Črna gora
pri Ptuju
K^,.-- f V času, ko narava vstaja v no-r^- vo življenje in se v človeku poraja ^ tirepenenje po lepotah stvarstva i božjega, vpliva na človekovo dušo T~ "pismo, katerega prinašamo v na-r       slednjem, ker se v njem ^rcali vsa
lepota gotovega koščka naše lepe
pokrajine:
L                 Ptujska gora v (apnTu 1932.
Dragi gospod urednik!_ Mili rai f^rijatelj!   <
V Sprejmi bežne vtise mojega kratke-•vga bivanja v tem krasnem "*k!/aiu, nad .katerim lebdi Milost Vsesilnega, v kra-ju, ki je pravi biser lepih vinsk^ih goric Slovenije! — Neskaljena modrina neba se boci nad znova se porajajfočo po-snladjo. Tu, v tej solnca bogati pokrajini ic božajo nežne južne sapice, da se ču-tLiš svobodnega, sproščenega o:l vseh tmučnih misli; nov pogum do življen-¦Ja, nova moč se poraja v že skoraj oto--pdih  žilah  in  ljubezen  vstaja in   ra-
ste v srcu, kakor zeleneča, skoro cve-toča vinska trta, nežno, tiho, vstra-no..."
Sedaj zeleni in poganja klice In listje, da za omamnim cvetom prinese opojni sad'. . .
Samoten popotnik uživa po zgodo-vinskem hribu navzgor in navzdol nepo-pisne radosti in duša se napije ob teh misUčnih melodijah lepote ter pozablja vse minule in še neslutene bodoče udar-ce Usode ...                                    ;
Diven razgled d\'iga človeka nad zemljo in krasno negovane gorice so le privid o Edenu onstran meja zemelj-skih  teženj. —
Mogočno, a vendar milozvočno do-ni zvon in razliva svoj misijonski k!ic po širnem Dravskemjpolju. v naročic goric, njiv, gozdov in livad. Kbiiko gorja je ta zvon že pregna! v težkih dneh, koliko tolažbe dal mno^im, pre-mnogim, ve samo.OnL katerega slavo in čast oznanjuje ...
Težka Je govorica trde zgodovine iž dni preskušeni dolgih stoletij. Šii.ie slovenski zgodovinarji, rned prvimi Jr. August Stegenšek, prof. dr. Fran I<ova-čič, I. T. Turkuš, Fran Koraatar, prof.
prof. K. Capuder in drugi so obdelova-Ii to snov prav izčrpno (Op. uredniš-tva: Pri naši upravi se dobi proti po šiljatvi Din 5. v znamkah prav pregle-den spis, ki je izšel pred 5 leti!) —
V hramu slovite roraarske cerkvice. — Cuden mir objema samotnega popot-nika, mir, ki diha ljubezen in usmiljen-je, mir, ki te prisili pozablti vse, kar je? telesnega na tebi' . . . ,,IInatega oklepa" kakor praviš v eni svojih pesmi prav n;'č nc čutiš, tako te prevzeme veličastvo preprostosti Majke 'božje črnogorske, ki te z anaterinsko lepimi očmi — hipno-.tizirrf . '. .
Marija, Bridka, Roža Čistosti, Pri-stan brodolomcev življenja, Tolažnica Zalostnih — kakor mogočna Kraljica si čuvala ta biser s!ovenske zemlje in Svoj božji hrarn pred Turki in janičarji! —
Tako se dusa nasrka tod miru, ka-kpr ga ni mogoče najti v trušču sveta.
Pa tudi za telesno žejo in lakoto je dobro pre?krbijeno. Uljudni so oštir^. dobro negovano kapljico iz osrgaHa-loških goric točijo in prijazni so, četudi trpijo z zaupanjem v bcljše čase — po-
sledice krize. — Kar zisanjaš lahko ob božji vinski kapljici pod zaščito Oae^ ki je Svojega Sina prosila: ,,Viaa ni-majo!" — V tem lepem razpoloženju pozabiš vse in greš le nerad od tega za-vetja, ker veš, d.i te boio v dalini za-jele stare, ^dnevne materijelne skrDif Ne pozabi ob priliki oddiha se popeti na" to znamenito goro. Tvoja duša, dav-; 2etna za vse mehke sanje bo še več le-pot zajela tod in se kot ovčica napcsla' čarov divne nepozabne oko!ice. — !\a-ši izietniki mnogo grešijo, ako v sezor.i velikega tujskega prometa ne obisku-jejo naših krajev. Dobro bi bilo, da yd-preš kako rubriko posebej za domo-znanstvo in propagan_do za lepoto na-ših   krajev!   —                                     u
SALVE, MIHIQUE FAVE!    .   ] .     Tvoj Paul B—1*.
NJ3. Se Ido zgodilo, čim bo več prostora na razpolago. Slične želje pri-hajajo uredništvu od mnogih strani ter jih bomo skušali uresničiti. Prav ide-alno bi biio, ako bi vsaka stevilka ime-la po eno krajepisno črtico, vedno od drugod seveda! —                m ^ ,_J