glav, davne Slave, vzvišena vera krotila bo demone zlega, zemlja usmili od solze rosne se trave; mar prostor neskončni podžiga življenja, nebo sta in pekel nam sreče krmar, 1 vino resnice lastna oznanja šumenja, ' kdj pa svobodnim povejte, usoda je mar? In vendar, vsem isto zapeli so pesem zvonovi, saj živi in grobovi smo zemlje vsi sinovi! 1. Iz brezna stvaritve se pesem razlega ■ hlapcev stoletnih, upanju sončnih dobrav. Prelest moči drobila krutost bo okovom, bučanje njih silno rok žuljavih pozdrav nove zarje v mukah bd rodil sinovom. Vzvišena vera krotila bo demone zlega. -2. m Med rodove sključenih glav, davne Slave ponosa teptanih rablju polagajo zmede. Žareča tolažba hrastov orjaških spomine • utaplja brez močnika zvrhane sklede spoznanje pomladno, ko vihar premine. Zemlja usmili od solze rosne se trave. _ 3. ' Mar prostor neskončni podžiga življenja za duhom dvomljivim omamni napoj. Sredi poljan pusto se misli lovijo splašene za plugom bijejo jalovi boj, še pesmi se lastnih verzov bojijo. Vino resnice lastna oznanja šumenja. f. Kaj pa svobodnim povejte, usode je mar, v meglicah prihodnjih za čase nekdanje? Gnala mladosti je sila brstenja nemir z mrakom plodovom neobrzdane sanje, smrtno Tolažbo poklanja nesmrtnosti vir.. Nebo sta in pekel nam sreče krmar. 5. •- In vendar, vsem isto zapeli so pesem zvonovi, mož strumnih kopica bojuje se v mrak. Odločnih korakov in jeklenih pogledov spet pesem bo pela o pravdi brez tlak, ljubezni brez truda za blagor sosedov. Saj živi in grobovi smo zemlje 'vsi sinovi / Edi Mavric Edi Mavrič NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD po prednaročniški ceni 360,00 SLT. , i Znesek bom poravnal v enkratnem znesku v 8 dneh po prejemu položnice.___________________________ IME IN PRIIMEK NASLOV POSTA datum podpis Naročilnica zavezuje naročnika in izdajatelja. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Velenju. Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o^ Nazarje 22, 63331 Nazatje__________________________________________, [L KDO JE KULTUREN v Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi mi razmišljali o kulturi in utrnile so se nam naslednje misli. Klilturen je, kdor: ' - ima pravilen odnos do materinega jezika, - veliko bere, , - - zahaja v gledališče in obiskuje razstave, ^ se primerno obnaša na kinopredstavah, - se lepo vede v javnih prostorih, - pozdravlja mimoidoče, -je prijazen do starejših ljudi, - skrbi za čisto okolico, - ima rože na oknih, - ne preklinja, - je uglajenega vedenja, - pozna besede hvala, prosim in oprostite, - zna poslušati druge, - se pri jedi lepo obnaša, - rad zahaja v knjižnico, - geni delo kulturnih ustvarjalcev, - spoštuje naše kulturne spomenike, - pozna našo kulturno, preteklost, - zna prijazno sprejeti tujca in kdor je prijazen ter spoštljiv do vseh "ljudi. ■ v Člani novinarskega krožka . OS Mozirje / . mrnmmMMmi ' l •> ' i J; Savinjske novice so na razpolago v poslovalnicah Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in v poslovalnicah trgovskega podjetja Savinja * Ignac Orožen o Bočni V dveh letih so bili v Savinjskih novicah objavljeni odlomki iz knjige Ignaca Orožna Das Dekanat Oberburg (Dekanija Gornji Grad), ki so govorili o podružničnih, torej manjših cerkvah v Zgornji Savinjski dolini. Zato je današnjafcaključna objava iz . tega kroga pravzaprav majhen odmik: od leta 1905 je namreč Bočna samostojna župnija, prej pa je bila del gornjegrajske. In ker je Orožen izdal omenjeno knjigo leta 1877, je upoštevdno stanje v njegovem času. Pa tudi zaradi simpatij do svetnika ih zSradi še česa lahko tokrat napravimo izjemo od siceršnjega pravila in ugotovimo, da je bil Ignac Orožen marljiv pisec, ki nas je obogatil za poznavanje precejšnjega kosa cerkvene zgodovine. v Zgornji Savinjski dolini Cerkev sv. Petra v Bočni. Po zgornjegrajskem urbarju iz leta 1426, str. 60, ježe takrat obstajala pri tej cerkvi dajatev za luč; tu piše, daje Mihael Rjavec, posestnik v Bočni, moral prispevati večno luč za-to cerkev(J.). Vizitacijski zapisnik iz leta 1631o tej cerkvi poroča takole (2): "Cerkev sv. Petra v Bočni (3). Ima tri oltarje: prvi je v prezbiteriju, imenovan po navedenem svetniku in posvečen; drugi - na ženski strani' - je imenovan po sv. Marku in je posvečen, tretji - na mbški strani - pa je imenovan po blaženi Devici Mariji in je posvečen. Sedanja cerkvena okna je treba zazidati in narediti štiri druga, večja. - Pokopališče naj se ne posveti. Kmetje naj se pokopavajo stanu primerno. Ukazuje se, da se tu ne sme več pokopavati nedomačinov, in to pod grožnjo kazni. - Ima 40 krav,3 ovce. - Pri njej je laična bratovščina, ki ima 7 krav, 5 ovc, 3 čebelnjake in 2 travnika."- To staro cerkev je občina Bočna prezidala leta 1855 in jo znotraj na novo opremila.Dne 17.februarja 1856jojeblagoslovildekaninžupnikprisv.Frančišku Ksavcriju Mihael Plaskan. „ y I Cerkev ima zdaj 3 oltarje, in sicer so posvečeni: 1. sv. Petru v prezbiteriju, 2. sv. Družini na ženski strani in 3. sv. evangelistom na moški strani. Na glavnem oltarju, ki je nekoč .menda stal v cerkvi v Novi Štifti, je mogoče prebrati napis: "Hoc altare pfopriis ecclesiae hujus sumptibus ad benedictae Dei Matris Divae Virginis Maria^et sui sponsi s. Josephi,sui patris s. Joachimi honorem et gloriam es errectum sub M. Andrea Steidler parocho tune Oberburgense anno recuperatae salutis 1646." (5) Srednjega od treh zvonov je ulil Zaharija Raidt v Ljubljani, mali je bil ulit leta 1728, večji^pa leta 1750. (6) S . O treh nagrobnikih, ki se nahajajo tukaj, je bil govor že prej pri kapeli sv. Pavla (7). Opombe: (I) V navedenem urbarju za Nadbočno ("Oberfotschen") med drugim po latinsko piše: "Michel Eryawecz. suit ad lumen Eccie. Sci Petri. Sed cum stewra ad Curiarn." (To bi bilo v prevodu: "Mihael Rjavec daje luč cerkvi svetega Petra, poleg tega pa tudi davek za samostan (cerkev).") - (2) Zapisnik je pisan v latinščini - (3) V izvirniku: "in Fotschen." - (4) Tu imamo torej sorazmerno zgodnjo omembč čebelnjaka. - (5) Latinski napis omenja Andreja Steidlerja, ki je bil rojen leta 1619 v Gornjem Gradu, kjer je bil v letih 1644-47 tudi župnik; služboval je še v Šempetru v Savinjski dolini, na Vranskem in v Braslovčah. - (6) Zaharija Raidt (Reid) iz Ljubljane je ulival zvonove v letih 1750-73, njegovo delo pa sta nadaljevala žena in sin do Iha 1786. - Sedaj v zvoniku cerkve v Bočni menda visita dva bronasta zvonova. Prvi ima napis: "1880 ulil me je Samassa 1947 prelil Lebiš." Drugega je leta 1614 ulil Elija Sombrak, posvetil pa ga je škof Tomaž Hrep, kot pravi latinski napis na njem. JO tem piše Jože Curk v delcu Sakralni spomeniki na območju občine Mozirje (Celje, 1967). - (7) Kapelica sv.Pavla je stala pred cerkvijo sv.Magdalene v zgornjem desnem kotu pokopališča V Gornjem Gradu. Dne 3. julija 1605 je oltar v tej kapelici posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren, stavba pa je propadla menda ob koncu 18. stoletja. Trije nagrobniki z latinskimi napisi so iz časa okoli leta 1600, po Orožnovih besedah pa so bili ' uporabljeni kot plošče za tlak — Cerkev je bila ob potresu leta 1895 zelo poškodovana, zato je dobila od države iz potresnega sklada 700 goldinarjev. Zdajšnja stranska oltarja sta posvečena Mariji in sv. Gregorju Čudodelniku. Uvod, prevod in opombe Peter Weiss NARODOPISJE ČASTITLJIVA STAROST TRTE V OKONlNI Poznavalci naših krajev vedo, da so tod bili nekoč tudi vinogradi, seveda na ustreznih legah, največ pa v okolici Okonine, Radmirja rn na Kolovratu pti Mozirju. Potem, ko se je tudi pri nas pojavila trtna uš, so seveda vinogradi hitro propadali, vendar pa navaja Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937, da je v Okonini še ‘rastlo vino “za hišne potret>e". Verjetno je šlo bolj za brajde, kot za prave, vinograde, pa vendar, še danes najdemo marsikje trte visoke starosti. Med temi je najbrž najstarejša tista pri Apu (Andrej Fašun, Okonina 25). Deblo na višini 70 cm od tal meri v pbsegu 77 cm, to pa pomeni, da je trta res zelo stara. Tudi pri Zgornjem Jamniku je ob kašči stara trta, saj meri v obsegu 60 cm. Obe sta živi in še dobro rodita. Strokovnjaki Biotehnične fakultete iz Ljubljane bodo povedali svoje mnenje o starosti ene in druge trte,-hkrati pa svetovali oskrbo obeh rastlin, saj bo treba opravljati pravilno rez in najbrže tudi poskrbeti za temeljito gnojenje. Za strokovno mnenje pa smo zaprosili še mg^ntona Zafošnika iz Maribora, ki- neguje staro trto na Lentu. Ko bo strokovno ocenjena starost ene in druge trte, bomo o tem k£j več poročali. Bralce pa prosimo za sporočilo,'če vedo za kakšne zanimivosti Zsvojem okolju. Pišite nam! NAROČILNICA t ■raFlKTKIIMBE • - • ' Savinjske novice . poštna številka - ulica telefon Z'“1 ':SC, C poklic št. os. izkaznice -; : datum podpis 3 ' . ' Savinjske novice so tiskane na ekološkem,- okolju prijaznem papirju , > NAJSTAREJŠI ŠMIHELČAN d Starost je modrost, so nekoč menili ljudje in upoštevali mnenja starih, izkušenih ljudi. Danes je, žal,, to mnogokje drugače, odnos do starejših je vsepref kot spoštljiv. Stari kulturni narodi so to upoštevali, sodobna "kulturna" ljudstva le v mali 'meri. Vse bolj prihaja do izraza nestrpnost do starejših. Zal je to tudi marsikje med nami glasno in nič ne storimo, da bi spoštovali starost, saj končno pozabljamo, da bo domala vsakdo star, tudi tisti, ki danes tega ne jemljejo resno. Toda življenje je neizprosno, gre svojo pot in'vse se ponavlja, tudi načini sožitja med ljudmi. V Šmihelu živi in še vedno kaj zapiše Lovro Goličnik, domači kronist in splošno ugledna osebnost, ne te v kraju, kot sam pravi pod Golčko planino, tudi mnogo širši krog ljudi ga ceni in spoštuje. Kmalu bo dopolnil 90 let, pa je Je krepak in izrednega spomina, kot sogovornik pa izredno zanimiv, saj 0 veliko tega iz preteklosti domačega kraja pozna in rad'tudi pove. Svoja stara leta preživlja v družini sorodnikov, ki gospodarijo na nekdaj Lovrovem posestvu. Morda je to zadovoljstvo tudi vzrok za dobro počutje in kljubovanje letom. Lovro Goličnik je nekdaj gospodaril na svojem domu pri Hriberskih. Zatem se je preselil na Stenšakovp in tam ^ dočakal ta visoka leta. Ko se spominja -na svoj dom na Hribu nekako s ponosom pove, da je to bil grunt, ki je pridelal žita za leto naprej... To pomeni z drugimi besedami, da je bilo posestvo med večjimi.' Ko govori o sebi, rad poudari, da"ta prvi začne napeljavah.", da bi se v družbi smejali... Torej, je vedno veljal Za duhoviteža, ki je znal marsikatero zanimivo povedati. Ob tem je kritičen do nepravilnosti. Tako meni, da je nekoč mleko bilo iskano, danes, ko ga je veliko, pa kričijo in pišejo po časopisih kako je onesnaženo in štejejo mikrobe... Kmet pa spet dobi manj za svoje delo! In spet modruje: "Kot star človek, ki sem prdvtako vzet iz naše slovenske zemlje', kakor vsi drugi, ki na njej živijo, bi rad poudaril, da ~se bo treba vrniti v objem naše zemlje, skrbno jo bo treba obdelovati in videli boste, da bo kmalu vsega in za vse ljudi dovolj j'.. Naše ljudstvo je > pridno in vztrajno, meni Lovro Goličnik^in navede primer. "Kar poglejte številne ruševine nekoč mogočnih gradov, vse to so žulji naših ljudi, ki so v največjem trpljenju preživljali vse te gospode, vendar teh ni nikjer več... je pa naše ljudstvo tu , na svoji zemlji ostalo in bo tod tudi naprej živelo...". Da so nekoč ljudje v hribih živeli veliko težje, kot v dolinah je povsem jasno in Lovro pove, kako so imeli zdravnika v Mozirju, tja so morali po zdravila, ta so bila brez navodil... Ljudje so pa rekli za bolnika: "Če bo zdržal osem dni, potem bo ostal...". Takšno je bilo življenje v tistih časih, ko še ni bilo povsod cest, ne avtomobilovf ne radia in ne telefona. Ljudje so bili prepuščeni svoji iznajdljivpsti in odpornosti, pa so zaradi vseh teh težav bili voljni vstrajati na kmetijah, na svoji zemlji. Lovro meni, da naglica, ki se sedaj povsod čuti, ni potrebna, saj k ničemer ne doprinese in modruje: "Ce pomislim kako dolgo so v Egiptu gradili % piramide, če smo v Šmihel gradili cesto tri leta s krampi, lopatami in vprego, pa še malo smodnika je bilo treba, pa smo jo vendarle speljali, potem je naglica marsikje le pretveza za slabo in počasno delo...Skrb, ki jo Lovro izrazi: "V naši domovini smo lahko zaenkrat kar zadovoljni, kdor želi delati, si delo najde, trenutno ga je še dovolj, le vso ni pisarniško... Reveži so 0 pa tisti, ki bi radi delali, pa nimajo zaposlitve. To pa že diši po -inepravilnosti." Ob tem pa imajo danes marsikateri ogromno denarja, tisti, ki so ga prislužili pošteno, je prav da ga imajo, je pa dosti takih, ki so do denarja prišli po vijugasti poti -razpolagajo z umazanim denarjem... Saj še ni dolgo, ko se je govorilo, da bomo nekoč vsi enaki, ja saj to ne bo nikoli v veljavi...", In še na kraju tega razgovora priporoča Lovro Goličnik rojakom veji narodnega ponosa in zavednosti, pa seveda sloge in sodelovanja, razprtije po njegovem, ne pripeljejo nikamor, to bi morali vedeti tudi gospodje, ki politiko usmerjajo. In še res je! AV Pet rodov za eno mizo, od Jožefe do male Vesne ' - - - I I Devetdeset let je spoštovanja vredna življenska doba in 27. decembra ’91 je to častitljivo obletnico slavila Jožefa Brglez, Kugovska mama, s Planine nad Ljubnim.'Življenje sredi gozdov tik pod Smrekovcem, pridnost in skromnost, vera v življenje in Boga, to in še kaj so najbrž del "recepta11, po katerem tako radi sprašujemo starejše. Praprababica je praznik slavila z družinami sina in hčerke, v veliki družini godcev, muzikantov in pevcev, dobrih in veselih ljudi. Celo zaplesala je, njena čista govorica, iskrive in zvedave oči, izjemen spomin so prežeti s pravo, srčno hudomušnostjo, z občudovanja vredno življensko vedrino, h kateri so svoj delež prispevali njeni najdražji. "Mislite,. da bom kmalu umrla, ko me zadnje čase tako pogosto obiskujete? O ne, sto let bom dočakala," je zvito rekla.- Veliko bere in to brez očal, ki jih je ob izboljšanem vidu že odložila, tudi skuha si še sama, čeprav je pri tem zelo skromna; zaželimo ji torej še eno okroglo obletnico. jp AV SPORT in REKREACIJA RAZVEDRILO NA LEDU Novoletno in Božično praznovanje, ki smo ga tako težko pričakovali, da bi si oddahnili od težkega leta, je za marsikoga izzvenelo precej v prazno. Zimskega Mgselja željni ljudje, še posebej mladina, je bila prikrajšana za sprehode, kepanje, sankanje ip smučarijo. Le redki so bili pri denarju in so si privoščili kakšen dan na belih poljanah. Speg na Golteh je zlizan in cena uničenih smuči ali polomljenih udov jg previsoka. Če prištejemo še vozovnico.,'\a, kdo pa vse to zmore. Dd) prvega letošnjega snega, upajmo, da ga bo zapadlo kaj več do zimskih počitnic, je še najzaneslivejši šport na zraku, drsanje. Za manj zahtevne v vsakem potoku ali mlakuži, za boljše drsalce pa je komaj dovolj ledena ploščad v Savinjskem gaju. Za mnoge Mozirjane je pa vendarle bita pravšnja priložnost. Najbolj vneti so se pomerili tudi v hokeju. Naledcni ploščadi v Savinjskem gaju je živahno tekst in foto: Jože Miklavc ČE LED POPUSTI Drsanje je nedvomno zelo lep šport, če so zanj zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji. To velja še posebej za drsališča najedu na globokih vodah. Tragična smrt dveh mladih drsalk na ledu je še kako resno in ponovno opozorilo, da bo treba tudi za varnost drsalcev na ribniku v Savinjskem gaju v Mozirju čimprej nekaj ukreniti. Tudi tukaj, je že večkrat prišlo do vdora ledu, vendar se je na srečo doslej ae vse dobro končalo. Pa bo to tudi vedno tako? * Nobena učenost ni, da je za varno drsanje potrebna stalna kontrola debeline oziroma nosilnosti ledu, pa tudi njegove vsakokratne obremenitve. Ali se ne bi v primeru hujše nesreče - tako kot sedaj na Bledu - tudi v Mozirju postavljalo vprašanja: kdo bi moral poskrbeti za varnost drsalcev, kdo bi lahko preprečil nesrečo? Z opozorilno tablo "DRSANJE NA LASTNO ODGOVORNOST" se ta problem še ne reši. To ugotavljajo sedaj po izgubi dveh mladih življenj tudi ha Bledu. Mislim pa, da bodo morali akcijo za ureditev tega problema v Mozirju sprožiti predvsem starši otrok oziroma mladih, ki šo že doslej hodili drsat na to sicer lepo drsališče v Savinjskem gaju. Urediti pa bo treba še nekaj: istočasno z drsalci ne bi smeli biti na ledu tudi hokejisti, saj s svojimi streli in hitrim gibanjem po ledu ogrožajo druge nezaščitene drsalce. Zato bo tudi glede tega potrebno narediti določen red. Ludvik Es LJUBENKE V 1. SLOVENSKI ODBOJKARSKI LIGI Za Odbojkarski klub Ljubno se te dni pričenja drugi del tekmovalne sezone 1991/92. Jesenski del so igralke Ljubnega z. dobrimi predstavami končale na 2. mestu, v nadaljevanju pa se bo pokazalo ali bodo mesto v zelo močni konkurenci uspele tudi ubraniti in se morda celo prebiti v elitno članstvo slčvenske Super lige. Vsekakor so navajene trdo delati, zato upajor da bodo kljub hudemu pomanjkanju finančnih sredstev zmogle napore za dosego željenih ciljev. Igralke Ljubnega zato vabijo' občane na ogled že po tradiciji razburljivih tekem, ki se bodo odigrale ob sobotah v telovadnici OŠ Gornji Grad in jim pomagajo do uspeha. Spored tekem: Dvanajsto kolo, 8.2. so igralke Ljubnega p/oste, nadalnji razpored tekem pa je naslednji: kolo datum nasprotnik kraj igranja čas'igranja 13. 15. 2. OK, Pionir Novo Mesto 18.00 14- 22. 2. , OK Rogoza Gornji Grad 18.00 15. 1. 3. OK Krim * Gornji Grad 10.00 16. 7. 3. OK Šentvid ' Ljubljana 17.00 17. 14. 3. , OK Mislinja Gornji Grad - 18.00 18. 22. 3. OK Paloma Branik . - Maribor 9.00 19. 28. 3. OK Prevalje Gornji Grad 19.00 ( " 20. 4. 4. OK Mežica •'Mežica 16.00 21. 11. 4. OK Tabor Gornji Grad ' 19.00 22. 25. 4. OK Topolšica K r Topolšica 17.00 SS SAVfflJSKE NOVICE PlfeKt» / 'O* V SN so pisale pred desetimi leti: Sklepi IS na osnovi analize obrtništva v občini: ...Storitvena obrt očitno nazaduje, zato bi jo morali bolj podpirati z eventuelftimi - spodbudami in davčnimi olajšavami. ...Ugotavlja se, da proizvodna obrt ne dosega tolikšne rentabilnosti kot OZD. Vzrok temu so neustrezi normativni predpisi. ...Preko družbenega sveta in drugih dejavnikov moramo vplivati na zavest ljudi, da se izboljša davčna (jjsciplina zavezancev, dokler pa je ta slaba, je potrebno povečati nadzor in zaostriti kaznovalno politiko. ...Ugotavlja se, da ipiamo v občini preveč avtoprevoznikov kot tudi nekaterih drugih obrti. SN so pisale pred dvajsetimi leti: ZK o nadaljnem razvoju občine: ...V naši občini se je pričela industrializacija razvijati zaradi obstoječih pogojev pozneje kdt drugod. V občini živi 15324 prebivalcev. Do nedavnega je bila Gornja Savinjska dolina predvsem rezervoar delovne sile za razvitejše kraje. ...ObčinalVIozirje mora doseči v naslednjih 15 letih raven srednje razvite slovenske občine, to je 2355 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca (Slovenija naj bi to dosegla v povprečju 3000 dolarjev). Za dosego tega cilja je potrebna gospodarska rast po 9,81 % letni stopnji, to^e za 2,8 % nad povprečno republiško dinamiko rasti. ...Stopnja zaposlenosti je nizka, zato mora biti v naslednjih letih poseben poudarek na odpiranju novih delovnih mest. Sedaj je zaposlenih v občini vključno s privatniki 3152 prebivalcev. Cilj gospodarstva-in družbenopolitičnih dejavnikov mora biti, da se poveča zaposlenost v petih letih na 4000 zaposlenih. ...Programerji obetajo veliko prihodnost turizmu, kjer so praktično vse stvari na začetku. ¡Če je temu res tako, se takoj zastavi vprašanje, v kateri smeri razvijati: izletniški ali stacionarni. Med njima je v programu najti ptavo razmerje. \ * KF KMETIJSKI NASVETI Setveni koledar za februar 1992 1. SOBOTA Brigi la 2. NEDELJA Svečnica 3. PONEDELJEK Blaž 4. TOREK Andrej 5. SREDA Agata 6. ČETRTEK Ljubo 7. PETEK Rihard - sekamo drevje v- “ - sekamo drevje NE SEJEMO IN NE SADIMO - grede zalivamo z zeliščnim pripravkom in sekamo 'drevje - obrezujemo sadno drevje - obrezujtftio sadno drevje - obrezujemo sadno drevje 8. SOBOTA PreSernov dan 9> NEDELJA Polona 10. PONEDELJEK Duška 11. TOREK ; : Zvessdana :; 12. SREDA Mija 13. ČETRTEK Katica 14. PETEK Valentin - grede zastiramo z listjem - grede zastiramo z listjem in kompostom - nabiramo baldrija-nove korenine - nabiramo baldrija-nove korenine - presajamo lončnice - presajamo lončnice - cepimo drevje 15. SOBOTA Ljuba 16. NEDELJA Dane 17. PONEDELJEK Aleš 18. TOREfc. Suzana 19. SREDA Radko 20. ČETRTEK Leon 21. PETEK Irena - cepimo drevje - sadimo bob - sejemo in presajamo paradižnik - sadimo bob - sejemo in presajajo paradižnik NE SEJEMO IN lne SADIMO - sadimo in presajamo leskove grmiče - sadimo redkvice 1 - cepimo sadno drevje, v zabojčke sejemo zgodnjo cvetačo in pikiramo rastline, sajene januarja - v zabojčke sejemo papriko in nizki fižol in nabiramo lapuhovo cvetje, v zabojček sejemo zeleno 22 SOBOTA A Kajetan 23. NEDELJA Romana 24. PONEDELJEK Sergej .25. TOREK Matevž 26. SREDA , Aleksander TT 27. ČETRTEK .oa>4:. 2K, PETEK Črtomir - pod steklo sejemo glavnato lolato, vmes redkvico in kolerabo : - v plitvo korito sejemo krešo in obrezujemo sadno drevje - v korito sejemo solato in krešo in obrezujemo sadno drevje 1 - nabiramo baldri-janove korenine - na svetlo damo nakalit krompir in nabiramo baidrija-hove korenine 29. SOBOTA Če prej kane od sveče (2.2.) kot od strehe, se. zima ponovi. SvetiValentin (14.2.) prinese ključ od korenin. . .Sveti Matija (24.2.) led razbija, če ga ni, ga pa naredi Zelenjavne grede, kjer bodo paradižniki, bučke, kumarice in fižol, ter okolico sadnih dreves zalivamo s pripravkom iz zelišč in čebulnih, lupin. Grede, kamor bomo sadili fižol in grabi, potresemo z lesnim pepelom Če gred, na katerih želimo posaditi bob, zgodnjo solato, redkvice in korenček, ‘nimamo pokritih z listjem, praprotjo in kompostom, jih prekrijemo s črno folijo. Sneg bo hitro izginil, zemlja se bo ogrela in pleveli se bodo razkrojili. - na svetlo damo nakalit krompir in nabiramo korenine gladeža POMEN BREZHIBNEGA DELOVANJA ŠKROPILNIC ZA ZAŠČITO RASTLIN Strokovno in učinkovito varstvo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci je povsem odvisno od aplikacije oziroma natančnega nanašanja in razporeditve kemičnih pripravkov po rastlinski površini. _ p Za sodobne pripravke je značilno, da so učinkoviti že v majhnih odme'rkih, vendar je potrebna enakomerna porazdelitev škropiva po rastlinski površini; razen tega so zelo dragi in strupeni za okolje. Kakovostno nanašanje škropiva na rastlinske dele in škodljivce bomo dosegli.in preprečili čezmerno odnašanje v okolje le takrat, če-bomo pri škropljenju ih pršenju upoštevali tri osnovna pravila: - da bomo uporabljali stroje^ katerih konstrukcijske in uporabne lastnosti izpolnjujejo osnovne zahteve, - da bomo pred glavno škropilno %ezono preverili ali ti stroji izpolnjujejo navedene parametre in nohnative, - da bomo uravnali stroj in strokovno pripravili škropivo v predpisani koncentraciji, škropljenje pa opravili v ustreznih vremenskih razmerah. Brezhibno delovanje škropilnic in pršilnikov je treba vsako leto preverjati. Mehanizmi škropilnic so namreč izpostavljeni zelo agresivnim škropivom, kar povzroča močno mehansko obrabo in škodljivo korozijo. Črpalka poganja škropivo pod velikim tlakom skozi zelo občutljive mehanizme ter povzroči njihovo obrabo. Posledice tega so , nenatančna razporeditev škropiva, spremembe pretoka in strukture kapljic, manjša storilnost, pogostejše okvare in prekinitve. Da bi se izdgnili vsem tem težavam, vsako leto v pomladnem, času organiziramo testiranje škropilnic, ki ga opravi kmetijska šola iz Šentjurja. Lani je bil odziv zelo dober, saj je bilo testirano na treh testirnih mestih okrog 30 traktorskih škropilnic. Tudi v letošnjem letu naj bo pravilo, da ne bo na naših njivah in travnikih nobena škropilnica, ki ni bila testirana. S tem bomo vsi skupaj prispevali k zmanjšanju onesnaženosti okolja, izostal pa ne bo uspeh zaščite. Za , vsako testirano škropilnico izračunajo ustrezne vrednosti škropljenja. v „ V letošnjem letu bomo organizirali testiranje najverjetneje v prvi polovici aprila. O času in mestih vas bomo pravočasno obvestili. Stroške samega testiranja krije občinski sklad za razvoj kmetijstva, rezervne dele, ki jih zamenjajo pa plača vsak sam. Kmetijska svetovalna služba 1É32ASILCI ZA VAS-il mmmt lci za mmm v, KRONIKA 1 \ Kako moramo ravnati ob nastanku pozara? Predvsem moramo trezno preudariti kaj mbramo vtem trenutku storiti. Od trenutnega položaja je namreč odvisno kaj moramo storiti najprej. Primer: 7 Ostanimo mirni in razmislimo, kaj je treba najprej storiti, da odstranimo nevarnost za ljudi, ki so prisotni in da se požar ne razširi. - Ljudi spravimo iz ogroženega prostora. - Če'pogrešamo otroke, poglejmo kam so se zatekli - v omaro, pod posteljo, v stranišče, skratka preiščimo vse prostore. - Živali, ki so v nevarnosti naj rešujejo predvsem domači. Odpeljati jih je treba na tak kraj, ki ga dim ne doseže, ker so živali na dim zelo občutljive. Če se živina upira, je najprimerneje, da ji pokrijemo oči. Nadalje moramo: - Odmakniti najbližje predmete, ki bi jih lahko zajel plamen. - Zapreti moramo ventil na plinski jeklenki ali plinski peči. ' - Ugasniti peč na kurilno olje. - Izključiti električni tok, če preti nevarnost za življenje ljudi. - Preprečiti prepih in zapreti vrata sosednjih prostorov. - Ugotoviti moramo kje in kaj gori in ne gasiti v prazno. Gasiti začnemo šele takrat, ko ugotovimo kje je leglo požara in kaj vse gori. Zatem odpremo okno, da se dim in plini razkadijo iz prostora. - Vzeti moramo najprimernejši predmet ali sredstvo s katerim bi čimprej pogasili požar (mokra cunja, pokrovka, moka, voda, če nam gori pohištvo ali posteljnina), nikakor pa ne smemo uporabiti vode, če gori bencin, nafta, olje ali električna napeljava ali naprava. Še najbolj učinkovit je ročni gasilni aparat na prah - S - Gasiti moramo najprej predmete, oziroma snovi, ki najbolj gorijo, nato pa druge, ki gorijo z manjšim plamenom. Med gašenjem velikih predmetov usmerimo za kratek čas' curek v predmet, ki je začel goreti, s čimer bomo uspeli zadrževati ogenj. - Če moramo vstopiti še pred prihodom gasilcev v prostor kjer gori in se kadi, sl nadenimo okoli ust in nosu moker robec. Preden odpremo vrata, se postavimo na tisto stran vrat, kjer bomo zaščiteni pred plamenom in vročimi plini. Vrata počasi odpiramo in se v pripognjeni drži držimo čim nižje ter vstopimo v prostor. - Ce ugotovimo, da se bo požar hitro razmahnil v širino in da mu sami ne bomo kos, nujno pokličemo n§ pomoč gasilce. Gasilcem povejmo: > - Kdo kliče, predstavimo se in če gre za delovno organizacijo, ali ustanovo, povejmo ime delovne organizacije, oziroma ustanove. Povejmo še telefonsko številko zaradi morebitnih informacij, ki bi jih potrebovali gasilci, - kaj goril stanovanje, podstrešje, klet, delavnica, skladišče ali pod in vrsta