Poštnina plačana v gotovini
Delavska
enotnost
"t \
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI. — štev. 28
Ljubljana, 7. julija 1950
Izvod 4 din
Tkalkam iz zmagovalne brigade „ELAN“ v Tržiču je bila pri delu dragocena
vsaka minuta
Veličastno enomesečno tekmovanje po turnirskem načinu v naših tekstilnih tovarnah je bilo s 1. julijem zaključeno 52 najboljših tekstilnih brigad v tkalnicah in predilnicah se je borilo mesec dni za naslov najboljše tkalske in prsdil-niške brigade v Sloveniji, To veliko enomesečno turnirsko tekmovanje je odkrilo vrsto doslej nepoznanih tkalk in predilk, ki za svojimi stroji in statvami dnevno potrjujejo neomajno zaupanje v naše državno in partijsko vodstvo,. Hkrati pa je to tekmovanje odkrilo novo pot k povečanju storilnosti v naši tekstilni industriji za nadaljnje izpolnjevanje planskih nalog v proizvodnji.
V	tkalnicah, kjer je tekmovalo 26 brigad, so po enomesečni borbi zmagale najboljše tkalke brigade »Elan« iz Predilnice in tkalnice Tržič. Priborile so si 22 točk, trikrat pa so morale zmago prepustiti tekmovalnim brigadam iz drugih tekstilnih tovarn. Visoko preseganje planskih nalog pa je pripomoglo brigadi »Nerad« iz Združenih tovarn svile v Mariboru, da si je priborila drugo mesto z 21 točkami in tako prehitela Triglavsko brigado iz »Tiskanine« v Kranju, ki se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Dobro sta se izkazali še brigada »Soča«, prav tako iz Tržiča z 20 točkami in brigada »Šumiga« iz tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu, ki sta se uvrstili na četrto in peto mesto.
V	predilnicah so imele največ izgle-dov za prvo mesto brigade iz litijske predilnice, vendar so morale v zadnjih dneh tekmovanja zmago prepustiti odličnim predilkam brigade »Jelen« iz PTM, ki so si priborile 24 točk is s tem tudi prvo mesto v tekmovanju. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili brigadi »Pavla Rime« iz Litije s 23 in pol točkami in brigada »Pajer« prav tako iz Litije z 22 in pol točke. Četrto in peto mesto pa si delita brigada »Bokal« iz litijske predilnice z 19 točkami m predilnfška brigada »Vrbovšek« iz Predilnice v Tržiču.
*
V	tržiški predilnici in tkalnici so pred začetkom velikega enomesečnega tekmovanja imeli slabo organizirani bri-gadni način dela. Prav tako je bila slaba evidenca nad delom že obstoječih delovnih brigad. Zato ni čudno, da kolektiv tržiške predilnice in tkalnice tudi planskih nalog ni izpolnjeval tako, kakor bi bilo to potrebno.
Glas o turnirskem tekmovanju, katerega so uvedle delavke iz Maribora, je kmalu prodrl tudi do tkalk in predilk v tržiški tkalnici. Zato so tudi same organizirale medsebojno tekmovanje, ki jim je prineslo prav lepe uspehe v izpolnjevanju planskih nalog. Že v medsebojnem tekmovanju pa sta se posebno dobro izkazali tkalski brigadi »Soča« in »Elan«, ki sta dosegli največje uspehe. Borba med tkalkami teh dveh brigad je bila vedno najostrejša.
Brigadirka Terezija Videtič, ki uspešno vodi zmagovalno in najboljšo tkalsko brigado v Sloveniji, vsa vesela pripoveduje: »Ko smo izvedele, da bomo tekmovale za naslov najboljše brigade v Sloveniji, smo sklenile, da se bomo borile do zadnjih moči.« Pred tekmovanjem so se tkalke v brigadi »Elan« dobro pogovorile in tako pripravile na trao borbo, ki jih čaka v tekmovanju z brigadami ostalih tekstilnih tovarn. Za vsako ceno se je bilo treba boriti za čim-večje uspehe in hkrati za dosego prvega mesta. Vendar so že v prvem tednu tekmovanja imele smolo. Zaradi bolezni je morala odstopiti najboljša tkalka, toda s skupnimi močmi so ostale tkalke v brigadi premagale tudi to oviro. Delo na strojih so razporedile tako, da so delo, ki bi ga morala opraviti odsotna tkalka, opravile same v istem delovnem času.
Prvi poraz, ki ga je doživela brigada v tekmovanju z Gorenjsko brigado v »Tiskanim«, jih je vzpodbudil, da so še krepkeje prijele za delo. Ena izmed najboljših tkalk, sedemkratna udarnica Angelca Zupanova, pravi:	»Zmagale smo
zaradi tega, kor smo se za čimvečje uspehe v tekmovanju borile z dušo in telesom. Vsaka minuta in sekunda sta nam bili dragoceni, če smo hotele premagati brigado, ki je tekmovala z nami Zato smo si stroje pripravile že pred začetkom dela. V primeru okvare tega ali onega stroja pa smo od naših mojstrov in vlagalcev zahtevale, da je bil stroj čim-prej popravljen, da ni bilo nepotrebnih večjih zastojev v proizvodnji. Omeniti je
še tovariški način tekmovanja, Če smo opazile zastoj pri tej ali oni tkalki, smo ji hitro priskočile na pomoč. To je veljalo prav posebno za dneve, ko smo tekmovali s sosedno brigado »Sočo« in pa z brigado »Šumiga«, ij tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu, ki nam je bila vseskozi za petami.«
K doseženim uspehom v tekmovanju so pripomogle najboljše tkalke, med njimi Terezija Videtič, ki se je posebno dobro izkazala v tovariški pomoči ostalim tkalkam, sedemkratna udarnica Angelca Zupan ter šestkratna udarnica Francka Cvirn in trikratna udarnic^ Ana Mladič, ki v tekmovanju niso popustile niti za trenutek. Njim se je pridružila še odlična tkalka Angela Perko, ki je skupno z ostalimi delavkami dosegala planske naloge celo do 120%.
Uspehi brigade »Elan« v tem tekmo-
vanju pomenijo velik dogodek v dosedanjem tekmovanju predilnice in tkalnice v Tržiču. Svoj delež k uspehom, ki so bili doseženi v času tekmovanja, so doprinesli tudi mojstri in vlagale! v tkalnici, ki so s svojim prizadevanjem skrbeli, da je delo nemoteno potekalo.
Enomesečno turnirsko tekmovanje pomeni za našo tekstilno industrijo pravi revolucionarni dogodek. Z novim načinom dela, ki se je prav uspešno uveljavil v tem tekmovanju, bodo v predilnicah tkalnicah lahko zmagovali naloge. S pridobljenimi izkušnjami tega tekmovanja pa se ne bodo okoristili samo kolektivi tekstilne industrije, pač pa tudi delavci iz drugih panog naše industrije.
Jelo na predilniškem stroju zahteva spretnosti in tudi znanje
Podfetje »Slovenija ceste« poziva »Gradis« k tekmovanju za vpis ljudskega posojila
BREZ BORBE - NI ZH/I6E
V juniju so se v velikem enomesečnem republiškem tekmovanju borile za naslov najboljše predilniške brigade tudi predice iz predilnic in tkalnic v Mariboru.
To tekmovanje so sprejele z velikim navdušenjem in nestrpno pričakovale dnevnega objavljanja rezultatov v radiu, kakor tudi na grafikonih, ki jih imajo v podjetjih. Zanimanje za tekmovanje je naraščalo iz dneva v dan, saj so bile borbe med posameznimi brigadami čedalje ostrejše. Predilke iz brigade, katero vodi Frančiška Jelen, so na sestanku pred začetkom tekmovanja obljubile, da se bodo borile dokler ne bodo zmagale. Tako se je 20 predilk iz Jelenove brigade uspešno borilo dan za dnem in si v trdi in neizprosni borbi pridobivalo dragocene točke. Veliko zaslug za doseženi uspeh ima brigadirka Frančiška Jelen ki je ena najstarejših delavk v tovarni. Izkušnje, ki si jih je pridobila r tekstilnih tovarnah, v katerih je delala že v bivši Jugoslaviji, je znala uspešno prenašati in tako mnogo koristila k uspehom svoje brigade. Frančiška Jelen se prav dobro spominja tistih časov, ko je_ morala trdo delati za koristi nekdanjih lastnikov tekstilnih tovarn v Litiji, Št. Pavlu pri Preboldu, Mariboru in dru-god, ki so jo na vsakem koraku izko-rišcali in dobro živeli na račun delovnih ljudi. Bila je tudi med tistimi, ki so se udeležili tridnevne stavke v bivši Huter-jevi tovarni v Mariboru, kjer so delavci zahtevali povišanje plač.
Po osvoboditvi se je Frančiška Jelenova ponovno odločila, da gre v tovarno k strojem, katerim je stregla že dolgo vrsto let. Sedaj je bilo v tovarni vse drugače, Izginili šo nekdanji lastniki podjetij in izkoriščevalci. Zato se je še z večjim veseljem oprijela dela. Njena brigada se je udeležila vseh tekmovanj po turnirskem načinu, in je tudi vedno zmagala. Zato je bila vključena v enomesečno republiško tekmovanje. Za dosežene uspehe so morale predice vlagati veliko naporov in truda. Brigada je tekmovala na desetih strojih. Delo so organizirali tako, da je po potrebi priskočila predici na pomoč tudi snemalka ter s tem preprečila morebitni zastoj v tekmovanju. Poleg dobre organizacije dela je treba ome-
niti še odlično delovno disciplino, kakršno v podjetju doslej še niso videli. S turnirskim tekmovanjem so bili v brigadi v celoti odpravljeni neopravičeni izostanki od dela, v brigadi pa ni biio v vsem mesecu niti opravičenih izostankov, Da je tekmovanje potekalo v največjem redu. je skrbela sleherna predil-ka v delovni brigadi, saj so prihajale tekmovalke že pol ur pred začetkom dela na delovno mesto ter pripravile svoje stroje za tekmovanje. Poleg brigadirke Frančiške Jelen je v brigadi še vrsta odličnih predilk, ki so s svojim prizadevanjem veliko pripomogle k doseženi zmagi. Omeniti je Faniko Belin, Ma tildo Breg, Marijo Rakuš, Blagešič, ki so dnevne norme dosegale od 12' do 140%. Proizvodnja v brigadi Jelenove se je v republiškem tekmovanju dvignila za 23%.
V tem tekmovanju so osvojili tudi nove organizacijske prijeme. Eden teh prijemov je nedvomno tudi ta, da je brigadirki ki vodi brigado dana neposredna možnost upravljanja brigade in ideološke vzgoje tekmovalk v brigadi.
V petek 30. junija je imela sindikalna podružnica direkcije republiškega gradbenega podjetja »Slovenija ceste« svoj množični sestanek, na katerem so razpravljali tudi o razpisu novega ljudskega posojila. Po kratkem tolmačenju namestnika predsednika sind. podružnice o pomenu ljudskega posojila, se je razvila diskusija, pri kateri so vsi člani živo razpravljali in v kratkem času pri prvi obveznosti nabrali 60.000,— din. Pri tem pa niso ostali samo pri obveznostih posameznikov, ampak so si posamezni od-
delki med seboj napovedali tekmovanje. Tako je planski oddelek napovedal tekmovanje vsem ostalim oddelkom za čim-večjo udeležbo in čimvečji vpis. Obenem pa je ves kolektiv sklenil, da napove sindikalni podružnici direkcije gradbenega podjetja »Ivana Mačka« — Gradis tekmovanje v sledečih točkah:
1.	Katera od sindikalnih jaodružnic b» imela največ vpisnikov.
2.	Katera podružnica bo dosegla najvišji znesek na vpisnika.
Delavci kolektiva Splošnostavbnega podjetja v Ljubljani
nočejo biti med zadnjimi pri vpisu Ljudskega posojila
Po vseh gradbiščih Splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani so se te dni vršili množični sestanki za vpis ljudskega posojila. Pododbori so si napovedali med seboj tekmovanje. Prvi so se odzvali delavci n.a gradbišču Črnuče, kjer so na svojem množičnem sestanku na čelu s tov. Humarjem.'" tajnikom pododbora, ki je prvi vpisal 3000.— din. sprejeli konkretno obveznost,, da bo temu vzgledu sledil ves ostali kolektiv z zneski 3000 in 2000 dinarji. Temu tekmovanju se je priključil tudi kolektiv uslužbencev centrale SSP v Ljubljani. Prvi je dal obveznost tov. Vozelj Milan, predsednik
V drugem polletju bodo plan poljedelskega orodja presegli za 8 odstotkov
Že od samega začetka postavljanja delavskih svetov je kolektiv Tovarne verig v Lescah razpravljal in pojasnjeval delavcem veliko pridobitev in demokratičnost tega važnega ukrepa. Imeli _so študijske sestanke po vseh pododborih, poleg tega pa so skoraj teden dni objavljali po zvočnikih, katere imajo razmeščene po vseh oddelkih, o važnosti in nalogah delavskih svetov, tako da na volitve, niso prišli nepripravljeni Na volitvah so tudi razpravljali o ljudskem posojilu in sprejeli nekaj sklepov.
V delavski svet so izvolili 43 članov, katerim kolektiv najbolj zaupa in ve, da bodo postavljene naloge reševali res z revolucionarnostjo. Po kratki diskusiji so vsi navzoči sprejeli sledeče sklepe:
Novo ustanovljeni delavski svet se obvezuje, da bo poverjene naloge vestno izpolnjeval v prid ljudstva in vložil vse sile, _ da bo kolektiv vodil nenehno borbo pri izpolnjevanju gospodarskih nalog.
Zavedajoč se nujnega dviga kmetijske proizvodnje, bomo v drugem polletju presegli plan poljedelskega orodja za 8 odstotkov.
Ker je mehanizacija kmetijstva pogoj za povečanje kmetijskih proizvodov, bomo v drugem polletju razširili naš asortiment s tem, da bomo naredili 2 moderna prototipa- mnogovrstni kultivator in isti tip razstavili na Zagrebškem velesejmu.
Kolektiv se zaveda važnosti drugega razpisa ljudskega posojila, zato bo v to posojilo vpisal za 62.5 '/o več kot v prvem, leta 1948.
Kolektiv napoveduje tekmovanje vsem podjetjem jeseniškega okraja, katero podjetje bo največ vložilo ljudskega posojila v odstotkih na posameznika.
Navedeni sklepi so bili odobreni z velikim navdušenjem. S tem so ponovno potrdili predanost naši herojski komunistični Partiji z tov. Titom na čelu.
ZMAGOVALKI STA BPIGADI „ELAN“ IN JELEN”
NAJBOLJŠE PREDILNIŠKE BRIGADE TEKMUJEJO ZA NEODVISNOST - ZA BOLJŠO BODOČNOST i/ev bnoo&e 1
^ trne
'•§> brirjade
$4
'M' Podgornik 1 Hun o 3 C,e fr kfrnjak tu. ! C er/Troh 6JC0/0/1 Rti ^ Pavlin
s frhovSe*
■> P/evonc f.l w/trne k Pojer n Boka/
1! So/er n n Kocbek, o S/monču.
'6 Je/en
fitt. n Čarman'
'i Brezovar 'i. Pečnik logeneo/,'/ '
vfob/ek / UPožornii H Kocijan
..M^Moci/or*
Itm^ Oset MU Sušnik
NAJBOLJŠE TKALSKE BRIGADE TEKMUJEJO ZA ČIMPREJŠNJO ZGRADITEV SOCIALIZMA
<i	s 9 'oitiir/n/s ten ri-nui' na m is is
<1
s

$Š SS	ilft* ^

ŠčSpplj
mm. a	>' vi
dq2E AkcijiCki/JSE?w "•d
J >\tiJTepTa.gtjiSv/n'
2
J	j
*
S ■4'cfrj'ura' i o Gorenjska 7 fs/er I 5 ■‘tcteccf j 9 />o*Oser> )
■c f/oh hOccr v h-feča
'j
yV/V;JV/d> )
Jo rr» /<,»<
'6 Jrjkj
.;/* ? 7	)
SZt tu 8'> -Ok :m $9 Oaer
hrt-vO/c/c)
/> NerOcf !
■ * */J	)
iiJ včeserA llflri,---------,,
UfuscGk I 0 \1\0\0'P\6 tik ie cafrer ihti"/
pododbora z vpisom 3000 din. tajnik podružnice Kr Žič Ciril pa 5000 din, direktor tov. Bizjak Viktor 4000 din, katerim so sledile še nadaljnje obveznosti. G. K.
V	Steklarni Rogaška Slatina je začela obratovati nova lončena peč na 12 loncev
V steklarni Rogaška Slatina je pred kratkim začela obratovati nova lončena peč na 12 loncev. Peč stoji v povi moderni zgradbi, ki je ena najlepših v naši državi. Higienski kakor tudi proizvodni tehnični pogoji pri novi steklarski peči so resnično urejeni po najmodernejših predpisih. Vsa dela so napravili naši domači delavci, vso montažo, ureditev naprav za plin itd. pa domači ključavničarji. Istočasno so se obnovili in uredili oddelki rezalnica, žgalniea, brusilnica in vezalnica, ki so bolj higienske in ki bodo nudile delavcem lažji razvoj in organizacijo dela.
Delovni kolektiv se ni ustavil pri dosedanjih zmagah, temveč bo v bodoče vložil še več svojih sil v pospešeni graditvi socializma, kljub temu, da imajo velike težave pri preskrbi, ki jo bo treba čim-prej rešiti.	B.
DELAVCI TOVARNE BOBOVK SO Z VELIKIM NAVDUŠENJEM SPREJELI ZAKON 0 DELAVSKIH SVETIH
Kakor številni drugi delovni kolektivi je tudi delovni kolektiv opekarne Bobe vik n,a svojem sestanku z velikim navdušenjem sprejel vest o novem zakonu, po katerem delavci upravljajo podjetje. V svojem telegramu CK KPS pišejo: »Ta zakon je ponoven in najboljši dokaz informbirojevcem, da je pri nas oblast v ljudskih rokah, da so pri nas delavci In delovna inteligenca postali resnični gospodarji svojih podjetij.«
»Z nadaljnjim razvojem novatorstva, racionalizatorstva in socialističnega tekmovanja hočemo tudi mi prispevati svoj delež pri graditvi socialistične Jugoslavije« *
— pišejo udarniki in racionalizatorji goriškega okraja v svoji resoluciji Ljudski skupščini FLRJ. Med drugim pišejo tudi, da so na svečani konferenci ob priliki izpolnitve petletnih planskih nalog z veseljem in zadovoljstvom sprejeli vest o novem zakonu o delavskih svetih, ki ga je sprejela skupščina na svojem zasedanju,
KOLEKTIV TOVARNE VERIG
V	LESCAH POZDRAVLJA NOVI ZAKON O DELAVSKIH SVETIH
Pretekli teden so se delavci in nameščenci Tovarne verig v Lescah zbrali na sestanku, na katerem so se seznanili z novim zakonom o delavskih svetih. S tega sestanka so poslali pozdravni telegram Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije, v katerem pozdravljajo novo obliko sodelovanja delavcev pri upravljanju gospodarskih podjetij in se obvezujejo, da bodo še nadalje vložili vse sile za čimprejšnjo izpolnitev letnih planskih nalog. Delavci so sprejeli tudi nove delovne obveznosti za izpolnitev plana drugega polletja do 29. novembra-
Spopad v Koreji - opomin
da je treba svet graditi na načelih svobode, neodvisnosti in enakopravnosti vseh velikih in malih narodov sveta
Svobodna dražba samih proizvajalcev bo pri nas vodila proizvodnjo
Koreja, ki je bila od nekdaj predmet spora med velikimi silami in kjer so se zlasti od 19. stoletja dalje zaradi njenih bogatih izvorov surovin in strateškega pomena, križali interesi velikih, je od 25. junija postala novo bojišče.
Vsa površina Koreje znaša 220.741 kvadr. km, kjer je naseljenih okrog 26 milijonov prebivalcev*. Med njimi je milijon Japoncev. Naj večje mesto je Seul. Pretežni del — 80 odstotkov vseh prebivalcev — se peča s poljedelstvom. Glavni pridelek predstavlja riž. Poleg tega gojijo še ječmen, pšenico in druge žitarice, pridelujejo pa tudi tobak in konopljo. Les izvažajo predvsem v Kitajsko. Izredno bogastvo za Korejo je ribar-stvo — 1,660.000 ton rib na leto. Dežela je zlasti bogata s premogom in železom. Leta 1936 je Koreja proizvedla 217.000 ton surovega železa in 87.000 ton jekla. Poleg tega ima Koreja še zlato, srebro, baker, volfram, nikel, grafit in dobro razvito industrijo sladkorja.
V Koreji so se zlasti v drugi polovici 19. stoletja začeli križati interesi Kitajske, Japonske in carske Rusije. Vse so si jo hotele podrediti, dokler ni končno z rusko-japonskim sporazumom prešla Koreja v sestav japonske države, za ceno Koreje pa si je carska Rusija utrdila imperialistične položaje v severni Mandžuriji. Koreja je tako postala vojno oporišče Japonske na kontinentu, zaradi česar so bili Korejci izpostavljeni neizprosnemu izkoriščanju in nacionalnemu ter kulturnemu zatiranju s strani japonskih oblasti.
To stanje je trajalo do poraza Japonske. Takrat — leta 1945 — pa so Korejo do 38 vzporednika zasedle s severa sovjetske, z juga pa čete ZDA. Od takrat dalje so se odnosi med severnim in južnim delom Koreje stalno zaostrevali. Vsak del je imel svojo vlado pod vplivom okupacijskih oblasti. Oborožen spopad, ki je izbruhnil 25. junija zjutraj, ni prišel nepričakovano in je bil nujna posledica imperialistične politike in borbe velikih sil za razdelitev sveta v interesna področja.
Čeprav je bilo na moskovski konferenci leta 1945 sklenjeno, da se okupacijske čete iz obeh delov čimprej umaknejo in se postavi začasna demokratična vlada za vso Korejo, da bi Koreja postala svobodna in neodvisna država, ta sklep ni
DELAVSKI SVET JE TUDI V SENOVEM AKTIVEN
Delavski svet rudnika Senovo se je sestal, da reši najbolj pereče vprašanje, to je vprašanje proizvodnje za junij. Ta ali oni je podvomil, če bo plan siploh mogoče doseči. Rudarji so že doslej napeli vse sile, da izpolnijo naloge, ker vedo, da je potreba po premogu veliika.
Zadeli so ob vprašanje delovne sile in ugotovili, da morajo najprej izkoristiti vse notranje rezerve. Vsi so spraševali kaj je z izostankarji? Mar imajo zares pravico neodgovorno izostajati ocf dela, ko drugi dajejo za skupno stvar vse sile? Ali smejo podirati, kar drugi gradijo? Za neštete vagone dragocenega goriva odškodujejo državo.
Poiskali so rešitev in storili sklep. V brigadah so najboljši, najbolj disciplinirani rudarji. Vsaki brigadi bodo torej dodelili po enega izostankarja. Pod vplivom rednih delavcev in dobrih tovarišev bodo morali spoznati kvaimost svojega početja. Delavci so s sklepom delavskega sveta zadovoljni in pričakujejo uspehov.	A.
šel v račun miti Sovjetski zvezi, niti ZDA. To je tudi povsem razumljivo, saj že prvi pogled na zemljevid kaže, kako velik vojaški pomen ima Koreja v borbi med dvema silama. Na veliki obali Vzhodne Azije predstavlja namreč Koreja edino točko na azijski celini, na kateri skušajo ZDA obdržati svoj vpliv. Iz Koreje pa vodijo poti tudi v Mandžurijo in s tem v severno Kitajsko ter na sovjetski Daljni vzhod. Zato predstavlja južna Koreja, ob morebitnem spopadu s Sovjetsko zvezo, če je v rokah ZDA, zelo pomembno vojaško oporišče. Na drugi strani pa je Koreja, če bi bila vsa v sovjetskih rokah ali pod njenim vplivom, odlično oporišče za operacije proti Japonski. S tega vidika je treba ocenjevati najnovejši spopad na Daljnem vzhodu, pri čemer je ljudstvo ^Koreje postalo žrtev za vplivna področja‘med dvema silama.
Vsi poskusi OZN in sklepi Varnostnega sveta doslej niso pokazali uspehov. Borba se čedalje bolj zaostruje in korejskemu ljudstvu, ki ima vso pravico do svobode in neodvisnosti, je treba dati možnost, da samo odloči o svoji usodi in si brez kakršnega koli vpliva z desne ali leve, uredi svoja notranja vprašanja. Prvi korak v tej smeri je, da Sovjetska zveza in ZDA pokažeta dobro voljo in vplivata vsaka po svoji strani na obe vladi v Koreji, da ustavita sovražnosti. Drugo pa je, da OZN v svojem okviru reši korejsko vprašanje tako, da bo združitev Severne in Južne Koreje v enotno Korejo, izključno stvar korejskega ljudstva, ne pa imperialistična igra velikih sil, ker bo samo to v korist korejskemu ljudstvu in miru v svetu.
Prav ob drugi obletnici sramotne kominformbirojevske gonje proti naši državi, je bil pri nas sprejet zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, ki je eden najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije in pomeni pogumen korak naprej pri graditvi naše socialistične družbe.
V nasprotju z drugimi državami, ki poznajo na tisoče zakonskih ovir, ki onemogočajo delavcem, da bi bili soudeleženi pri upravljanju podjetij, kjer delajo, je Jugoslavija kol prva v zgodovini, izdala pravni akt, ki določa, da prehaja uprava gospodarskih podjetij, tovarn, rudnikov, železnic itd. na delavce same. S tem zakonom je uresničila glavno načelo marksizma-leninizma: Proizvajalna sredstva naj bodo v rokah resničnih proizvajalcev.
Že prej, z nacionalizacijo, je bilo y naši državi odvzeto kapitalistom lastništvo nad tovarnami, rudniki itd. Lastništvo nad temi obrati je prevzela država, kot predstavnik delovnega ljudstva.
Vendar pa so številni naši ljudje občutili to bistveno spremembo le kot nekaj na papirju. Zlasti tisti delavci, ki politično niso dovoli razgledani, so kaj lahko podlegli maiodušiu, češ, saj je vseeno. Prej nas je izkoriščal kapitalist, sedaj nas pa izkorišča država. Saj se ni nič iz-premenilo...
Ni pa težko najti vzrokov za tako malodušje. V prvi dobi našega socialističnega gospodarstva, ko smo podedovali kaj skromne proizvajalne sile, ko smo bili brez lastnih izkušenj, niti nismo imeli za vodstvo povsem novega, socialističnega gospodarstva primernega kadra,_ takrat smo bili pač prisiljeni v naglici iskati vzore v sovjetskem sistemu in iih nato presajati na naša tla. Za ta prvi čas je bilo namreč manjše zlo, če smo kopirali birokratski sovjetski sistem, kakor pa, če bi šli s svojo takratno neizkušenostjo na
lastno pot iskanja izvirnih, našim pogojem primernih gospodarsko upravnih oblik. Kaj takega si lahko privoščimo šele danes, ko imamo že primeren kader ter bogate izkušnje.
Naš delavski razred je s tem zakonom dobil veliko priznanje in nove naloge. Novi zakon ni nikakršen administrativni ukrep brez povezave z našo stvarnostjo. Ta zakon je rezultat izvajanja linije naše Partije v poglabljanju socialističnega demokratizma v vzgajanju naših delovnih ljudi v komunističnem duhu in usposabljanju naših delovnih ljudi, da upravljajo svojo državo in svoja podjetja. Pri tem so odigrali pomembno vlogo tudi naši sindikati. Marksistično načelo »tovarne delavcem« postaja danes pri nas stvarnost, pomeni priznanje tudi našemu sindikalnemu gibanju, ki je k temu mnogo prispevalo.
Naši sindikati so razvijali ustvarjalne iniciative delovnih množic, da se naši delovni ljudje usposobijo za vodstvo svojih podjetij, da s svojim delovnim herojstvom dokažejo, da so zreli, da prevzamejo svoja podjetja in iih vodijo do zgraditve socializma. Sindikalne organizacije so usposobile tisoče delovnih ljudi za direktorje in vodje podjetij, z delom v sindikatu so dobili potrebno kvalifikacijo, da uspešno vodijo svoje kolektive.
Ko je naša država prevzela od kapitalistov tovarne itd., je bilo nujno, da je centralizirala na enem mestu vso upravo nad temi podjetji. To je bilo nujno potrebno za čimprejšnjo izvojevanje zmage nad ostanki kapitalističnega razreda. Ko pa je bila borba s kapitalisti v glavnem uspešno končana in zlasti, ko nam je v obdobju zadnjih let uspelo s številnimi izkušnjami obogatiti naš gospodarski aparat, nam pa ta stroga centralizacija gospodarske uprave ni več potrebna. Nasprotno, postala je ovira pri nadaljnji graditvi našega gospodarstva.
Birokratski centralizem je bil pri nas
Izvajahtto zakone o častnih nazivih delovnih Hudi
Pred dobrim letom in pol je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o odlikovanjih junakov socialističnega dela in zakon o častnih nazivih delovnih ljudi. Po teh zakonih se častni nazivi podeljujejo v znak priznanja delovnim kolektivom za posebne uspehe pri izpolnjevanju planskih nalog in socialistični obnovi kmetijstva. Delavcu, ki določeno normo presega za predpisan odstotek, se po zakonu o častnih nazivih delovnih ljudi podeljuje naziv udarnika, udarnik pa, ki ta naziv obdrži najmanj eno leto, dobi pravico, da postane prvak socialističnega dela in prejme medaljo dela. Udarnik, ki obdrži ta naziv neprenehoma tri leta in vsak delovni človek, ki znatno prispeva k razvoju določene gospodarske panoge, ima vse pogoje, za naziv zaslužnega prvaka socialističnega dela in prejme odlikovanje dela III. stopnje. Častni naziv junaka socialističnega dela ljudske republike in odlikovanje dela II. reda se dodeli udarniku in tistemu delovnemu človeku, ki si izredno prizadeva pri delu in doseže uspehe, ki imajo poseben pomen za narodno gospodarstvo, za državno, družbeno ali kulturno graditev, za dvig in napredek države. V kolikor pa se delovni človek posebno izkaže v organiziranju ali z neposrednim osebnim delom na področju družbenega, državnega, gospodarskega, znanstvenega, kulturnega in drugega dela ali če s tem svojim delom pripomore k večanju moči in ugleda FLRJ, dobi častni naziv junaka socialističnega dela FLRJ in odlikovanje dela I. stopnje.
Z ozirom na stopnjo prizadevanja in deleža pri socialistični preobrazbi kmetijstva, se zaslužnim delovnim kmetom podeljujejo častni nazivi: zaslužni poljedelski delavec, zaslužni poljedelski dela-
vec-zadružnik, najboljši poljedelski de-lavec-zadružnik ljudske republike in na-j boljši poljedelski delavec-zadružnik FLRJ in medalja oziroma odgovarjajoče odlikovanje dela, Zakon o častnih nazivih delovnih ljudi prav tako upošteva prispevek in prizadevanje delovnih kolektivov in poljedelskih ter kmečkih delovnih zadrug.
Sprejetje teh zakonov je rezultat vedno širšega razvoja socialističnega tekmovanja in porasta števila zaslužnih borcev za izpolnitev nalog prve petletke. V naporih za zgraditev socializma v naši državi se je vedno bolj množično razvijalo udarništvo kot najvišja oblika socialističnega tekmovanja. Pojavil se je nov tip delovnega človeka, prvoborca za izpolnitev petletnega plana, ki prednjači pri delu, služi za vzgled drugim in vedno bolj izpopolnjujejo proizvodnjo. To so bili udarniki, katerim so ljudstvo, Partija in vlada še pred sprejetjem teh zakonov dali vse priznanje.
Pravilno izvajanje zakona o odlikovanju junakov socialističnega dela in zakona o častnih nazivih delovnih ljudi je zahtevalo obsežno delo pri določanju kriterija za razlikovanje prizadevanja in uspehov posameznih delovnih ljudi in kolektivov, točno evidenco pogojev za dosego častnega naziva in izvajanje tehničnih ukrepov za njihovo podeljevanje. Vendar je bilo v tem pogledu do sedaj zelo malo storjenega. Zakon o častnih nazivih delovnih ljudi je stopil v veljavo že decembra 1948, vendar ti nazivi še do danes v veliki večini niso bili podeljeni. Po nepopolnih podatkih je v Sloveniji doslej priznanih 220 racionalizatorjev, novator-jev in izumiteljev. Med temi in med 20.628 udarniki je 366 takšnih, ki so že nad leto dni nepretrgoma udarniki in 33 takšnih, ki nosijo že tri leta nepretrgoma naziv udarnika, da ne upoštevamo tistih, ki imajo zaradi izrednih zaslug v proizvodnji na znanstvenem in kulturnem po-
lju itd. po zakonu pravico do častnega naziva, vendar nihče ne poskrbi, da bi to priznanje prejeli.
Temu je v največji meri vzrok malomaren odnos nekaterih višjih organov ljudske oblasti, ki niso takoj po sprejetju teh dveh zakonov začeli izvajati tistih tehničnih ukrepov, ki zagotavljajo uresničenje teh zakonskih predpisov. Nepravilno je bilo, ko so smatrali, da je dovolj, če skrbijo za proglaševanje udarnikov in da je dovolj časa za podeljevanje ostalih častnih nazivov prvak socialističnega dela, zaslužni prvak socialističnega dela, junak socialističnega dela ljudske republike in junak socialističnega dela FLRJ. Poleg tega je prevladovalo prepričanje, da ima malo število delovnih ljudi pogoje za dosego višjih častnih nazivov in da se zaradi tega lahko podeljevanje preloži v drugi plan. Delovni ljudje naše domovine pa zahtevajo, da so deležni vseh pravic, danih z zakoni in zato ni opravičila za birokratično reševanje tega vprašanja. Zakone je treba takoj izvajati.
Del krivde za takšno delo je tudi na sindikalnih organizacijah, ki so se večinoma dosledno borile za pravilno proglaševanje udarnikov, noVatorjev in racionalizatorjev, proti kratenju njihovih pravic itd., postavljale pa so borbo za pravilno izvajanje zakona o odlikovanju junakov socialističnega dela in zakona o častnih nazivih delovnih ljudi. Vendar so posebno v zadnjem času sindikalne organizacije začele odstranjevati te napake in. v najkrajšem času bodo delovni ljudje, ki so izpolnili pogoje, dobili častne nazive in vse pravice, katere jim dajeta ta dva zakona.
Sindikalne organizacije so dolžne, da se vztrajno borijo, da se predlogi čimprej pošljejo na resorni svet, da delovni ljudje, ki so izpolnili pogoje, dobijo enega izmed častnih nazivov. V ta namen je Državna založba Slovenije že založila tiskane obrazce in jih razposlala na okrajne centre in v sama podjetje.
torej nujen, zakonit pojav. Še nemočne, neizkušene nas je napadel zakleti sovražnik socializma, napadel nas je birokratizem.
Mnogi naši upravni organi so šli namreč v kopiranju sovjetskih receptov predaleč. Razpasla se je — kot pravi tovariš Marinko — prava manija izmišljanja vseh mogočih formularjev in poročil, kar vse je zahtevalo ogromno administrativnega osebja. Zaradi pomanjkanja kvalificiranega administrativnega kadra, smo bili prisiljeni sprejemati v administracijo ljudi tudi brez potrebne kvalifikacije, ki so pa potem zmedo v administraciji še povečali.
Ko govorimo o birokratizmu, mislimo zlasti na družbeni odnos, ki si ga birokrat skuša uresničiti do ljudstva, ko misli, da je s tem, če ima kako funkcijo v državni upravi že upravičen ukazovati ljudem in jim vsiljevati svojo voljo in svoje mišljenje. Maršal Tito lepo pravi, da se birokrat v socializmu počuti kakor božji genij, poklican, da ukazuje ljudstvu, poslušno pa se pokorava le večjemu geniju, to je tistemu birokratu, ki se je povzpel na višjo birokratsko lestvico, na višji položaj.
V podjetjih, v katerih se je vgnezdil birokratizem, se je od našega delavca sicer zahtevalo naporno delo, ni pa se mu nudilo primernih delovnih pogojev. Številni zakoni in uredbe, ki bi naj ščitile delavca pred izkoriščanjem, so obtičale v predalih birokratov. Ti niso hoteli upoštevati številnih predpisov o zaščiti dela, niso poskrbeli za primerno zavarovanje delovnega procesa, za primerno higieno obratov, za sanitarne naprave, za boljšo prehrano itd. itd. Še danes lahko čitamo, da podjetja odpuščajo iz službe žene zaradi nosečnosti, da bi se tako izognili plačevanju denarnih sredstev, ki po zakonu pripadajo porodnici itd.
Po vsem tem res ni prav nič čudnega, če do danes mnogi naši delavci še niso mogli v dovolim' meri občutiti dejstva, da so v naši državi prav oni in edino oni tudi lastnik svoih tovarn in drugih gospodarskih podjetij.
Toda bistveno je tole: Napak in pomanjkljivosti pri nas nihče ne skriva, nasprotno, naši voditelji nas vedno opozarjajo nanje, poudarjajoč, da sta konstruktivna kritika in kontrola čim širših množic edini sredstvi za dokončno odpravo vseh teh pomanjkljivosti.
Odslei si bodo delovni kolektivi sami upravljali svoja podjetja. To svojo pravico bodo uresničevali po delavskih svetih in upravnih odborih podjetij, ki si jih bodo sami izvolili izmed najdejavnejših, najbolj zaslužnih in najsposobnejših svojih tovarišev.
Delavski sveti so obstajali pri nas že prej. Izvolili so si jih delavci v več ko 520 naših podjetjih in marsikje so opravili že mnogo koristnega dela. Toda tl delavski sveti so bili sicer samostojni organi, niso pa še imeli pravice odločanja. Sedanji zakon pa prenaša na delovne kolektive prav to pravico odločanja. Ti delavski sveti si bodo namreč iz svoje srede izvolili upravni odbor podjetja, ki bo v podjetju najvišji in odločujoč forum.
Delavski sveti in upravni odbori so nova ustanova. Zato so sindikati dolžni, da še nadalje pomagajo delavskim svetom pri njihovem delu. še bolj čvrsto povezovanje sindikalnih organizacij z delovnimi množicami je jamstvo za uspešno delo delavskih svetov in upravnih odborov. Zato so sindikalne organizacije dolžne, da organizirajo množično propagando, da pojasnjujejo vso revolucionarnost novega zakona, da pokažejo delavcem, da so postali voditelji svojih kolektivov in da je od njih odvisna boljša bodočnost.
Delavci ne bodo imeli več samo pravice da delajo, ampak bodo tudi dejansko in ne samo na papirju, postali tudi lastniki in upravitelji svojih podjetij. S tem je uresničeno borbeno geslo: tovarne delavcem!	S. R.
Zaostriti moramo borbo za delovoo disciplino
Ogromna večina naših delovnih ljudi izpolnjuje z velikim delovnim poletom in globoko zavestjo proizvodne planske naloge. Številni delavci izpolnjujejo svoje naloge s herojskimi podvigi, ko ostajajo na delovnih mestih po več izmen, samo da stroji ne bi mirovali, da podjetje ne bi bilo pod planom. Toda neznatna peščica nezavednih delavcev še .vedno izostaja od dela, ne meneč se za napore, ki jih morajo namesto njih doprinašati zavednejši delavci. Zato pomeni borba proti kršilcem delovne discipline borbo za zaščito najvest-nejših delavcev, in teh je ogromna večina. To je borba proti neznatnemu odstotku škodljivcev, ki jih je pokvaril kapitalistični red in ki se še niso otresli lumpenproletarskih navlak. Lenin je o tem dejal naslednje:
»Nujno je potrebna borba s staro navado, ko je delavec gledal na odmerjeno delo in na proizvajalna sredstva s stališča zasužnjenega človeka: kako bi se rešil tegobe, kako bi sunil buržoaziji vsaj kakšno drobtinico. To borbo so ze začeli napredni, zavedni delavci, ki se odločno upirajo tistim prihajačem, ki jih je posebno mnogo prišlo v tvorniško okolje med vojno in ki bi sedaj do ljudske tovarne, ki je prišla v last ljudstva, hoteli imeti isti odnos kakor nekoč, goječ edino misel: »suniti čim večji kos in jo popihati«. Vse, kar je v delovnih množicah zavednega, poštenega in preudarnega, bo v tej borbi stopilo na stran delavcev.«
Po petih letih borbe proti kršilcem delovne discipline, odhajanju iz podjetja v podjetje, neopravičenim izostankom, simuliranju bolezni, za-bušavanju, neizkoriščevanju delovnega časa itd., beležimo velike uspehe. Vendar del delavcev še vedno ne razume, da jih je stari kapitalistični bič brezposelnosti — nekdaj zelo trdo disciplini-
ral, če so hoteli živeti. Danes, ko je za vsakogar delo, pa namesto da bi spoštovali velike pridobitve naše ljudske revolucije, izkoriščajo svobodo dela in široko demokracijo v svoje ozko osebne interese in s tem izkoriščajo svoje sotovariše, ki vlagajo vse svoje sile v graditev socializma, t. j. boljšega življenja za vse ljudi.
Že večkrat je bila v različnih oblikah razložena velika škoda, ki jo naši skupnosti povzročajo, tisti delavci, ki na kakršen koli način kršijo delovno disciplino. Praksa je pokazala, da plan, kjer so nedisciplinirane delavce po večkratnih opominih odpustili, ni bil prizadet, nasprotno, produktivnost se je dvignila, kajti velika večina v kolektivu je s tem dobila zadoščenje, saj so bili odstranjeni izkoriščevalci njihovih naporov in uspehov.
Take ljudi je Lenin označil takole:
»Bogatini in lopovi (zabušanti — op. ur.), to sta dve plati iste medalje, to sta glavna razreda parazitov, ki jih je zredil kapitalizem, to sta poglavitna sovražnika socializma in ta dva sovražnika je treba postaviti pod posebno nadzorstvo vsega prebivalstva, brez usmiljenja je treba obračunati z njima ob najmanjši kršitvi pravil in postav socialistične družbe. Vsako popuščanje, vsako omahovanje, vsako zavijanje oči v tej zadevi bi bilo največji zločin pred socializmom.«
V naših podjetjih se torej vse premalo s prstom pokaže in razkrinkuje tiste, ki so sovražniki naše socialistične domovine, ker izkoriščajo delo | sodelavcev, ker kršijo pravila socialistične delov- | ne discipline, ker povzročajo nepotrebno fluktua-cijo, ker so »bič za socialistično gospodarstvo«. Večina delavcev z visoko delovno socialistično zavestjo ima pravico in dolžnost, da obsodi ne- j disciplinirano manjšino, tiste, ki iz navade in za-
vestno izostajajo in se neupravičeno kakor paraziti okoriščajo z vsemi doseženimi uspehi graditve socializma. Take ljudi je treba ostro prijeti in celotni problem reševati na revolucionarnejši način. Sami administrativni ukrepi ne zadoščajo in so večkrat neučinkoviti. Vsak konkretni primer naj na sestankih delovni kolektiv pretresa in naj se pod vzamejo ukrepi, ki naj onemogočijo netova-riško izkoriščanje skupnosti. Delavci naj zahtevajo, da se izločijo iz kolektiva nepopravljivi kršilci delovne discipline, da bodo poskusili vsaj nekaj mesecev, kako je bilo včasih. Spoznati morajo, da podjetje obratuje tud; brez njih in celo z največjimi uspehi. Tu moramo biti nepopustljivi. Uveljavimo načelo: »Kdor ne dela, naj tudi ne jč.« Da bo uspeh borbe za delovno disciplino čim popolnejši, iščimo neprestano najboljših vzgojnih oblik in prijemov, da odstranimo še preostalo dediščino grdih navad in miselnosti stare kapitalistične družbe.
Podjetja, zlasti pa uprave za delovno silo, so dolžne, da tistih, ki so zaradi nediscipliniranosti izločeni iz delovnega kolektiva, pod nobenim pogojem nekaj mesecev ne zaposlijo, ker sicer taki škodljivci preidejo v drugo podjetje, kjer nadaljujejo svojo parazitsko dejavnost ter vnašajo med kolektiv nerazpoloženje in nezadovoljstvo. Podjetje je dolžno obvestiti upravo za delovno silo, kdo in zakaj je bil izločen. Delovni kolektiv ima pravico in dolžnost kontrolirati, da se nihče ne zaposli v njihovem podjetju — vsaj tri mesece — če je bil drugje zaradi nediscipline odpuščen.
Razumljivo pa je, da mora vse to veljati zlasti za »stare grešnike«, takozvane lumpenpro-letarce, medtem ko je novodošle delavce, zlasti iz vasi ocenjevati z drugačnimi kriteriji. Taki delavci še niso povsem vajeni tovarniškega reda, disci- I pline in sploh vsega delovnega okolja, često celo ne vedo za svoje dolžnosti in tudi ne poznajo vseh pravic in ugodnosti, ki jim pripadajo. S temi delavci bo treba več delati, jim pojasnjevati ter nalije vplivati z metodo dokazovanja in prepričevanja.
Tovariš Tito je dejal 26. junija t. 1. na zasedanju skupščine FLRJ:
Če pogledamo število industrijskih delavcev v stari Jugoslaviji in današnje število in še število, ki ga bomo dosegli v prihodnosti, ni težko uganiti, v čem je bistvo stvari. Kdo prihaja danes v industrijska in druga podjetja? Kmetje. V podjetja prihaja torej velikansko število kmetov, na pol kmetov in na pol delavcev. Te ljudi je treba najprej izučiti za delavce, potem pa vzgajati kot delavce upravitelje. To ni kratko in lahko opravilo in ga je treba jemati z največjo resnostjo in potrpljenjem in se odločno zavzeti, da mu bomo kos. Pri vzgajanju teh novih delavcev bomo imeli in imamo že danes ne malo opravka, ker ima velik del delavcev napačne pojme o svojih dolžnostih, ki jih imajo kot delavci v svojem odnosu do državnega, t. j. ljudskega premoženja itd.«
Naši proizvodni plani so realni in zato jih v celoti izpolnjujemo toda vedno je 3—5 odstotkov kritičnih in toliko je nediscipliniranih delavcev, zato se potem dela ob nedeljah, v nadurah, posamezniki po več izmen itd., ali pa plan podjetja ni dosežen. Kot že uvodoma rečeno, smo vsi dolžni zaostriti borbo za izboljšanje delovne discipline, tako različne izostanke, in se zavzeti za intenzivno izkoriščanje delovnega časa. To je v interesu delavskega razreda, v interesu vseh delovnih ljudi naših narodov. Poleg tega pa je to najmočnejše jamstvo, da bodo kolektivi redno izpolnjevali vse proizvodne plane v rednem osemurnem delovnem času in brez podaljševanja delovnega dne in nedeljskega dela. Tudi v tej borbi se mora manjšina podrediti večini. M. Bore
Opomba: »Članek »Kako naj organiziramo tekmovanje« je Lenin napisal v decembru 1917 tik po okto-j brski revoluciji. Lenin je smatral, rta ie Imrba proti izkoriščevalcem, zabušantum — za delovno disciplino I zelo važna pri graditvi socializma.
Bela krajina se industrializira
Sindikalne podružnice v Slovenskih
Konjicah pomagajo pri nakladanju lesa
Pred drugo svetovno vojno so se iz Bele krajine izseljevali ljudje v vse kraje sveta, ker ni mogla preživljati svojih ljudi. Danes tega več ni. Naša oblast se je pobrigala za Belo krajino in ji je dala industrijo. Tako v njej rastejo tovarne in bodo še rastle. Bela krajina bo zaživela v polni luči, modernizirala se bo
delavcih pravo socialistično zavest. Tako so n, pr, takrat v osmih urah razrezali 8 kubičnih metrov lesa — toda ko je vodstvo prevzel tov. Brus, se je stanje tako spremenilo, da sedaj razrežejo v osmih urah 20 do 25 kubičnih metrov!
Nedaleč od okrajne lesne industrije se dvigajo poslopja tovarne učil, ki se je
Kette Alojzij pri svojem stroju
in se razcvetala, doba izseljevanja je minila za zmeraj.
Že rudnik v Kanižarici pri Črnomlju zaposluje lepo število delavcev, tovarna B^lsad se razvija od dneva do dneva, okrajna lesna industrija »Zora»« z mlinom se širi, iz tal raste nova Tovarna učil. Vse to dokazuje, da je Bela krajina prišla v novo razdobje, ki ji bo v socialistični stvarnosti prineslo nesluteni polet, posebno, ker ima naša oblast v načrtu dati Beli krajini še druge industrijske panoge.
Okrajna lesna industrija »Zora« se peča z rezanjem lesa, ki ga po načrtu nato transportira, poleg tega pa ima tudi velik mlin, ki dela noč in dan. V podjetju, ki ga vodi tov. Brus Dragotin, bi moralo biti pravzaprav zaposlenih 62 ljudi, toda jih je le 38, ki pa vseeno dosegajo in celo presegajo plan, ker so tako prežeti s socialistično zavestjo, da delajo prostovoljno tudi po 14 ur na dan, v kar niso vštete ure prostovoljnega dela, ki so jih v zadnjih 2 in pol mesecih opravili kar 500. Tako imajo med sabo tudi udarnike.
Šepetalec Franc je star 65 let in je po pridnosti in vestnosti vzgled vsem ostalim. Kot galerist tako rekoč regulira potek vsega dela, točno izpolnjuje in presega plan.
Medic Ivan je hlodar in je postal udarnik zaradi svojega neutrudnega dela. Rajgelj Ivan je cirkulant in čeprav invalid, zgledno opravlja svoje delo. — Dorier Ludvik pa si je kot mlinar priboril častni naslov udarnika.
Podjetje je spočetka zastajalo, ni bilo pravega vodstva, ki bi znalo vzbuditi v
preselila v Črnomelj iz Ljubljane. Zidava tovarne je že v teku in ko bo dokončana, bo ena največjih tovarn učil v Jugoslaviji.
Tovarna izdeluje šolsko pohištvo: katedre, mizice, šolske table, omare, konferenčne mize itd., razne geometrijske like, decimalne tehtnice, transformatorje,
razne električne aparate, kot so Morse-jevi aparati, zvonci, elektromagneti itd., pa še mikrometre, mikrofone, parne strojčke itd., itd.
Za vse to delo ima več oddelkov: ročno in strojno mizarno, mehanično in elektrotehnično delavnico, kovačijo, pleskarsko delavnico itd. V teh delavnicah teče delo po načrtu, zagon pa mu daje socialistično tekmovanje. Tako so n. pr. tekmovali za prvi maj in za Titov rojstni dan, v tekmovanju so nekateri presegli normo kar za 200%,. številni so postali udarniki. Tako: Vindišman Martin, Povše Franc, Bukovec Franc, Jensterle Albin, Stres Anton, Štrus Anton, Kette Alojz, Ovniček Anton, Voglar Stane, Fink Stanko in Panjan Anton. — Številni vajenci pa so bili nagrajeni.
Zanimivo je tudi to, da je med delavci skoro dve tretjini vajencev — med njimi so tudi fantje iz deškega vzgajališča iz Gradca, katere tako naša oblast preoblikuje v resne, delavne ljudi, in 45 domačinov.
Vajenci imajo svojo obrtno šolo, ki pa več ne zadošča. Zato bo tovarna učil letos odprla svojo industrijsko šolo z internatom. Industrijska šola bo inifela popolnoma svoje delavnice, v katerih se bodo učenci po teoretičnem pouku uvajali v praktično delo.
Delavci se izven svojega rednega dela izživljajo v svojem sindikatu, ki ima lepo dvorano z odrom, v kateri se vrše sestanki, proslave in prireditve. Tovarna ima tudi svojo menzo.
Ko bodo poslopja dokončno postavljena in ko bodo dospeli še novi stroji, bo tovarna izdelovala še epidioskope, šestila, mikroskope in razne precizne aparate itd., tako da bo velik del svojega delovanja posvetila fini mehaniki, izdelovala pa tudi vse opreme za razne laboratorije. Tako bo postala ena najvažnejših, najpotrebnejših in najbolj koristnih industrijskih podjetij v Jugoslaviji.
S polnojarmenikom razžagajo dnevno ogromne količine lesa
Mladinska vlakospremna skupina PAVLA JEREBA udarna in najboljša med vlakospremnim osebjem
Vsak mesec enkrat se zbere kolektiv postaje v Ljubljani na delovni konferenci, kjer ugotavlja uspehe pa tudi pomanjkljivosti v preteklem mesecu ter sprejema sklepe novih obveznosti za bodoče.
i Posebni poudarek daje konferencam proglasitev udarnikov med vlakospremnim, premikainim in čistilnim osebjem. Število osebja, ki se vključuje v tekmovanje za čimvišjo storilnost, varnost in točnost prometa, pravilno odpravo tovora, čistočo na naših železnicah, na postaji v Ljubljani neprestano narašča in je iz meseca v mesec večje. Maja se je število u-darnikov povišalo za novih 123. Mladin-
ska vlakospremna skupina je napovedala tekmovanje vsem ostalim vlakospremnim skupinam. Z vlakovodjem Jerebom Pavlom si je s svojim delom, uspehi in discipliniranostjo priborila naslov udarne in najboljše skupine.
S tem svojim uspehom so naši mladinci vlakospremniki dokazali, da so kos vsem nalogam, katere se stavi ja jo železničarjem — izpolnitev petletnega plana v štirih letih.
S proglasitvijo novih udarnikov se je njihovo število povzpelo že nad 330, t. j. skoraj polovico osebja, ki si lahko pribori ta častni naslov.
Železničarji postaje v Ljubljani tekmujejo z železničarji drugih republiških
glavnih mest ter so v prvem četrtletju osvojili prvo mesto. 9
Na delovni jkonferenci pa se je po u-gotovitvi doseženih uspehov in proglasitvi udarnikov razvilo živahno razpravljanje za odpravo vseh tistih napak in pomanjkljivosti, ki bistveno vplivajo, da izvrševanje transportnega plana ni tako, kot bi moralo biti. Res je, da postaja v Ljubljani s svojimi zastarelimi tehničnimi napravami in omejenim prostorom že davno več ne ustreza današnjemu prometu, toda ker zaenkrat ni druge rešitve, je pač potrebno, da osebje vloži vse sile, da bo delo tudi ob takih pogojih čim u-spešnejse. Zato je potrebna nenehna, medsebojna povezava prometnega osebja, da izkoristi vse dane možnosti za pravilen in pravočasen promet vlakov, za pravočasno dostavo tovora in praznih voz strankam.
Velika krivda za prepočasno razkladanje voz zadene tudi stranke, ki se za to vse premalo brigajo in vse kaže, da je raznim ustanovam vseeno, če za to plačujejo težke kazni. Posebno kritične v em pogledu so nedelje, ko mnogo strank sploh ne razklada, češ da nimajo delov-ne sile.
• ^Se At P°manjkljivosti kvarno vplivajo na_ hiter obtok voz, kar onemogoča pravočasno dostavo surovin, potrebnih naši industriji. — J. K.
TOVARNA KOVANEGA ORODJA
vestno izpolnjuje svoje planske naloge
Čeprav pravijo, da so Zreče zelo dolgočasen in odmaknjen kraj, to ne drži; tudi tu se bije borba za petletni plan. V Zrečah poje noč in dan kovaško kladivo pesem kovačev, ki kujejo lepše življenje tudi v tem delu naše domovine. Zavest kolektiva je tako velika, da sproti premagujejo težave, zato so tudi polletni plan izpolnili že 24. junija. — Udarnike proglašajo redno, zlasti zaslužijo pohvalo 12-kratna udarnica Gorenjak Julčka, večkratni udarnik Meglič Albin, Pec Martin, Trefalt Ivan in drugi. Ves trud vlagajo za plan tudi mojstri kot 53-letni Koprivnik Vinko iz kovaškega oddelka, Detiček Ivan — invalid, mojster mehanične delavce Oplotnik Rudolf, obratovodja Tratenšek Mirko in tehnični vodja Grossman Štefan.
Velike težave pa jim povzroča preskrba. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo v Poljčanah posveča premalo skrbi industrijskim magazinom, da bi bili vsaj delavci redno oskrbovani, da bodo lahko izpolnjevali svoje velike planske naloge. Tudi uprava za delovno silo nima pravilnih odnosov do podjetja, ker premalo življenjsko rešuje vprašanja. Politično delo med delavci je prav tako slabo. Večkrat bi morali sklicevati množične sindikalne sestanke, na katerih bi se delavci pogovorili o gospodarskih in političnih vprašanjih. Sindikalna podružnica je precej šibka in nima povezave z upravo podjetja, dobro pa dela SKUD »Vinter Boris«, čigar dramatska skupina dosega lepe uspehe.
Jeseniška železarna ie presegla junijski
proizvodni plan
Delovni kolektiv jeseniške železarne se je v zadnjih tednih zelo boril za izpolnitev mesečnega in polletnega plana. Pri izpolnjevanju tekočih planskih nalog se je vse polletje boril z objektivnimi težavami in sicer v januarju zaradi nezadostne pogonske sile, vse polletje pa zaradi nezadostne in nestalne delovne sile, zaradi nujno potrebnih generalnih remontov peči in valjarn, zaradi previsoko planirane proizvodnje nove valjarne na Javorniku in zaradi pogostih zamud osebnih vlakov,, kar povzroča na mesece in desettisoče izgubljenih delovnih ur.
Železarna je v januarju izpolnila samo 88% plana, v februarju 102,5'/*, v marcu 103%, v aprilu 99,S*/*, v maju 96,3%, v juniju 104%, tako da je bilo do srede junija doseženega samo 92% polletnega proizvodnega plana, do konca junija pa je šla storitev strmo navzgor, tako da znaša dosežek plana sedaj že 97,5*/*.
Da bi se storitev železarne čim bolj stopnjevala, je direkcija železarne uvedla od 10. junija do 1. julija medbrigadno nagradno tekmovanje.
To medbrigadno tekmovanje se je v nekaterih obratih močno razživelo. Proizvodnja je hitro naraščala, predvsem na težki valjčni progi na Javorniku, na plavžu, v martinarni, elektropeči jeklolivarne itd. Energijski oddelek je skrbel za zadostno pogonsko sile, ostali pomožni obrati pa so skrbeli, da so proizvodni in predelovalni obrati pravočasno dobili potrebni material, ki jim je omogočil nemoteno obratovanje. Zasluga brigad pri prometu, transportnem oddelku in v mehanični delavnici je tudi, da je ves delovni kolektiv dosegel 104% mesečnega plana, kar je zelo vplivalo na storilnost same železarne. Pri tem so imeli levji delež obrati plavž, martinarna, težka proga na Javorniku, stara valjarna tanke pločevine na Javorniku, katerih visoka tonaža je vplivala na presežek junijskega proizvodnega plana.
. S 1. julijem pa se je začela borba za izpolnitev letnega proizvodnega plana. V drugem polletju bo treba nadomestiti primanjkljaj iz prvega polletja. Zato bo treba mobilizirati vse notranje delovne sile, 100% izrabiti delovni čas, stroje in druge naprave. Železnica bo morala skrbeti za pravočasen dovoz delovne sile s podeželja, ljudska oblast pa bo morala storiti vse. da bo preskrba delovnih ljudi v redu potekala in da bo delovni človek vsak čas lahko dobil tisto, kar mu je v preskrbi zajamčeno.	S.
Konec julija je direkcija LIP v Slovenskih Konjicah sporazumno s sindikalnimi podružnicami organizirala veliko akcijo za nakladanje vagonov na železniški postaji v Poljčanah, kamor je bil dostavljen tovorni vlak s 30 vagoni.
Nekateri delavci so pričeli z delom že kmalu po polnoči, po prihodu vlakov okrog 4. ure zjutraj pa je postala postaja vsa živa. Skupaj je bilo na delu 172 delavcev iz gozdnih manipulacij, lesnih obratov in osebja direkcije LIP. Ob 7. uri so bili vagoni že natovorjeni in se vrednost tega prostovoljnega dela ceni na 18.000 din. Pri delu sta se najbolj izkazala tov. Todorovič in Leskovar iz skladišča manipulacije v Poljčanah, ki sta sama naložila 2 vagona drv. Pri delu gre vse priznanje prometnemu osebju, železniške postaje Poljčane, ki je skrbe-
lo, da so bili vagoni pravočasno nja mestu, da je delo brezhibno potekfflo.
Podobna akcija je bila organizirana v Slov. Konjicah, kjer je 45 delavcev v 5 urah razrezalo nad 60 m jamskega lesa. Poleg tega pa je še 6 delavcev natovorilo 53 m3 jamskega lesa in 2 vagona drv. Tu pa so se zelo izkazali 4 požrtvovalni železničarji iz postaje v Slov, Konjicah, ki so sami iztovorili en vagon žita, pol vagona premoga in nato še naložili dva vagona drv. Železničarji v Slov. Konjicah pomagajo vsako nedeljo pri razkladanju in nakladanju vagonov s prostovoljnim delom, na čelu s šefom postaje tovarišem Vertačnikom, ker se zavedajo, kakšnega pomena je za naše gospodarstvo železniški promet. Poleg teh akcij so delali tudi delavci na žagi v Oplotnici in v Lukan ji.	L. V.
Delavci podtello „KONI)S“ SO kljub težavam
dosegli prav lepe uspehe
V Slovenskih Konjicah, ki ležijo na vznožju Konjiške gore, je leta 1894 začel zidati tovarno usnja usnjar Lovrenc Lavrič. Delavci so mu delali za nizke mezde, zato je iz leta v leto bolj bogatel. Zidal nova poslopja in kupoval nove stroje. Kar je začel oče, je nadaljeval sim Alfred, ki je še povečal izkoriščanje delavcev, ki so leta 1937 začeli s stavko, vendar niso uspeli.
Leta 1941 je Alfred Lavrič z navdušenjem sprejel nemške »osvoboditelje«. Delal je z ljubeznijo za nemški rajh, pa ne dolgo... Leta 1945 so se. Nemci umaknili pred našo osvobodilno vojsko in tudi Lavrič je pobral šila in kopita ter se rešil v Avstrijo. Seveda ni pozabil odpeljati strojev im opreme iz tovarne, z Lavričem pa so izginili tudi ostali nemškutarji in Konjice so postale zopet slovenske, svobodne.
Začetek je bil težak. Delavci so stali pred razvalinami tovarne usnja, toda niso izgubili poguma, začeli so obnavljati in teden dni po osvoboditvi je tovarna že delala. Od partizanov je prišel v tovarno usnjarski tehnik Kumer, prvi direktor tovarne po osvoboditvi. Res je v začetku primanjkovalo surovin in materiala, vendar niso dopustili, da bi delo zastajalo. Iztaknili so star avto za dovažanje materiala, delavci so krepkeje zagrabili za delo. Počasi je šlo brez strojev. Tedaj je direktor sklical delavce in se z njimi pogovoril, da gredo po stroje v Avstrijo in že po nekaj dneh je imela tovarna vse stroje za jermenski oddelek.
Ob koncu leta 1945 so namakali že prav toliko kož, kot v predaprilski Jugoslaviji.
Leta 1946 so začeli z zidanjem dvonadstropne železobeton&ke zgradbe in nove kotlovnice. 1947 so bila dela končana. Proizvodnjo so dvignili za 100% v primeri s' predvojno. ,
Leta 1947 so začeli graditi železobe-tonski objekt v nadaljevanju prvega. Zidali so na temeljih stare delavnke, kjer so delali še naprej. Za časa graditve so se umikali iz oddelka v oddelek. Ta objekt je že dogotovljen v pritličju in v prvem nadstropju, tako da lahko v njem obratujejo; v drugem nadstropju pa končujejo gradbena dela. Z novo gradnjo so povečali proizvodnjo za 300% v primeri s predvojno.
Tovarni je primanjkovalo usnjarskih strojev. Proizvodnja je bila vezana na uvoz strojev iz inozemstva. Tedaj je ključavničar Valter Kolarič, vodja ključavničarske delavnice predlagal svoj načrt.
— Poskusimo, zakaj ne bi uspeli! če ustanovimo remontno delavnico, ne bomo popravljali samo starih strojev, tudi novih se lotimo. Ob vhodu v tovarno so uredili večji prostor in začeli z delom. Leta 1949 je v tovarni ustanovljena prva re-
montna delavnica usnjarskih strojev v Jugoslaviji.
Ponosni so na to svojo remontno delavnico. Doslej so izdelali v njej nov stroj za nategovanje usnja, stroj za glajenje usnja, železne avtomatične vozičke in pogonske omare. V delavnici popravljajo in obnavljajo vse usnjarske stroje svoje tovarne in vseh ostalih usnjam v državi.
SKOZI TOVARNO
Za kupom premoga na dvorišču stoji stara kurilnica, ob njej pa se dviga dolga dvonadstropna železobetonska stavba.
Neprijeten vonj zajame človeka ob vstopu v lužilnico, v oddelek, kjer se začenja prva obdelava surovih kož. Tla so mokra in povsod leže kože. Enakomerno se vrtijo veliki lužilni sodi. Vsak sod drži en vagon kož. .
V	kotu oddelka kromske lužilnice je velik cepilni stroj. Na steni nad njim visi napis: Brigada Ivana Cankarja.
Pod strojem je sklonjen in nekaj popravlja. Čez čas se dvigne, si otre potno čelo in se zadovoljno nasmeje.
— Tako, zdaj je spet pripravljen za nadaljnje delo. Najmanjša napaka pri stroju in že ne moreš naprej.
Brigadir Cankarjeve brigade, usnjar Ivan Planinšek, z ljubeznijo skrbi za svoj stroj.
— To je srce tovarne. Napačen gib in koža je že prerezana. V začetku je marsikatero kožo prerezal in jo uničil, danes pa se mu kaj takšnega ne pripeti več.
Ivan Planinšek je najboljši usnjar v državi. Svojo petletno nalogo je izvršil že lani. Pred kratkim je bil petnajstič razglašen za udarnika. Tudi odlikovan je bil z medaljo in redom dela.
— Do bon ca prve petletke bo končal še eno petletko. Sicer mu norme stalno zvišujejo, čeprav že ima najvišjo v državi. toda tudi to bo zmogel.
Kljub 53 letom je krepak in živahen. Ponosen je na svojo brigado, ki je pred dnevi prejela prehodno zastavico tovarne, kot najboljša brigada v tovarni. Sam dela na dveh strojih.
V	prvem in drugem nadstropju ropotajo razni stroji za obdelavo usnja. Poleg vseh vrst usnja izdeluje tovarna tudi umetno usnje, iz semletih vegetabilnih in kromovih odpadkov usnja, ter pogonsko jermenje vseh velikosti.
Leta 1947 so izdelali za železarno v Smederevu največji jermen v državi, za neomejeno sunkovito obremenitev, težak nad 1.000 kg.
BORIJO SE ZA PRVO MESTO
V	letih 1946, 1947 in 1948 so prejeli prehodne zastavice, kot najboljši usnjarski kolektiv v državi. Lani jih je presegla v kakovosti usnjama v Šoštanju, letos pa se spet borijo za prvo mesto.
Tovarna ima doslej 128 udarnikov, med njimi mnogo večkratnih udarnikov in 4 odlikovance.	P. F.
Pomanjkanje delovne sile ni več občutno odkar
tekmušeio po turnirskem načinu
Na gradbišču elektrarne v Medvodah je zelo živahno. Gradnja dobro napreduje, saj imajo skoraj 80% vsega dela mehaniziranega. Dva mogočna stolpna žerjava opravljata najtežja dela na desnem in levem bregu Save. Venomer se dvigata in spuščata s težkimi bremeni v globino 50 m. Žerjave vodijo požrtvovalni in oprezni žrjavovodje.
Delavstvo je v celoti organizirano v brigadah. Nekatere dosegajo prav lepe uspehe. Najboljše med njimi so tesarska brigada z brigadirjem Stanetom Mrav-letom, 6 kratnim udarnikom, ki dela že za II. petletko in presega s svojo brigado dnevno normo za 80 in še več odstotkov. Naslednji sta betonerski brigadi tov. Ivana Trilarja- 6 kratnega udarnika, in Alfreda Lenardiča, 5 kratnega udarnika. Četrta je minerska brigada 6 kratnega udarnika Janeza Ficka. Vsi ti brigadirji delajo že za drugo petletko.
Čeprav posamezne delovne brigade visoko presegajo svoje delovne norme, opravljajo nadurno in prostovoljno delo, so polletni plan zaradi velikega pomanjkanja delovne sile doslej dosegli le 80%. Zato so brigade v borbi za izpolnitev
polletnega plana uvedle novo medsebojno tekmovanje po turnirskem načinu. V dosedanjem tekmovanju po novem načinu je bila najboljša razkladalna brigada, ki je razložila in vskiladiščila v osemurnem delovnem času od 3—9 vagonov raznega gradbenega materiala.
Mehanik France Kern pa je s svojo brigado v rekordnem času, eni noči, izdelal popolnoma nov polž za betonski mešalec, ki bi se moral zaradi težke okvare ustaviti za več dni. Tako je mnogo pripomogel k uspehom betonskih brigad v turnirskem tekmovanju.
V posameznih uspehih tega gradbenega kolektiva se vidi tesna povezava delavstva s partijsko in sindikalno organizacijo. Vsak teden imajo redne sestanke z brigadirji, vsak mesec pa proizvodne s celotnim gradbenim kolektivom. Poleg tega imajo tudi delavski svet, ki se vsak mesec enkrat sestane, kjer se pogovorijo o delu, uspehih in napakah delavcev ter predlagajo razne izboljšave na deloviščih. Imajo tudi klub ljudske inšpekcije, ki budno ugotavlja in odpravlja napake, ki se pojavljajo na gradbiščih in v delavski menzi.
ZASEDANJE XII. PLENUMA CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE BO 13. JULIJA V BEOGRADU
Predsedništvo Centralnega odbora ZSJ je na svoji konferenci 28. Junija določilo, da bo 15. Julija 1950 XII. plenum Centralnega odbora ZSJ z naslednjim dnevnim redom:
1. Organizacijska vprašanja Zveze sindikatov Jugoslavije.
Zasedanje plenuma bo v Beogradu v prostorih sindikalnega doma (Nemanjina ulica št. 28).
Zasedanje se prične 15. julija ob 9. url.
Kulturna oaza med tremi okraji
p O ZVOdniO ClOlbOll povečati Nekaj „ SKUD Franc Bizjak na Pragerskem
Za dosego čimvečjih uspehov, je delovni kolektiv vinogradniškega posestva Radgona osvojil tekmovanje kot stalni način dela. S tekmovanjem za višjo storilnost so začeli že v januarju najprej pri rigolanju, sajenju vinske trte ter cepljenju, medtem ko pri drugih delih še niso tekmovali. Ko so na zadnjem množičnem sestanku pregledovali dosedanje uspehe, katere so dosegli prav zaradi tekmovanja, so ugotovili, da so mesečni plan izpolnili 14 dni pred rokom, plan sajenja in vlaganja v trs niči pa 5 dni pred rokom.
Do sedaj so proizvodni plan izpolnili 100%, kar dokazuje, da je kolektivu uspelo kljubovati vsem vremenskim ne-prilikam- Uspehe vsakodnevnega dela prikazujejo grafikoni, za katere skrbijo brigadirji. V tekmovanje je vključena tudi ženska delovna sila. Brigade vinogradniškega posestva Radgona so prav zaradi tekmovanja na najboljši poti, da si priborijo prehodno zastavico.
Delovni kolektiv živinorejskega poljedelskega posestva Rakičan je na svojem zadnjem množičnem sestanku razpravljal o svojih planskih nalogah. Plan so izpolnili 100%, kar je zahtevalo precej truda, ker so morali vrtne kulture zalivati.
Na tem sestanku so izbrali tudi novega delavskega* inšpektorja tov. Brodarja Jožeta, za namestnika pa tov, Ka-
Organizacija AFŽ mesta Ljubljane je pred kratkim organizirala tečaj za lutke, ki bo v svojem nadaljnjem razvoju zajel iz vsake vzgojne komisije na terenu po eno ženo, ki bo organizirala lutkovno gledališče na terenu. V ta tedaj so vključile tudi štiri učenke Doma v gospodarstvu. Tečaj se bo v jeseni nadaljeval s teoretičnim poukom igre z lutkami.
Pravkar so bili zaključeni tečaji za igrače, ki so bili na 40 terenih in so bili organizirani v pripravah na novoletno jelko. Ker je bil letos teden matere in otroka tako zgoden, so se ti tečaji nadaljevali in posredovali ženam znanje v krojenju ip šivanju igrač. Bili so štiri- do šestdnevni. Prav tako je bilo tudi s 45 tečaji za šivanje copat.
Žene mesta Ljubljane so se v letošnji sezoni z uspehi praktičnih tečajev, ki so jih organizirale, plasirale med najboljše
Za potrebe delovnih ljudi bo letos zgrajenih na Jesenicah nad 100 stanovanj. Ker mesto stalno narašča, gradijo tudi razne kanalizacije, širijo ulice, pripravljajo gradnjo velike tržnice, za katero pravijo, da bo že letos gotova, in popravljajo stara stanovanjska poslopja. V maju so obnovili zunanjost 23 stanovanjskih hiš. Blizu postaje so zgradili v veliko zadovoljstvo meščanov in tujcev, ki prihajajo poslovno na Jesenice, 235 kv. m velik park s stezicami in cvetličnimi nasadi. Do prihodnjega meseca bodo končali in izročili namenu 4502 m dolg vodovod, ki bo dajal 700 kub. m vode dnevno, s čimer bodo krite potrebe z vodo v novi bolnišnici in mestu, kateremu že nekaj let primanjkuje vode, posebno v poletnih mesecih. Vodovod, ki bo dovajal vodo od zajetja visoko nad Hrušico, je speljan preko Save po posebnem mostu, ki so ga zgradili ključavničarji konstrukcijske delavnice železarne. Dela na vodovodu potekajo letos mnogo hitreje kot lani. Dokaz zato je v tem, da je bilo od marca do danes narejenega več kot vse leto 1949.
Največ gradi na Jesenicah železarna in MLO. Če bi pokazali tudi ostali forumi na Jesenicah več zanimanja za gradnje, hi Jesenice kot močan industrijski in obmejni kraj kmalu izgubile svojo grdo zunanjost. Posebno za železnico bi bilo prav, da bi pričela čimprej z adaptacijo oziroma graditvijo postajnega poslopja, ki obupno kriči po obnovi. Še posebno, ker je to obmejna postaja in se vsak tujec obregne ob to podrtijo, ki je vse prej kot okras Jesenicam.
Vsak, kdor pozna Jesenice, ve, da bi
roli Ivana. Nadalje so izpopolnili prazna mesta oziroma ustanovili nekatere 'komisije, ki jih doslej ni bilo, kakor komisijo za. delovne spore, tovariško sodišče, komisijo za norme in tarifno komisijo. Pa tudi kulturnoprosvetni odsek bo odslej polnoštevilno zaseden, načeloval pa mu bo tov. Smodiš.
Tudi kolektiv državnega posestva Svečina se zaveda svojih nalog. Tekmujejo zlasti, za izboljšanje kakovosti dela. Pred škropljenjem se sestanejo desetarji, normirka in upravno osebje, da se pogovorijo o načinu škropljenja. Desetar Pak Jože, ki je posečal vinogradniški tečaj, je opozoril, da je važno, d;a se listje poškropi tudi na spodnji strani in pa grozdje.
Vprašanje dovažanja vode, ki jo morajo na tem posestvu voziti 1500—2000 m daleč v hrib, je rešil konjar Kraner Alojz, ki že ob štirih zjutraj zapreže, da delo čim bolj nemoteno poteka.
Ker posestvu primanjkuje delovne sile za polje, pomagajo vinogradniške skupine v jutranjih urah pri košnji sena. Pri nakladanju in razkladanju pa sodeluje tudi upravno osebje in tako so kljub težavam spravili pod streho že 97% prvovrstnega sena, K uspehom so največ prispevali udarniki, ki so jih junija proglasili 26. Desetine se v tekmovanju borijo za prvenstvo, ker bi vsaka rada čim več doprinesla za dvig proizvodnje v našem socialističnem gospodarstvu.
organizatorke, saj so poleg že omenjenih tečajev imele v sezoni 1949/50 še 27 šivalnih in krojnih, ki so trajali od treh tednov do dveh mesecev, štiri kuharske tečaje, od katerih sta bila dva vključena v izobraževalni tečaj, devet tečajev za podpletanje nogavic in dva tečaja za ročna dela. V vseh teh tečajih je bilo vključeno nad 2650 žena. Poleg teh je bilo 1793 žena vključenih v tečaje, ki so jih organizirale druge organizacije. Žene so se tudi udeleževale instruktorskih seminarjev za različne popise, ki jih je organiziral LO, in to: za popise živilskih kart, popis živine, sadnega drevja, pettedenski tečaj za popis stanovanj in tečaj za obiskovalke otrok. Obiskovalo jih je 2150 žena.
V vse tečaje je bilo v letošnji sezoni vključenih nad 6596 žena — število, ki nam priča, kaj zmore organizirano in dosledno delo z ženami na terenu. B. A.
bil na Jesenicah nujno potreben dom kulture. Na to bo treba drugo leto resno misliti. Letos pa bomo vsi podprli uresničenje zamisli ZB ki že pripravlja gradbeni material za graditev Partizanskega doma. Poleg naštetih del so se frontovci in člani sindikalnih podružnic zavezali pomagati s prostovoljnim delom pri graditvi velikega gospodarskega poslopja pri domu onemoglih in še celo vrsto drugih del, med temi tudi pripravo več tisoč kubičnih metrov lesa v gozdnih akcijah. — C.
NOV VIR DOHODKOV ZA KULTURNE IN DRUGE POTREBE SINDIKATOV
Odveč bi bilo ponovno talmaAili, kako ogromnega pomena so hranilne vlage v naši socialistični državi In prav tako njihov pomen za vsakega posameznika. Na sindikalnih In množičnih sestankih se stalno propagira za vlaganje denarnih zneskov na hranilne knjižice, to jo tistih zneskov, ki nam začasno niso potrebni in katere smo namenili za kasnejše potrebe.
Da bi sindikalne podružnico dobile pobudo za čim boljšo propagando, je zvezna vlada izdala odločbo o nagrajevanju sindikatov, ki zajamejo v krog vlagateljev 50 ali več odstotkov svojega članstva. Te nagrade znašajo 1% oziroma 2% od celokupne vsote vplačil na hranilne knjižice v teku enega meseca.
S pravilnim tolmačenjem in dobro propagando bo lahko dobila marsikatera sindikalna podružnica nov vir stalnih mesečnih dohodkov, ki bodo omogočili nabavo predmetov za kulturni dvig članstva, za šport ild.
Odločba je stopila v veljavo 5. maja t. 1.
Vsa potrebna navodila o nagrajevanju lahko dobe sindikalne podružnice pri vseh podružnicah Narodne banke ali pa pri centrali v Ljubljani.	M. , B.
Kdor pride na Pragersko, nihče ne gleda drugam kakor na uro," da bo čim prej ujel pravo zvezo in se spet odpeljal naprej. Takih je vsak dan mnogo in za vse strani in tako je tamkaj že od davnih dni močno železniško križišče, kjer prebiva razmeroma močan kolektiv železniške stroke.
Kaj čuda. če nad 200 železničarjev ni hotelo životariti tam brez vsakega kulturnega razvedrila, ni hotelo ostati brez življenjskih sokov velikih pridobitev, ki so danes dostopne vsakemu delovnemu človeku naše socialistične domovine. In tako je že v prvih dneh po osvoboditvi vzklila med Pragerčani misel, da je treba po službi storiti še kaj — za lepši vsak dan vsakogar, ki tam služi na železnici in še v nekaterih uradih tega »velemesta«.
To je bila prva in spontana vzpodbuda za ustanovitev kulturno umetniškega društva, ki pa ji je do uresničenja še mnogo manjkalo. Najprej streha, ki so jo slednjič dobili v zasilnem domu v zapuščenem gospodarskem poslopju, nedaleč od postaje. Potem ljudje! Pred dobrim letom so se zbrali vsi skupaj in položili temelje današnjemu društvu »Franca Bizjaka«. Njegovo ime je po heroju mladincu, ki je s šestimi drugimi kot prvi talec iz Pragerskega daroval svoje živjijgnje za idejo, da bodi Jugoslavija svobodna in fašizem zatrt za vselej.
Mislim, da je prav, če trdim, da je bitje in žit j e tega pragerskega drušfveca tesno povezano z osebo njegovega predsednika tov. Srečka Vindiša, M je po vsem videzu sodeč ne samo njegov predsednik, temveč tudi knjižničar in aktivni član menda kar vseh njegovih sekcij. Pet jih imajo za sedaj, in sicer pevsko, dramsko, godbeno, folklorno in literarno, s približno 120 aktivnimi in še nekaj več podpornimi člani. To sp pravi, da je pragerski SKUD last vsega kolektiva stoodstotno, kar marsikje žali ni tako.
Ce bi hoteli reči kaj kratkega o sekcijah samih, bi morali prebiti med njimi več kakor eno kratko uro. Tako pa smo hiteli in zapisali samo mimogrede. Najboljša med vsemi je dramska. Odigrala je do sedaj po večkrat Gogoljevo »Ženitev« in Ingoličevo »Lovorjev venec«, zdaj pa se pripravlja na Schillerjvo »Kova-r-stvo in ljubezen«. Režiser in duša družinice je šolski tovariš Skubic, med stebre odra pa štejejo tov. Sušo in tov. Hladnikovo.
Moški pevski zbor šteje skoraj 70 grl in ga začasno vodi tov. Jože Širec. Zbor ima dobro izbran repertoar in tudi glasovnega materiala v izobilju. Manjka mu pa dobrega vodje z večjo rutino in kvaliteto.
Godbena sekcija je najmlajša, ne samo po delovanju, temveč tudi po svoji strukturi. Dolgo je trajalo nabavljanje instrumentov, ki je zdaj srečno pri kraju. Sekcijo vodi transportni delavec Rafael Švagan, nadarjen samouk, ki to delo z veseljem in uspehom opravlja, navzlic svojemu težkemu, delu. V sestavu te sekcije deluje še mali orkester, ki nastopa pri raznih priložnostih, je pa seveda tudi v veliko pomoč dramski in folklorni skupini.
Šest članov folklorne skupine je doseglo sprva nekaj lepih uspehov, zadnji čas pa je skupini zagrozila prehodna kriza.
Nov delavski počitniški
Številna podjetja, ustanove in sindikati so se že doslej pobrigali, da so oskrbeli za svoje članstvo počitniške domove. V zadnjem času so prišli do lastnega počitniškega doma litijski predilmičarji.
Počitniški dom Litijske predilnice leži v krasnem zatišju, 20 minut iz mesta. V domu je trenutno prostora za 22 odraslih oseb. Oskrbo je prevzel član predilniškega kolektiva tov. Peskar Slavko, njegova žena tov. Jelka pa skrbi za kuhinjo. Dom bo odprt skozi vse leto. V načrtu imajo, da bodo število ležišč še povečali.
Vso opremo za počitniški dom so izdelali v delavnicah Litijske predilnice, kar daje njihovemu delu še posebno priznanje.
Uprava počitniškega doma je nabavila tudi lasten čoln, litijski preddlničarji pa bodo te dni izdelali tudi poseben pogonski motor. Nova motoma ladja bo omo-
Društvo upa — in kar Pragerčani trdno upajo, to tudi dosežejo — da vendarle ne bo zaspala.
Zelo pohvalno nalogo opravlja knjižnica, ki šteje danes že nad 600 knjig od prvotnih 30. Število stalnih obiskovalcev se je od ustanovitve zelo pomnožilo, med najbolj marljive bralce pa šteje nekatere znanja željne delavce z železnice in tudi drugih podjetij. Knjižnica se vzdržuje sama in bi ji seveda prav prišla vsaka, še tako skromna pomoč v denarju ali v knjigi. Duša tega društvenega žarišča je spet tov. Vindiš,
Toda SKUD »Franc Bizjak« se ne izživlja samo v tem društvenem okviru, nima samo svojega nadvse spretnega risarja in propagandista Ivana Majerja, ki je hkrati tudi njegov najboljši blagajnik, marveč skrbi tudi za splošno izobrazbo delovnih ljudi v svoji okolici. Tako je lansko zimo organiziral splošni izobraže-
Od 1, do 6. julija so gostovala v Ljubljani, Kranju, Jesenicah, Gorici in Postojni delavska kulturao-umetniška društva iz Hrvatske, in sicer: SKUD »Je-dinstvo« iz Reke, »Otokar Keršovani« iz Zagreba in »Vladimir Nazor« iz Zagreba, Prireditev je posebno uspela na Jesenicah, pa tudi Ljubljančani so pokazali veliko zanimanje, saj je bilo na kpneertu v kino Tivoli prisotnih okoli ljOO gledalcev.
Pri sporedu, ki so ga pripravile sku-
„Komttiilst<6 2.
Pravkar je izšla nova 2-3 številka »Komunista«, glasilo Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije z bogato vsebino, ki bo nudila pomembno gradivo za študij. Tako je Vladimir Ba-kairič prispeval članek »Problemi zemljiške rente v prehodni etapi«, s katerim postavlja pred znanstveno diskusijo vrsto problemov, ki jih bo treba proučiti in dognati. Vladimir Popovič je napisal razpravo »Enakopravnost narodov in boj za mir«, v katerem ugotavlja, da bo boj za sodelovanje vseh narodov na podlagi enakopravnosti, za razširjanje in utrditev sil miru in demokracije, zagotovil zmago nad vojnimi hujskači, ki so povsod tam, kjer teptajo načela miru in enakopravnega spoštovanja. Moma Markovič je v svojem članku »Delo in naloge osnovnih partijskih organizacij v kmečkih delovnih zadrugah« razčlenil delo partijskih organizacij na vasi, ki bodo oskrbele, »da bomo našo do včeraj zaostalo, zatirano in nekulturno vas, kljub vsem poskusom revizionistov iz ZSSR in vzhodnoevropskih držav, da bi zanesli med nas zmedo, dvignili na visoko stopnjo napredka, svobode in kulturnega razcveta.« Zelo važen je tudi članek Ljuba Ar sova »Socialno zavarovanje v FLRJ«, ki razlaga osnovna načela socialnega zavarovanja pri nas, pravice in obseg zavarovanja, njegovo organizacijo in vlogo sindikatov pri njegovem izvajanju. Velko Vinterhalter je prispeval študijo »Nekatere posebnosti gospodarskega razvoja Poljske«, v kateri nam podrobno prikaže razvoj in dejansko stanje poljskega delavskega razreda, tako da
dom na Malem Lošinju
gočila stanovalcem doma tudi izlete po morju.
Pravkar se je ''vrnila s počitniškega doma prva 'skupina dopustnikov, ki so prebili svoj redni letni dopust v svojem novem domu.
Tov. Magušar in drugi, ki so bivali z njim na morju, so prepolni hvale o važni pridobitvi. Pohvalno so se izrazili o kuhinji, o zalivu in kopališču. Prehvaliti pa tudi ne morejo senčnatega borovega gozdička tik vile, od koder se čuje nenehno petje škržatov, ki dajejo vsej vabljivi, sončni pokrajini, značilno vzdušje. Sindikat Litijske predilnice, je prejel zdaj že vrsto nadaljnjih prijav za letovanje v Malem Lošinju. Prav je, da bodo omogočili tudi skupno letovanje članom litijskega SKUD-a »Tone Premk Sine«, kar bo omogočilo, da se bodo vrnili sveži in da bodo prihodnjo društveno sezono dali še več kulturno prosvetnih prireditev.
valni tečaj, ki ga je obiskovalo nad 700 oseb in so mu vso snov v predavanjih dali člani SKUD — razen enega strokovnjaka zdravnika.
»Bizjakovci« prav za prav sploh nikoli ne držijo križem rok. Letos mislijo najprej premakniti 2 najbolj pereča problema, in sicer postaviti nov dom kulture, da se bodo lahko še bolj razmahnili in poiskali dva sposobna človeka, ki bosta prijela za delo v pevskem in folklornem odseku. Če nihče drugi, se sami najbolj zavedajo, da ta njihova kulturna oaza med tremi okraji izžareva svoj vpliv daleč naokrog, predvsem med ure in ure oddaljene Poljance na desnem bregu Drave. Če bodo vsi forumi, ki jim je poverjena skrb za razcvet kulturno prosvetnega dela na deželi, prav ocenili prizadevanje tega maloštevilnega, toda agilnega kolektiva in mu priskočili na pomoč, bodo sadovi njegovega dela lahko še vse bogatejši, kakor so bili doslej.
L. S.
pine za gostovanje, je sodelovalo 147 članov. Največji uspeh je imel mando-linski orkester SKUD »Vladimirja Nazorja« iz Zagreba, pa tudi pevski zbor »Jedinstvo« iz Reke in plesna sekcija »Otokarja Keršovanija« iz Zagreba nista zaostajala.
Delavska kulturno-umetniška društva so pozdravili predstavniki KS Ljubljana in zastopniki ljubljanskih kulturno-umet-niških društev ter jih obdarili s cvetjem in darili.
m 3. številka
imamo pred seboj resnično sliko današnje Poljske. Razpravam sledijo kritike in poročila, med katerimi omenjamo Zagorke StoMovičeve poročilo »Problemi založništva«, ki nam pove nove smernice, našega bodočega založniškega udejstvovanja, ki se bo ravnalo po Titovih besedah: »Mi izobražujemo tako sebe kakor vse naše ljudstvo v duhu ljubezni dp narodov vsega sveta. Mi cenimo kulturo in pridobitve drugih narodov. Mi popolnoma priznavamo uspehe, ki so jih dosegli drugi narodi v kulturi, znanosti in tehniki in čim večji so njihovi uspehi, tem bolj jih cenimo in jim prav nič ne zavidamo«.
Ta dvojna številka »Komunista« po svoji pozitivni vsebini in problematiki načenja nov temelj socialistične znanosti.
„Gozdarshi vestnih“
Letos je spet začel izhajati »Gozdarski vestnik«, ki ga izdaja gozdarska in lesna sekcija Društva inženirjev in tehnikov v Ljubljani. Revija je namenjena ne-le de-lavcem, kmetom in nameščencem, ki k a-
kor koli sodelujejo v gozdnem ali lesnem gospodarstvu, kjer ga potrebujejo za razširjanje svojega znanja, temveč tudi podjetjem, ustanovam, sindikalnim podružnicam in vsem delovnim kolektivom gozdarstva in lesne industrije, pa tudi vsem učencem in tečajnikom v gozdnem in lesnem gospodarstvu, gojencem gozdarskih in lesnih šol in tehnikumov, slušateljem gozdarskega oddelka agronomske in gozdarske fakultete, okrajnim in krajevnim ljudskim odborom, kmetijskim delovnim zadrugam, frontnim gozdnim brigadam in šolam.
List je dobro urejevan in vsebuje članke in razprave o pogozdovanju, o pašnikih in gozdovih na Krasu, o vplivu gozdov na vodni režim itd. itd.
Do zdaj so izšle 4 številke, v zadnji je eden najvažnejših člankov, tako pomemben za vsakogar, ki dela v gozdu, da bi ga moral prebrati vsak član sindikata in Fronte, ki dela v prostovoljnih gozdnih brigadah, namreč dovršen, stvaren in poučen članek »Podiranje drevja s sekiro in žago«, ki ga je napisal ing. Franjo Sgerm.
Ima tudi posebno »Posvetovalnico« in druge rubrike.
Pri reviji .sodelujejo naši najboljši strokovnjaki, urejuje pa ga prof. ing. Stanko Sotošek.
DVA NOVA FILMA
Ta teden smo začeli vrteti dva nova filma, in sicer ameriški film »Gentlcman Jim« ali z drugim naslovom »Za lepe Vikine oči« — in francoski film »Ob zori«.
Film »Gcntleman Jim« je izdelala družba Warner Bros, režiral ga je Raoul Walsh, glavno vlogo pa igra znani Errol Flynn. Film poizkuša v komedijski obliki prikazati vzpon ln zmago boksarja Jamesa Corbetta, ki je v tel panogi športa uvedel popolnoma novo tehniko in z njo tudi osvojil svetovno prvenstvo, ko je bil premagal zapovrstjo vse znane ameriške boksarje ln nazadnje še dotedanjega prvaka Johna Sullivana. Zgodba je lahkotna, površna, toda napeta, z dovoljšno porcijo humorja. hoče imeti tudi nekakšno globljo misel, vendarle svojega cilja, prikazati življenje boksarja-prvaka ne doseže, ker ne pokaže truda in žrtev, ki jih ima športnik, dokler ne pridobi svojega znanja. Vsebuje pa nekaj kar dobrih satiričnih scen.
Film »Ob zori« je reSlral Louis Da-quin, scenarij je napisal V. Pozner, Igralci pa so po večini ljudje iz življenja, ne pa poklicni umetniki. Ta film je eden naj globljih, kar smo jih videli zadnja leta, tako po pretresljivi in iskreni vsebini, kakor po igri in fotografiji.
Film sicer nima kakega posebnega dra-niatskega dogajanja, čeprav se od začetka do konca godi med rudarji, v rudnikih, v rudniških pisarnah in rudarskih stanovanjih, kjer bi se mogle razplamteti vse človeške strasti, vendarle je tako popolno zgrajen, da horizontalna vsebina v gledalcu vzbuja pretresljivo napetost.
Urejnje uredniški odbor - tilavul urednik Tone Seliškar - Uredništvo telelno ln uprava teleton 49-Zll. Masaryiov» u II * Ljubljani Izhaja vsak petek Mesečna naročnina din 15. - Štev ček položnice 604-90603-9- - Tiska tiskarna »Ljudske pra. vice« v Ljubljani.
Število počitniških domov za učence v gospodarstvu vsako leto bolj raste. Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je to leto ponovno organiziral brezplačno letovanje za najboljše učence v gospodarstvu v Bohinju, ki sprejme naenkrat okrog 200 učencev.	,
Tak dom imajo učenci tudi v Dubrovniku na morju, pred kratkim pa je bil odprt tudi dom učencev v gospodarstvu na Petrovem brdu. Letos bo iz Slovenije izkoristilo letni dopust v teh domovih nad tisoč najboljših učencev v gospodarstvu, Na sliki: Počitniški dom učencev v gospodarstvu na Petrovem brdu.
Žetev v Sloveniji hitro napreduje in bo konec meseca v glavnem že vsepovsod zaključena. Doslej so poželi že nad 50% belih žit, vendar ta številka iz dneva v dan narašča.
Z izpolnjevanjem plana žetve se povsod borijo tudi za izpolnjevanje plana preoravanja strnišč, katera bodo zasejali z ajdo, repo in predvsem s koruzo za zeleno krmo, ki bo znatno dvignila krmsko bazo živinoreje, Preoravanje strnišč je tudi zelo važen agrotehničen ukrep za povečanje naše kmetijske proizvodnje, ker je zemlja na strniščih izpostavljena veliki vročini, ki jo popolnoma izsuši in ji odvzame vso vlago, kar ji zelo škoduje.
Razširitvi in olepšavi mesta so začeli letos na Jesenicah posvečati več pozornosti
V Sloveniji so gostovala kulturno-umetniška društva Hrvatske
/