XIV. letnik. V Gorici, dne 1.‘5. junija 1900. 24. številka. IzhnjavsakJetrlek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi si' m« vračajo. Ncfnuikovnna pianm bo im sprejemajo. Cena listu ztiaSa X celo leto i krone, m pol lela i krom. Za manj premožne £a celo leto 8 krone. 7apiil lela K 1 '[>(). Za Nemčijo je cena listu 5 K. za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema ,,Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. »M f*** slovensKo ljudstvo' nd.‘F\- c— Naročnino in naznanila s !i r ej e iii a upravništvo, (iorica, Semenijkti ulica it. 1(1. rosame/.ne Številke sr prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski uli< i. na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu llamngartl v Korenjski ulii i in na Kore lij s k e m lih>!U (Itiva Como) JI. I I. po ti vin. <)jilasi in poslani«>> se računijo |.o pelit vrslali in sicer: če se tiska enkrat 1* v„ dvakrat 12 v., trikrat HI v. Večkrat prt pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gf r ci. Tipk« »Narodna Tihk«rnn“ (odnov. L. Lukežič) v Gorici. Slava Zveličarju! „Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil". Jan. XIII., 1. Preden je postavil Gospod J. Kr. pri zadnji večerji sakrament sv. Rešnjega Telesa, je rekel: Jz srca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden trpim". Zakaj je Jezusovo srce tako želelo zadnje večerje? Ker je hotel postaviti presveti sakrament, v katerem je ostal z nami do konca sveta. Kristus je ljubil svoje, ki so na svetu, zato jih je ljubil do konca. Ni nas zapustil sirot, ko je odšel v nebesa! V tem presvetem sakramentu je izpolnjena Njegova obljuba: „Glejte, jaz sem z vami vse dni do k o n c a s v e ta“. Jezus je z nami v sv. tabernakeljih, kjer nas čaka, da bi ga prišli molit in prosit, kjer nam deli, kakor s sedeža milosti, vse dobrote, ki jih potrebujemo, kjer nas tolaži, ko se zatečemo k Njemu v stiskah in nadlogah. Jutri obhajamo praznik sv. Rešnjega Telesa, obhajamo praznik Jezusove neskončne ljubezni do nas, obhajamo spomin, da je Jezus ostal z nami do konca sveta. Kristus pojde iz sv. tabernakelja po naših ulicah. Obdajalo ga bo brez števila raznih šopkov in vencev, ki jih je rodila cvetoča pomlad. Ž njim pojdejo nedolžne deklice in dečki, mladeniči in dekleta, bogati in ubogi, veseli in žalostni. Iz tisoč grl se bo navdušeno LISTEK. Cvetje z vrtov večnih višav. Nabral dr. A. Pavlica. Vinska trta. .Kaj bo z lesom vinske trte?- Eceli. 15, 2. Žlahtna trtica se je prevzela, vinca več roditi ni hotela. „Rada bila bi ko smreka ravna, rada kakor hrast in ceder slavna. „V večji časti njihov les povsod je, razno ž njim pripravlja se orodje. »Hrastov brod po morji slavno vozi, doma je čepeti ubogi lozi!“ — Prosil kmetič je in prepričaval, skrbno obrezaval, okopaval, zemljice ji gnojne je dodajal, da bi njeno jezico omajal; pa ni mogel več je omečiti, v jezici ostala je srditi. Rad, ko bilo bi mu le mogoče, vslišal željice bi njene vroče, toda kam naj dene trsje njeno? Za orodje trta ni nobeno! razlegala vesela pesem: Praznika svetega danes veselimo sel Zraven Gospoda Jezusa Kr. bodo korakali duhovitiki v častitljivih oblačilih. Iz tisoč in tisoč src bodo kipele vroče molitvice k Jezusu, ki bo blagoslavljal duhovnike i;i vernike, katere ljubi, ljubi do konca. Blagoslavljal bo tudi tiste, ki ga zaničujejo, ki sramotijo Njegovo presveto ime, ki preganjajo Njegovo sv. cerkev, ki jo je vstanovil. Ta veseli praznik bomo praznovali jutri. Okrasimo vsi svoja stanovanja, koder bo obhajal Zveličar svoj obhod. Pojdimo mu naproti in spremljajmo ga z zastavami in pojmo mu slavo rekoč: ,.H o z a n a sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem! H o z a n a na visokosti!" Občni zbor „Centralne posojilnice14. „Centralna posojilnica-4, vpisana zadruga z omejenim poroštvom je imela svoj peti redni občni zbor pretekli četrtek 7. t. m. ob tl. uri predpoludne v prostorih „Goriške zve?.eu, ulica Vetturini št. 9 v Gorici. Predsednik dr. Gregorčič konštatuje, da je zastopanih nad deseti del opravičenih glasov, katere zahtevajo pravila za sklepčnost občnega zbora namreč od 2383 skopaj 307. Prečita so poročilo za upravno leto 1905, ki se glasi, kakor sledi. (Številke v oklepih bo sprejete iz poročila za leto Če roditi noče trmoglavita, samo še za ogenj je pripravna! In poseka jo ter v ogenj zmeče — pa nad njo še te besede reče: »Naj na žlahtni trtici zdaj vidi, kaj da čaka ga, kdor se izpridi!" Hflho lažejo socialisti in brezverci. Da se drže socialisti in brezverski listi kaj strogo znanega izreka: „Le obrekuj, le obrekuj, laži in laži, nekaj že ostane !“, to je sploh znano in se vedno čita. Posebno spretni in zvijačni so pa, ko je treba črniti kat. cerkev, dnhovnike in redovnike. Naj sledi ta nekaj izgledor iz najnovejšega časa. V Krakovem na Poljskem, — tako so pisali brezverski listi — je bil obdolžen in zaprt nek redovnik dome-nikan in sicer radi raznih sleparij in goljufij. No, preiskava je dognala, da je bilo to golo obrekovanjp, ker tako imenovani dominikan ni bil ne novic, ne I lajk, ne duhovnik, ne dominikan, pač pa neka ničvredna, posvetna oseba, ki najhitreje samostana še nikdar videla ne ! Nemški list „Bergarbeiterzeitang“ in dunajska nGleicbcheit-' ter za njo cela 1901 in so zalo sem poplavljeni*« v.HMkdo lahko primeri uspehe luškega leta z onimi iz leta 1904.) 1. Člani in deleži: V upravnem letu so pristopili na novo 1 član z enim glavnim deležem in 154 članov « 154 opravilnimi deleži. Olstopila sta 2 člana z 2 glavnimi deleži in 2 člana z 2 opravilnimi deleži. Koncem lot« 1905 ,e ftela posojilnica 73 članov s 118 glavnimi deleži in 949 članov z 975 opravilnimi deleži. Svota vplačilnih deležev s koncem leta 1905: glavnih K 23.600 - (23 800 —) opravilnih K 1.950’— (1.646-—). 2. Denarni promet: Sprejemki K 2.623.331 14 (1,890 31459). Izdatki K 2,627.902 90 (1,881 183 69). Skupaj K 5,251.23404 (3,771.498 28). 3 Hranilne vloge: V upravnem letu se je vložilo K 660.054-30 (627 934-15), dvignilo K 427.158 18 (311.591 43); torej več vložilo K 232.890'12 (31G.342 72). Stanje koncemleta 1904 K 1.165 444 05 (807.434 31). Pripisane obresti koncem leta 1905 K 57.148 31. Stanje hranilnih vlog kor.cem leta 1905 K 1,455.48848 (1,165.44406). Hranilnih knjižic so je izdalo na novo 219, realiziranih pa je bilo 108. Na ostalih 840 knjižic je razdeljeno stanje kranilnih vlog tako, da pride povprečno na vsako hranilno knjižico K 1732 72. 4. Posojila: V leta 1906 se je izplačalo posojil: a) na osebni kredit in zastave K 326 258 66 (86 23884), b) na vknjižbo K 223 394 66 (162.568 54), c) na mesečno odp'ačevanje K 3000'—. Sknpaj K 552 663 31. — Posojil se je vrnilo : a) na osebni kredit in zastave K 92.907 22 (78.056 48), b) na vknjižbo K 54 864 89 (50.626 18), c) na mesečno odplačevanje K 2448. Sknpaj K 147.79059. Toraj se je več dalo za K 404.866 72. — Koncem rajda socijalističnih listov, so prinesli novico, da jo kat. župnik v Elgerhavsen govoril v cerkvi proti pravičnim zthte-vam delavcev rudokopov. Zopet vse izmišljeno. Ta, ki je res govoril, ni bil noben katoliški žnpnik, temuč lateranski pastor dr. Armbroiter. Pa še on se je opravičil, du je nedolžen ! Tako je dandanes I Potem zanesi se in veruj 1 Neki redovnik — Pater Robert — je bil te dni vklenjen in gnan v zapor. Zakaj ? Prašaj nemško „Arbeilerzeitung“ ! V zapor je moral radi nemoralnih, nespodobnih dejanj ! Toda pravica in resnica je še na svetu. Dotični redovnik ni bil ne redovnik, no svetni duhovnik, pač pa malopriden čevljar v mesta Rheims, zagrizen socialist in sovražnik vere in duhovnikov I Tega pa socialni list ni popravil. In zakaj ne piše o strašnem škandalu v Berolinu v zadnjem času?! Luteranski pastor Ritter aus Werder je obsojen na iy4 leta ojstrega zapora radi nespodobnega počenjanja nad nedolžnimi otroci ! Judovski, framasonski, socialistični in vsi brezverski listi o tem lepo molčijo !! Poglejmo dalje. Neki redovnik Nikolaj Bernardi, Lahovnik iz Benetk, je bil obsojen na 22 let radi raznih prestopkov, in neki kapucin Emanuel da Bretoia na 19 let radi poskašenega umora neke deklice. Pa glej ! preiskava je dokazala, da nihče v Benetkah ne h Ut 1904 je bilo podojil: m) na osebni kredit in zabave K 240.017 27, b) na vknjižbo K 559.088 60. Skupaj K 799 106 93. — Slanje posojil koncem leta 1906 K 1,203.90266 (799 10593) in sicer znušu stanje: a) posojil na osebni kredit in zaslave K 473.368 71, b) posojil na vknjižbo K 727 618 42, c) posolil na mesečna odplačila K 2.976.52. Skupaj K 1,203 962 65. — Izposodilo se je na novo: a) na osebni kredit in zastave 70 strankam, b) na vknjižbo 09 strankam, c) na mesečno odplačevanje 8 strankam. — Vrnilo so je posojila: a) na osebni kredit 63 strank, b) na vknjižbo 21 stranki — Povprečnica za posojila na osebn. kredit znaša terej pri 348 dolžnikih K 1360 26, za posojilo na vknjižbo pri 300 dolžnikih K 2021 19, za posojila na mesečno odplačevanje pri 8 dolžnikih K 371 94. 5. Tekoči račun: Promet v tekočem računa znaša K 3 380.473 99 (2,371 800 78); a) sprejemki K 1 756.178-29 b) izdatki K 1,630.295-70. Torej več spre-jemkov K 126.88259. — Stanje tekočega računa iz leta 1904: a) aktivnih tekočih računov K 389.002 62, b) pasivnih tekočih računov K 21 263 53. Razlika K 367 739 09. Odštevši gornjo razliko K 125.882 59, znaša stanje tekočega računa K 241-856 50. — Obresti se je pripisalo koncem leta 1905: posojilnici v dobro K 18.62528; posojilnici v breme K 2.249 50. O.-tanek v dobro K 16.375-78. Stanje tekočega računa posojilnici v dobro K 258.232 28 (367 739 09), in sicer znaša stanje: a) aktivnih tekočih računov K 373.867 78, b) pasivnih tekočih računov 116.635'50. Preostaja 268.232 28. 6. Čisti dobiček: V letu 1904 je znašal K 4323-02, razdelil se je po sklepu občnega zbora z dne 26. maja 1905 : a) za pripis rezervnemu zaklada pozna redovnika Nikolaja, ne kapneina Emanuela, niti one deklice. Ni jih, ne živih ne mrtvih ! ! Kaj se ni vse pisalo prve dni maja o nekem župnika Hath po imena v Jugesheim in na Nemškem ! Tožen je bil radi nespodobnosti (nemoralnosti). Pa — obojna oblastnija, cerkvena in svetna, oprostila je toženca, ker je bil popolnoma nedolžen! In v Reki nedavno, kaj jo bilo! ? Socialisti — Italijani jim pravijo succhia-litri, bevelitri — najeli in plačali so petnajstletnega umobolnega fantalina, da je šel tožil k mestnemu glavarju vsega spoštovanja vredne in v Reki sploh čislano redovnike kapucine. „Ko sem hodil v samostan kosit — pravi — so me patri zlorabili in Blabo učili!“ V Reki je nastal radi tega velik hrup. Vse je ropotalo, kar vere nima, še dobri so se temu čudili. Tržaško trobilo .Piccolo1- je takoj zatrobilo v svoj rog ter grdo, perfi Ino pisalo o samostanu in o redovnikih. In kaj jo bilo nazadnje? Dognalo se je, da je bi! fin-talin po&teno podkupljen in plačan. On sicer še hodil ni nikdar v samostan kosila iskat. Sam je pravici vse razodel. Tako je: Obrekuj in lažil Iz tega se vidi, kakega orožja se poslužujejo brezverski listi v svoje zlobne namene. K 2.789*05, h) za pripis razpoložnomu zaklmlu K 361)75, c) 6% dividenda K 1.177 22. Skupaj K 4.323 02. 7 Rezervni zaklad koncem leta 1004 je znašal K 0 135 29 8. Razpoloženi zaklad: V ta zaklad je došlo po sklepu občnega zhora iz leta 1905 K 356 75, prenesel se je iz leta 1904 znesek K 45864 tako, da je Stel la zaklad K 81539. Porabilo se (.'a je K 730—, prenos ni’ novi letnik K 8539. Skupaj K 81539. 9. Č i s t i dobiček za i> o t o upravno leto znaša K 8139 59 Predlog načelstva občnemu zboru glede vporabe dobička se glasi v smislu § 15 društvenih pravil: 10% pripis re-zeivneniu zakladu K 813 95, 5% dividenda deležem K 1.176*56; OJ ostanka: I. polovica rezervnemu zakladu K 3.074 54, II. polovica razpoložnemu zakladu K 3.074 51. Skupaj 8.139 59. Predtala se je še bilanca za leto 1905, na kar je po nekaterih pojasnilih občni zbor sprejel poročilo na vnanje, potrdil ratuntke sklepe za leto 1905 ter odobril po načelstva predlagano razdelitev čistega dobička preteklega leta. Reservni zHklad znaša vsled tega kron 10023 78. Prečitalo se je dolgo poročilo o reviziji, katero je izvršila ,Zadružna zveza** v Ljubljani dne 25. in 26 jan. v „C‘;ntr. posojilnici-, katero se izraža jako pohvalno o uzorne.m redu, po katerem se v posojilnici posluje, ter dostavlja, da jo posojilnica vsled teg* popolno sposobna, da opravlja denarno izravnavo posojilnic m zadrug, ki so pri „Goriški zvezi". Sledila je volitev načelstva na tri leta in nadzorstva za eno leto. V načelstvo so bili izvoljeni : dr. Ant. Gregorčič, dr. Fr. Pavletič, profosor Ivan Berbuč, trgovec Frau Kaučič, posestnik Jernej Kopač, veleposestnik Ferdinand Sfiligoj in cesarski svetnik Fran Vodopivec. V nadzorstvo so bili izvoljeni : izvoljeni; Jakob Čebular, dr. Fran Kos dr. Josip Uermastia, dr. Andrej Pavlica in monsignor Jožef Pavletič. Ob 12. uri je predsednik zaključil občni zbor. Prvi oustrijshi zadružni shod. (Dalje.) Četrta točka dnevnega reda je obsegala referat dr. Morica Weden-a, načelnika nemške zadružne zveze v Pragi o vprašanja, kako pokrivati izgabe pri zadrugah z omejeno zavezo. Ker mislimo že tako povrniti se k posameznim točkam dnevnega reda, in ker moremo poedine razpravne točke pri splošnem poročilu o zadružnem shodu le mimogrede omenjati, zato bodi dovolj, ako navedemo za sedaj le predlog, katerega je v tem oziru stavil referent in ki je bil na shodu soglasno sprejet. Predlog so glasi: ..Prvi avstrijski zadružni shod priporoča zadrugam, da skrbijo za ojačenje svojega premoženja s tem, da določijo primerno visoke opravilne deleže in nakažejo primerne zneske pričuvnemu zakladu ; dalje smatra, da je postavno dovoljeno, če se že v pravilih ukrenejo primerne odredhe glede pokrivanja izgub pri zadrugah z omejeno zavezo, in da so te ukrenitve potrebne, če se hoče sajamčiti obstoj zadrug. Nadalje smatra prvi av so iz Kojskega peljali „brejarje“ skoz Šmartno v Kozano (menda že v petek poprej), je deček Fr. Bizjak, kateri se jo igral pred hišo lik ceste, stopil k vozu, položil obe roki med voz in „brejarje“, kateri so mu dlani na rokah zmečkali. Potemtakem niso šmarteu-aki mladeniči zakrivili nesreče, kateri o nesreči niti vedeli niso, marveč — kdo dragi... Livek. — G. Zapan iz Kamne Gorice nam je za binkoštne praznike Uko spretno popravil orgije, da so. kakor nove. Meh je docela nov. Vseh stroškov je nad 500 K. Delo mojstra hvali, du-hovljani pa zahvaljujejo slavno dva-najslijo, ki je pokazala skrb in srce za čast božjo ! Iz Svetega pri Komnu. — Volitve za komensko občino so se vršile dne 30. in 31. minolega meseci. O kaki borbi med takozvanimi klerikalci in liberalci pri letošnjih volitvah ni bilo ne duha, ne sluha. Le naš Farlan, ki je bil pri zadnjih občinskih volitvah hud agitator za „na-prednjake**, se je hotel pri teh volitvah nad njimi maščevati, ker ga niso več marali imeti med starešini. Zaradi tega je poskusil spraviti v novo starešinstvo večino kandidatov iz dragih davčnih občin, kar se mu pa ni posrečilo, ker so se združili Komenci z Volčjegrajci, in tako je prišlo, da je bilo v 3. in 2. volilnem razredu izvoljenih v starešinstvo Komencev, 7 Volčjegrajcov in 1 Mali-olec. Davčni občini Sveto in Tomučevca a sta ostali na suhem. V 1. volilnem zretlu pa »o se združili uradniki z uči-|ji ler so si izbrali kandidate po svoji olji. V tein rezredu so bili izvoljeni č.telj Štrekelj, nolar, gozdar, sodni pri-,j lav, poštni sel Ivan Pajer in neki drugi. I udno je, da se niso spomnili ti gospodje § idi na davkarja in na davčnega kontro-I irja. Saj imata ta dva vendar največ | osla pri pobiranju raznih občinskih do-I lad. Kako bodo ti gospodje zastopali oristi naše občine, to nam pove bodoč-ost. Kakor je mnogim znano, so je ko-enski parni mlin zaradi pomanjkanja are ustavil že meseca aprila. Med vo-tvarni pa jo ta mlin prav dobro mlel, e da bi se kaj kadilo skozi dimnik. Proti volitvam so vložili nekateri rotest, češ, da niso bilo pravilno raz-lašene. Dne 2. t. m. smo dobili za našo erkev nove zvonove. Naši ljudje so jim i v obilnem številu do Škrbine naproti, krbinski zvonovi so pozdravljali svoje rate z veselim pritrkovanjem. V Svetem pa pozdravili dohod novih zvonov s treljanj< m iz topičev. Dne 8. t. m. so um pa naši zvonovi v prvič zazvonili, i sicer prav ubrano. Novi zvonovi teh-ijo 28 kvintalov, dočim so stari tehtali 18 kvintalov. Zvonove nam je ulil g. roili. Prvi, ki je sprožil misel, da bi se tari zvoi.ovi prelili, je bil naš preč. g. kan. Da je pa postala ta misel dejstvo^ n to te jo največ trudil član gospodareča svetu, g. Besednjak, za kar bodi na in mestu izrečeno tudi njemu priznanje, Novi zvonovi pa naj nam milo dond lin našega domačega zvonika, nazna-ajoč svetu ob veselih prilikah našo ve-Ije, a ob tužnih našo žalost. Iz Cerkna. — (Občinske v o-i t v e.) — Volitve v Cerknem so vedno ekaj posebnega — in tako tudi letos, obro so nam š* v spominu viharne ob-nske volitve pred 3 leti. Takrat so „li-eralci" napeli vse sile in uporabili s a sredstva, da bi zmagali — a ropadli so sijajno. V starešinstvo, ki eje 30 mož, ni bil izvoljen niti eden liberalec". Priprave za letošnje volitve so se ačele v znamenju miru. Kat.-narodna tranka je sklenila prostovoljno prepustiti liberalcem* v starešinstvu 4—6 mest, da i tudi oni sodelovali pri obč. upravi in ili priča vseh Fklepov in odredb ter neli tudi priložnost javljati svoje mne-ije. Ume s.e. da to ni bilo vsem po volji lekaterim ni bilo prav, da bi nastopila iara stranka, prej imenovana stranka belih11, pod imenom „katoliška“ stranka, akaj ne? Dobro ved6, da se je razlika beli* in „črni“ preživela, da prav za rav ni več teh strank, ampak da se lo-ijo ljudje po prepričanju — ali so ka-jliškega mišljenja, ali pa liberalnega-vobodnomiselnega, oziroma tudi socijalno-einokratiškega. Tem ljudem ne ugaja atoliško načelo — vsaj v javnem živ-enju ne! Hoteli so napraviti zmes io svoji volji — v svoje namene, kar se m pa ni posrečilo do cela. Spletkarijo so bile velike. Zaupni hodi so se vrstili drug za drugim, a po-amezne vasi so na predlog kat.-narodno trunke določile svoje kandidate same in teh držale več ali manj. Slednjič se 3 pokazalo, da tudi to ne ugaja nekate-irn in to colo takim, ki so pred 3 leti isoko dvigali zastavo „be!ih“ in nasto-ali z vso odločnostjo proti „liberulcem“. iapravili so svojo listo po svojem ukusu, i je bila kar prepletena z liberalnimi andidati in omahljivci. To ni bil ljudski 'as — zato se je preživela tekom enega neva. Trezno misleči so po teh spletkari-*h in zmešnjavah stopili vkup k neka-mu kompromisu in na njem je ^veljalo po večem načelo in prvotni aert kat.-narodne stranke. To kompromisno listo so podpisali tudi »liberalci*, ljudstvo je bilo s tem zadovoljno, in sHkdo je pričakoval, da se bodo vršile olitve popolnoma mirno. Volitve so se začele binkoštni torek sredo s III. razredom. Zanašaje se na ompromis, je bila udeležba skrajno ičla, zlasti tudi zaradi mnogega dnla na olju. Prišla je sreda zvečer, ura pred akljufienjem volitve. V veliko preseneče-J« vseh kompromisu zaupajočih pridere “ volišče naenkrat vrsta združenih „libe-(alcev* in soc. demokratov (Otaležcev), n kompromisni kandidati so ropadli za 4 glasove. Kako je prišlo o tega, o tem kasneje. Ta nepričakovani dogodek je razburil ves okraj — celo županijo. Volilci II. in I. razrela so radi tega prišli v častnem številu in ne oziraje se več na nikak dogovor, prodrli sijajno s svojimi kandidati. V II. razredu so oddali „libe-ralci“ 5 glasov, v I. razredu pa so volitve sploh niso udeležili. Par jih jo glasovalo za naše može. Vspeh volitev je ta: kat.-narodna stranka ima v novem starešinstva: 20 (22) mož, nliberalna“ 5 (7) mož, in soci-jalni demokrati (Otaležci) 3 može. V III. razredu so bili izvolieni 3 soc. demokrati, 4 „liboralci<^ iz C-jrkna in dosedanji ž.u pan Kosmač, 1 kandidat kat.-narodne stranke iz Novakov, volilec III. razreda, in jeden mož iz Bukovega, kojega mišljenje no poznamo. Zdaj pa obračunimo z zloglasnim kompromisom in volitvijo v tretjem razredu. Katoliško-narodna stranka kompromisa ni prelomila, to jo jasno — pač pa ga je nliberalna- stranka, da se temu očitanju opira z vsemi štirimi. Izgovarjajo se sicer možje, ki so tudi podpisali kompromis, da niso vedeli za zaroto, toda če hočemo, jim verjamemo, če ne, pa ne. Eden izmed njih, ki je bil tudi pri kompromisa, je volil s socijalnimi demokrati in je izvoljen — basta 1 In ako jo bilo nliberalcem-*, ki so sklenili kompromis, kaj do kompromisa in častne moške besede, zakaj pa niso poslali za kandidate kompromisno liste nobenega volilca na volišče? Ali ni bila tuli njihova dolžnost listo podpirati in rešiti? Vse izgovarjanje nič ne pomaga I Recimo raje tako : Tudi „liberalci“, inožje kompromisa, so vedeli dobro za zavratni napad, bili ž njimi v zvezi in se dali lepo volit, dasiravno od — soc. demokratov! In to je tem gotoveje, ker so cerkjanski „liberalci“ na ta čedni način dobili v Cerknem kar 4 svoje može, katerih bi po kompromisni listi ne bili dobili. Za to moštvo še dobite še odgovor — drugikrat! O tem bomo še govorili! Hadi zmede v III. razreda je zdaj prikrajšanih več vasij, — koma se imajo za to zahvaliti, vedo zdaj. Volilcem pa kličemo za danes dvoje: 1. Nevspeha sle krivi deloma tudi sami, ker ste volitev zanemarili popolnoma. 2. Kdor je enkrat snedel častno besedo, mu več ne zaupajte ! Na svidenje I Iz Tomaja — Redko kedaj se v naši kraški metropoli kaj znamenitega zgodi, vendar moramo sedaj zaznamovati redko in za ves Kras, kakor sploh za celo Primorsko pomenljivo slavnost, katero smo obhajali slovesno 4. t. m., na binkoštni pondeljek. Znano bode marsikomu, da obstoji v Tomaja že 8 let zavod šolskih sester, „Elizabetišče“, katerega je ustanovil preč. gosp. kanonik-dekan blagega spomina, Urban Golmajer. V tem zavodu izobraževalo se je do sedaj v 2 razredih blizo 150 deklic v krščansko-narodnem duhu. Ker pa število deklic vedno bolj narašča in se oglašuje tudi vedno več notranjih gojenk iz cele Primorske, postali so prostori premali. Raditega sklenile so častite sestre, zanpaje na božjo pomoč in blagih slovenskih dobrotnikov, dozidati staremu šo novo poslopje in objednom razširiti pouk za notranje in zunanjo učenke. liinkoštni pondeljek zbralo se je popoludne nebroj domačega občinstva, kakor tudi od drugih krajev k slavnosti blagoslovljenja temeljnega - vogeljnega kamena novemu poslopju. Nebo, sicer poprej jasno, počelo se je oblačiti popoludno od severozahodne strani. Bati se je bilo dežja, in raditega prčela ja slavnost blagoslovljenja malo pred določeno uro. Nekako ob 3pomikal se je sprevod med pokanjem topičev s krasno šolsko zastavo „E izabe-tišča4* iz župne cerkve s šolskimi deklicami, županom in starešini na okusno odičen prostor. Pred vogelnim kamenom imeli sta slavnostni govor vrli notranji gojenki Ljudmila Amf in mala petletna Marica Stare, kateri je ganil vse navzočo. Koncem govora podarila je Ljudmila Amf krasen šopek preč. g. kanoniku-de-kanu Matiju Sila, ljubka Marica pa podjetniku stavbe, Ivanu Živcu. - Nato je preč. g. kanonik v jedernalih besedah razložil pomen te slavnosti, in potem vršilo se je blagoslovljenje. V kamen vložila se je skrinjica s pergamentom, spominjajočim na to slovesnost. Slavnost bila je baš končana, ko so dospeli povabljeni c. kr. uradniki iz Sežane, na čelu jim bi. g. VVIček, c. kr. okr. koinitar kot zastopnik c. kr. okr. glavarja, visokorodni gg. Hodni svetnik Plalzor, šolski nadzornik Kante, davčni nadzornik Birimiša, notar in odvetnik dr. Albert Rumer in č. g. Josip Knavs, ekspozit v Dutovljah. Častite sestre so potem zbrane goste preprijazno pogostile, in gojenke s pomočjo nekaterih bivših gojenk zapele so par mičnih narodnih pesmic Pred odhodom pn so se zbrani gostje še spomnili ubogih čč. šolskih sester ter zbrali v podporo 40 K. Tako je končala ta pomenljiva slavnost. L;ul>i Bog pa naj nakloni čč. sestram obilo blagih dobrotnikov, da bi začeto delo dokončale in ogromni dolg, katerega so si naložile, izplačale čim preje. Novice „Folium Ecclesiasticutn", uradni list goriške nadškofije, objavlja, da je do 12. julija t. I. razpisan drugi kanonikat v tukajšnjem prvostolnem kapitelju, izpraznjen vsled imenovanja novega nadškofa, mons. dr. Fr. Sedeja. Šetnpeterska župnija pri, Gorici je razpisana do 12. julija 1.1. župnijskim upraviteljem je imenovan č. g. IvanBre-z a v š č e k. Promocija. —G. Josip Pavlin, naš rojak iz spoštovane rodbine na Ciprijanišču, bo povišan dne 19. junija t. I. v doktorja modroslovja na c. kr. dunajskem vseučilišča. Naše iskrene čestitke I Imenovanje v davčni stroki. — Za davčne pristave so bili imenovani ti-le davčni praktkanti in sicer: Edvard Sos-sich za Gradišče, C■ ril Ivančič za Kanal, Humbert T ravan za Gorico, ivan Tuzet za Sežano, Gfid Stres za Kobarid, Renat Dragovina za Koper, Angel Vernier za Vodnjan, Anton S c h a k >;a Koper, Ivan B o n a c za Tolmin, Ivan B e r z a c za Krk in Karol C i g 1 i c za Podgrad. Proincščcnjo. — Gozdni komisar g. Ramir F a san je premeščen iz Cresa v Gorico. Za Alojzijevišče: Preč. g. Vinko Tomagnin 20 K, preč. g. Jak. R)jec6 K, razni dobrotniki za kapelo 17 K. Bog povrni I Za „Slovcn8ko sirotišče*: P. n. gg. Antonija Hrovatin 5 K, Miha Drešček 1 K, Anton Podbršček 1 K, N. N. 1 K Henrik Peternel, župnik, knjiiiico »Krojaške zadruge11 z deležem 40 K. Bog stotero poplačaj! Opomiu prvooblugaucem iu njihovim starlšem. — Dan prvega svetega obhajila je imeniten dan. Zato se je treba poslužiti vseh sredstev, da sprejmejo otroci prvo sv. obhajilo s kolikor mogoče pobožnim srcem in dušnim pridom. Mnogo dobrih starišev je že od nekdaj pristopalo obenem s svojimi otroci ta dan k sv. zakramentom. Obojim v večjo dušno korist, je sedanji papež 12. julija 1905 dovolil sledeče odpustke: 1. popolni odpustek vsem prvoob-hajancem na dan sv. obhajila, ako molijo po namena sv. očeta. 2 popolni odpustek vsem sorodnikom prvoobh ijencev do tretjegi kolena, ako se udeleže te slavnosti, pristopijo ž njimi k sv. obhajilu in molijo po namenu sv. očeta. — (Popolni odpustek lahko zadobe torej: prvoobliajanca stariši, stari stariši, bratje in sestre, strici in tete, bratranci in seBtričine.) 3 nepopoln odpustek 7 let in 7 kvadragen vsem vernikom sploh, ki se s skesanim srcem udeleže slovesnosti prvega sv. obhajila. 4, Vsi odpuHki se morejo darovati tudi dušam v vicah. Ker bo 21. t. m. ob 7l/a T kaPu' cinski cerkvi mnogo gojencev .Šolskega in Malega Doma“ pristopilo k prveinn svetemu obhajilu, zato uljndno vabimo njihove stariše, naj ne zamudijo dane priložnosti odpustkov. Ako bo božji Zveličar v srca otrok in starišev, tedaj se bode smela vsaka krščanska družina : sveta družina zvati. Prišel bo mir in ljubezen v drnžine. Fiat! Na znanje! — Naprošen sprejel sem za tukajšnjo okolico .Slovenske Matice- poverjeništvo, katero je rado-voljno odložil prečastni gospod monsig. župnik in dekan tolminski. Velecenjeni člani naj blagovole za naprej svojo naročnino meni zaupati. Pri Sv. Luciji ob Sjči, 5./6. 1906. Jož. Fabijan, župnik. Orgljanjc v ccrkvi sv. Vida na Placuti. — Glede orgljan a v cerkvi sv. Vida na Placuti, in sicer oh nedeljah pri prvi sv. maši smo dobili to le pritožbo : Slovensko cerkveno petje pri prvi sv. maši na Placuti so zadnji čas na neču-ven način zanemarja, tako, da ga več nedelj zaporedoma sploh ni. Obračamo se torej do preč. g. župnika s prošnjo, da napravi v tem pogleda prej ko prej red, ker hi inače smatrali, da se nas hoče s tako nemarnostjo žalili. VojaSke vesti. — Včeraj in danes inšpicira divizijski poveljnik feldmaršal-lajtnant Chavanne tukajšnjo vojaško posadko. Včeraj so se vršile vaje okolo Grgarja, danes pa v smeri proti Gradišžn. Današnjih vaj so je udeležil tudi lovski bataljon, ki je nastanjen v Gradišču ob Soči. Izpred sodtSča. — Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo 25-letnega Antona Božiča iz Tribuše na 2-mesečni zapor, ker je težko ranil v neki krčmi Martina Bremeca. Vreme. — Te dni imamo pri nas nekako jesensko vreme. Dežuje mirno, brez groma in bliska, in hladno je tudi prav tako, kakor v jeseni. Stari očka Nanos pa je dobil včeraj na glavo celo sneženo čepico. Slovenskim delavskim društvom. — Vljudno Vas vabimo, da se udeleži i vaše društvo slavij a blagoslovljenja in otvoritve novega »Draštvenegi doma1' na Preski pri Medvodah na Gjraajskem. Izkušnja nči, da ravno take slavnosti, kakoršne so otvoritve .Društvenih domov", najjiolj povzdignejo združevalno zavest med ljudstvom. Res, da se vrši letos tali III. slov. katoliški shod, a kljub tema si usojamo naprositi bratsko društvo, da poseli i slavlje 7. julija na Preski. Spored ie sledeč: Ob 8. uri sveta maša in cerkven govor na Preski za udeležence. OJ 9. do 1. ure H. vseslovenski delavski shod, ki ga sklicuje v sporazumu z nami letos uredništvo „Naše moči*. Ob 2. uri litanije, nato izprevod v „Društveni dom“, ki ga blagoslovi in ima obenem tudi govor naš predsednik. Po blagoslovljenja ljudska veselica s petjem, godbo, tambaranjem. Prosimi, da nam naznauite vsaj do 15. junija t. I., če se udeležite našega slavlja ali ne. „Slov. krščansko-socialna zveza“ v Ljubljani. Opomba. Vse dopise o tej slavnosti na naslov Mihael Moškerc v uredništvu „Slovenca“ Ljubljana. Romarski vlak. — Ljubljanski tretji red priredi meseca julija romanje na sv. Goro pri Gorici. Vozil bo posebni vlak iz Ljubljane v Gorico in nazaj z znižano ceno. Toliko v pojasnilo na mnoga vprašanja. Natančen spored se objavi pravočasno. Nesreča v Nabrežini. — 9. t. m so se splašili konji Ferdinanda Troštu. Padel je pod voz in se smrtnonevarno poškodoval. Slovesno ustoličenje tržaškega župana — Včeraj je imel tržaški mestni svet svojo VIII. sejo, v kateri je bil slovesno ustoličen tržaški župan dr. San-drinelli. Te seje se je udeležil tudi namestnik princ Hohenlohe, ki je župana zaprisegel. „Skrat“. — Tako neumnega in ob enem umazanega lista kakor je „Skrat“ nimamo Slovenci. V njem ne najdeš drugega kot smešenje škofov, redovnikov in duhovnikov. List odsvetujemo vsakomur! Veliko premoženje v cunjah. — V Parizu je pogorela soba nokeg* 68-letnega nabiralca cunj. M >ž jo bil pi|an in je v ognju zgorel. Gmijci so pol kupom cunj našli še nesežganih 1 Ui.030 frankov. Za dediče nabiralci cunj še ne vedo. Loterijske številke. Trst . Line . 9. junija. . 89 17 . 5 (j 48 53 25 «2 53 7 59 Kdor ljubi kaka>> ln čokolado, Umu l>odi priporočen: Ivana Hoffa Kandol-Ktao ki ima n^manj tolii« v ••bi, ju torej najlaie pre-bavnn, n« provsroča nikoli Baprtonti in j« ob najbolj* okusa icrudno poc«ni. Prieten samo o imenom It»d H off in ■ levjo varstveno mamko Zavoji po '/«kg90 vinarjev » » 'h » 60 » _ O Dobi?! h por»od w orsbEkope Podporno društvo za duhovnike (..Pio Sovvegnio1-) v Gorici odpre dne 1. julija I. I. v Gra-dežu svoje zdravilišče. P. n. člani in drugi duhovniki, potrebujoči morskih kopeli, dobivali bodo v njem stanovanje in hrano po zmernih cenah. Prošnje je obračati na vodstvo podpornega društva za duhovnike (Pio Sovvegnio) Gorica. A •J l. Priolw slovenski optikar u Gorici ulica Murini 3, priporoča č. duhovSdni in sl.otH'instvu v mestu in na deže!i svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila in p op ra ve in pošilja ti a dom. VIKTOR TOFFOLI > v Xfi o L. ci o L O CD velika zalogo oljfci-nega olja iz naju-godnejih krajev. Olje za luč „ tim*ji* „ bolje „ dalinat. „ istrsko „ corfu „ bari ,. lncca „ uizza „ iiajfincj« !(2 kr. 40 „ •» 4H „ oti „ 5(1 „ 00 „ 70 „ SO „ < gl. lit. Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Postrežba najpošteneja. O) n O) go CD 3 < Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olmvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarno Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-ličho pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz struno, afriške trave, z ži-marni in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. And. Fajt, pek. izvedenec Goric* |—— tekallšče Fr. Josipa it. 2 (lastna hiša, Isvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, k hor aa nove maše in godove, kolatv o|j-.< milu- tISYPHOHIfi“ 11 j ................... jih bil lillnlce f|U I I N U 111 H od lebi no di bi t ntlm cnniti. l’luj?l,, mlini za sadj' in oljko. HobUlnito za cretd) «ndjo in tlrtic? vuirotnlno, ijen-k« in mineralno prldolko. •Stiskalnico /;» noiio, slnmo itd. II.I i k • Mlatillli4nl mlini za iito v razni velikosti in vsi drtiu*i stroji za poljodolntvo. I/dolnjo in prodaja /. jamstvo m kot posebnost iiajnovojo, izborno izkušano, kot naibolj&o prilezli« no in odlikovano »ustavi Vino^nitlski pluiri. Živ- mm >'y- vi : a' ' A' .Stiskalnim ta vino. Fh. A1ayfart S C° g o in vin- [-*