Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in *	glasilo K. S. K. Jednote	
46. številka	«Joliet. Illinois. Sä.	oktobra 1909	Imetnik XV111
DOKAZI ZA ODKRITJE SEVERNEGA TEČAJA.
Predloženi odboru dvanajsterih učenjakov v preiskavo in svoje-časno poročilo. ,
RASMUSSEN 0 DR. COOKU.
Slavni danski raziskovalec je prepričan, da Cook ni lagal.
Washington, D. C., 20. okt. — Odbor tukajšnje zemljepisne družbe (National Geographic Society), ki ima pre-iskavati dokaze za pravico do odkritja severnega tečaja, je sestavljen iz 12 svetoznanih učenjakov. Predsednik je Henry Gannett, ki je tukajšnjo zemljepisno družbo ustanovil in je priznan zbmljeslovec.
Washington, 20. okt — Komander Robert E. Peary je svoja opazovanja in zapiske glede svojega odkritja severnega tečaja dne 6. aprila 1909 predložil tukajšnji “National Geographic Society” in ta družba bo pozneje izročila vso tvarino preiskovalnemu odboru, čegar predsednik bo imenoval pododsek iz strokovnjakov, da pregledajo zapiske in poročajo glavnemu odboru o tem.
Kodanj, Dansko, 20. okt. — Ga. Knud Rasmussen je prejela od svojega soproga, znanega raziskovalca severnih skrivnosti, poročilo iz Julianehaiba v Grenlandiji z dne 25. septembra, v katerem Rasmussen pravi, da so ga Eskimi prepričali, da je dr. Cook iz Brooklyna res dosegel severni tečaj, Rasmussen sicer ni videl onih dveh mladih Eskimov, ki sta Cooka spremljala na celem potovanju do tečaja, a njuni prijatelji so mu potrdili vse podrobnosti poročila, katero je Cook objavil o svojem odkritju. Rasmussen pravi v svojem poročilu med drugim: “Seveda mi je nemogoče, dati popolnoma prepričevalen dokaz, da je bil Cook z onima mladeničema na severnem tečaju. Ampak iz vsega, kar 'sem slišal, sem dobil vero in zaupanje v Cooka in resničnost njegovega pripovedovanja. Kajti Eskimi so prepri-pričani, da sta njihova dva mlada rojaka res prišla s Cookom tako daleč, da je postalo odkritje severnega tečaja resnica.”
Columbus, O., 19. okt. — Dr. Frederick A. Cook, ki bo nocoj tu predaval, je po svojem dohodu semkaj izjavil, da bo potreboval najmanj šest tednov za ureditev svojih podatkov glede severnega tečaja, in urejene potem odpošlje vseučilišču v Kodanj v preiskavo resničnosti njegovega odkritja.
New York, 19. okt. — “Mat” Henson, črnec, ki je spremljal komanderja Pearyja na njegovem prodiranju proti severnemu tečaju, je bil nocoj gost na pojedini, ki so jo priredili vodje newyorškega črnokožnega prebivalstva. Komander Peary in Booker T. Washington, najslavnejši črnec ameriški, sta poslala brzojavni čestitki.
Sodil se sam.
San Francisco, Cal., 16. okt. — Willie Boy, Indijanec rodu Piute, ki je postal rokovnjač in so ga iskala tri o-borožena krdela v San Bernadinski puščavi, je bil najden mrtev na vrhu Bullion Mountaina, kjer se je poslednji-krat predstavil svojim zasledovalcem. Willie Boy je dne 26. septembra umoril priletnega Indijanca Mike Boni-face-a in pobegnil z njegovo 15 letno hčerjo. Štiri dni pozneje so Boyevi zasledovalci našli truplo deklice, ki je bila tepena in konečno umorjena, ko ni več mogla vsled upehanosti slediti svo jemu ljubimcu. Med bitko v gorovju Bullion je Willie tri svoje zasledovalce ranil in tri konje usmrtil. Zasledovanje se je moralo prekiniti, dokler ni došla pomoč.
Znan milijonar' umrl.
La Crosse, Wis., 17. okt. — W. W. Cargill, mnogokraten milijonar, je tukaj umrl v starosti 65. let. Načeloval je Cargill Coal-kompaniji in Cargill Elevator-kompaniji ter zgradil La Crosse & Southeastern-železnico. Njegova je bila tudi Sowyer & Austin Lumber Co. v Pine Bluffu, Ark.
San Francisco v zastavah.
San Francisco, Cal.,. 19. okt. — Veseleč se svojega preporoda po skoro popolnem pokončanju vsled potresa in požara, sprejema San Francisco goste iz celega sveta, ki se udeleže njegove proslave. Slavlje je na videz prirejeno v spomin odkritelju zaliva ob Zlatih vratih, don Gašperju de Portola, a v resnici bolj v čast tistim, ki so zgradili večje mesto na razvalinah starega.
Vojne ladje peterih narodov so se združile z ameriškimi v pozdrav Por-tole danes ob njegovem zopetnem prihodu, in na bregu so ga pozdravljali tisočeri državljani vseh dežel. Pet dni bo trajalo razveseljevanje podnevi in ponoči.
Daši je dan napočil pod oblačnim nebom in med lahnim deževanjem, so se oblaki kmalu razpršili in zlato soln-ce je sinilo na okrašeno mesto.
Ponarejeni petaki.
New York, 20. okt. — Agenti zavez-ne tajne službe so odkrili v tukajšnjem mestu, da se je iz Italije vtihotapila velika množina ponarejenih bankovcev po pet dolarjev in spravila v promet po tej deželi. To sleparstvo se je odkrilo po dveh moških, ki sta bila po tretjem obtožena v zaveznem sodišču, da sta mu prodala $50 v ponarejenih bankovcih za $15 v dobrem denarju. Dotični bankovec ima sliko predsednika Jacksona in številko A24441118 od serij z leta 1907. Ti bankovci so se pojavili že v mnogih drugih mestih in na vse banke je odposlano svarilo.
Kdo bo newyorski župan?
New York, 20. okt. — Nocoj so spet nastopih vsi trije kandidatje za županski stolec in imeli vsepolno govorov, v katerih pa niso povedali nič novega.
William R. Hearst, neodvisni nominiranec, je govoril na štirih krajih v New Yorku; Otto T. Bannard, republikanski nominiranec, je imel tri govore v Brooklynu in potem je še govoril v Carnegie hallu v New Yorku pred veliko skupščino pristašev raznih strank, in William J. Gaynor, demokratski nominiranec, je nastopil vtret-jič kot govornik v Brooklynu v glasbeni akademiji. Kandidatje se drug drugega napadajo, seveda, in hvalijo vsak samega sebe kot edino sposobnega za župana newyorškega.
Vesela vest.
Cleveland, Ohio, 20. okt. — “Iron-Trade Review” bo v svoji prihodnji izdaji poročala, da je “American Bridge Company’!, podružnica “United States Steel”-komporacije, naznanila, da bo koj začela graditi veliko tovarno v Gary, Ind. “Review” poroča nadalje, da bo tudi chicaška “Illinois Steel Company” zgradila novo tovarno za izdelovanje jeklenega gradiva v Gary.
Ugrabljenca najdena.
Chicago, lik, 17. okt, — Po večtedenski ločitvi sta Pietro Viviano, tovarnar svalkov (makaronov) iz St. Louisa, in njegov bratranec istega mena zopet objela svoja otroka, ki sta bila smatrana za izgubljena. U-grabljenca, Tomaso in Grace Viviano, sta bila najdena že v četrtek zvečer po neki ženski z imenom F. Hahn, 1346 Larrabee st., in izročena policiji v varstvo, dokler niso prišli iz St. Louisa brzojavno obveščeni starši po otroka.
Rudarsko selo vpepeljeno.
Sheridan, Wy., 18. okt. — Celo rudarsko mestece Dillon v Wyomingu je požar razdejal. Kaj je ogenj povzročilo, ni znano. Velika množina zimskih zalog za rudarje je uničena, in bati se je, da bo vsledtega mnogo trpljenja. Kako velika je škoda, ni mogoče navesti, vendar Dillon ni velik kraj.
Žaloigra.
Chicago, lil., 20. okt. — Ker ga ni hotela za moža, je Stephen Krosiak, 25 let star, obstrelil in resno ranil Katarino Kavonja, slovaško dekle, staro 21 let. Potem je revolver obrnil proti sebi, si pognal kroglo v glavo in se pred drago mrtev zgrudil. Vsled izgube krvi onesveščeno devojko so prepeljali v okrajno bolnišnico, kjer utegne okre vati po izreku zdravnikov. Žaloigra se je pripetila nekaj minut pred poldnem v stanovanju Johna Slezak, 1631 Jefferson street. Gospica Kavonja je sedela na stolu blizu okna in ga. Slezak je pestovala dete. Naenkrat so se vrata odprla in Krosiak je vstopil. “Sedaj boš moja, Katie,” je vzkliknil in potegnil revolver iz svojega žepa. Prestrašena je deklic^i poskušala vstati s stola, ampak Krosiak je pomeril in ustrelil. Krogla jo je zadela v glavo blizu desnega očesa in je prišla ven na levem sencu. Potem je blaznež spet ustrelil in zadel dekle" v levo roko. Nato je nastavil revolver v svoja usta in sprožil. Devojka se je name ravala prihodnjo soboto poročiti z nekim slikarjem imenoma Lewis Svalen ski.
Crolius nominiran.
Gary, Ind., 19. okt. — Divji izgredi so značili vrhunec političnega boja, ki je trajal več tednov in imel namen, doseči nominacijo g. Croliusa, bivšega jolietskega župana. Bojevali so se med sabo demokrati zvani “independents” in “regulars”. In W. C. Crolius, “regularni” kandidat, je zmagal z večino 1,100 glasov. V snočnjem di-rindaju je bilo petnajst oseb ranjenih, med njimi Milo Jelovic in Peter Ras-bič smrtno.
POTOVANJE SE
RLIŽA KONCU.
Predsednik Taft, ki potuje križem dežele, je štiri dni počival pri svojem bratu.
POJDE TUDI V NEW ORLEANS.
Na zborovanje glede gradnje velikega kanala od Chicage do zaliva.
Gregory, Tex., 19. okt. -— Gospod Taftove počitnice na posestvu njegovega brata se bodo končale v petek zjutraj, ko predsednik odrine na parniku v Corpus Christi, kjer bo gost tamošnjega mesta in bo govoril na zborovanju združbe “Inland Waterways Association”. *
Gregory, Tex., 18. okt. -— Predsednik Taft je dospel semkaj kmalu po deveti uri zvečer in bo prihodnje štiri dni prebil na veleposestvu svojega brata Charles P. Tafta, ki je eno največjih v deželi. Posestvo obsega 100,000 do 200,000 akrov; natanko njegova velikost ni znana, vendar je toliko kot kaka mala kneževina.
Gospod Taft je trdno sklenil, posvetiti te štiri dni počitku in oddihu, in odbori z vabili k banketom in sličnim prireditvam niso zaželeni. Ko so predsednika vprašali, kako pač misli prebiti te štiri dni, je odgovoril, da bo živel docela tako, kakor mu bo povše-či. To pomenja, če se oziramo na predsednikove navade, da bo g. Taft dopoldne igral golf, popoldne se podajal v vozu ali na konju na izprehod m morda tudi na lov na race, dasi ni baš na glasu kot strelec. K» je predsednik dospel na kolodvor, so ga sprejeli njegov brat in drugi z “rancha”, ki leži tri milje vzhodno od tu.
San Antonio, Tcx., 17. okt. — Po 21 urni vožnji je predsednik dospel nocoj semkaj. Na kolodvoru ga je sprejela ogromna množica in ga pozdravljala po vseh ulicah, po katerih se je peljal v St. Antony Hotel. Pozneje se je podal v Fort San Houston, kjer jc v imenu vlade v svojem dostojanstvu kot nadpoveljnik armade sprejel in blagoslovil kapelo, ki so jo zgradili meščani.
El Paso, Tex., 16. okt. — Med pozdravnim grmenjem topov, vpričo mnogoštevilnega vojaštva m pod obredi, ki tako sijajnih menda še ni bilo videti tukaj, sta se tukaj sestala in uradno pozdravila g. Taft, predsednik Združenih Držav, in g. Porfirio Diaz, ki je že mnogo let kot predsednik Mehike vodil usodo te velike ljudovlade. Sestala sta se za zaprtimi vrati v ravnateljskih sobanah kupčijske zbornice, vpričo samo dveh pomožnih tajnikov. Ko je predsednik Taft sprejel predsednika Diaza na ameriških tleh, se je podal čez granico in je tam uradno obiskal mehikanskega predsednika. Potem se je g. Taft vrnil na ameriška tla, kjer si je popoludne ogledal vojaško parado. Zvečer se je spet podal na mehiško ozemlje in je bil zopet gost predsednika Diaza v mestecu Cindad Iuarez. Tako na ameriški kakor na mehiški strani je bilo vse preskrbljeno za osebno varnost obeh dostojanstvenikov.
Deneen in Taft.
Springfield, lik, 19. okt. — Guverner Denčen se je vrnil s svojega potovanja v Kanado danes. Dne 25. oktobra odpotuje v East St. Louis k posvečenju necega novega zaveznega poslopja in potem se pridruži Taftu na njegovi vožnji navzdoli po reki Mississippi.
Novi kardinali.
Rim, 20. okt. — Kot iznenadjenje prihaja vest, da bo papež sklical kon-zistorij za sredo decembra in potem spet spomladi, čeprav se je poprej poročalo, da ne namerava sklicati nobenega do leta 1910. Glede novih kardinalov ni znano nič gotovega. V zvezi z imenovanjem novega ameriškega kardinala se imenujejo nadškofi Farley iz New Yorka, Ireland iz St. Paula, Minn., in O’Connell iz Bostona kot oni, ki imajo največ upanja; tudi se poroča, da bo morda imenovan nadaljnji Američan za kardinala kurije in ki bo zato živel v Rimu. Kardinalsko čast bržkone doseže tudi Msgr. Falco-nio, apostolski delegat v Washingtonu.
SMRT FERRERJA RAZRURJA SVET.
Po vsej Evropi in tudi v Ameriki obsojajo usmrčenje revolucionarnega učenjaka.
Duhovnik žrtev plina.
Chicago, lik, 20. okt. — Rev. A. F. Van Hulst, 92 let star katoliški duhovnik, je bil včeraj najden nezavesten v s plinom napolnjeni sobi zavoda sv. Ignaca (St. Ignatius Collegc) in je umrl nekaj minut potem, ko je prišla zdravniška pomoč. Častitljivi starček se je bržkone ponesrečil. Vstal je zarana in poskušal prižgati plin, ko se je zdajci zgrudil. Ko so ga našli nezavestnega, je imel ožgano vžigalico v eni roki. Father Van Hulst je bil eden najbolj znanih jezuvitov v Chicagi, kjer je deloval zadnjih trideset let kot duhovni vodja v raznih zavodih. Rojen je bil v Holandiji k 1817. in posvečen v duhovnika k 1839.
KRALJ ALFONSO BAJE POTRT.
Sprl se z ministrom, ki mu nakopal toliko žalosti in neprijetnosti.
“Veleizdajniki” pomilošČeni.
Dunaj, 20. okt. — V Zagrebu radi "veleizdaje” obsojene Srbe je cesar-kralj Franc Jožef pomilostil. Vsi obsojenci so pomilošceni. Njihovo število je znašalo nič manj nego 52. En-intndeset jih je bilo obsojenih v ječo po pet do dvanajst let, ostalih enin-dvajset je bilo oproščenih. Državni pravdnih je predlagal proti peterim smrtno kazen, proti ostalim težko ječo.
Sv. oče občuduje zrakoplov.
Rim, 20. okt. — Eden od italijanskih vojaških zrakoplovov je priplul iz Bac-ciana v Rim, kjer je krožil nad mestom in ko je Jčtel čez vatikanske vrtove, ga je opazoval papež, ki je bil ravno na svojem dnevnem izprehodu. Sv. Oče je postal in občudoval balon. Ta je plul tako nizko, da je bilo razločno videti osebe v njem.
Letina.
Washington, 15. okt. — Uradna poročila o letini kažejo na to, da žetev v Kanadi odgovarja pričakovanjem, a na Ruskem, Ogrskem in v balkanskih državah je za pričakovanji zaostala. V Nemčiji in Franciji, kjer so pričakovali le srednjih pridelkov, so veselo presenečeni nad obilnostjo. Na Ruskem je posebno ržena žetev pičla, kar je za deželo zelo nevarno. V Veliki Britaniji je bilo več zemlje nasejane s pšenico, nego lani, a mnogo manj na Nemškem in Rumunskem. Iz Argentine prihajajo nenadno ugodna poročila. Koruza kaže v južni Evropi slabo. Na Ruskem, v Italiji in v balkanskih državah je zelo trpela. Prav lahka je sladkorna repa v Nemčiji in Avstro-Ogrski.
Smrt vsled eksplozije.
Eldorado, Ark., 18. okt. — Sedem delavcev je bilo usmrčenih in troje oseb ranjenih, ko je v žagi “Griffin Saw Mill”-kompanije tu blizu parni kotel eksplodiral. Žaga je večjidel razdejana. Med ranjenimi je soproga su-perintendentova, ki se je nahajala v svojem stanovanju, kamor je prifrčal kos opeke in jo poškodoval.
Banke pokajo.
San Francisco, Cal., 18. okt. — “The Japanese-American Bank” tukaj je tekom dne zaprla svoja vrata. Državni bankovni komisar je našel knjige v velikem neredu. Hranilci bodo dobili komaj 15 odstotkov svojih hranil. Banka je imela svoji podružnici v Los Angeles in Sacramento, ki sta pa pred-kratkim obe počili.
Nashville, Tenn., 18. okt. — “The City Savings Bank”, ki je v soboto zaprla svoja vrata, ni več zaposlovala in tudi ne bode.
Mineral Point, Wis., 18. okt. — F.
E.	Hanscom, blagajnik počene First National-banke tukaj, se je snoči u-strelil. Njegovo truplo so prepeljali v hišo njegove tašče, gospe John Gray. Ko je zagledala mrliča, se je tudi mrtva zgrudila.
Nov kolodvor v Chicagi.
Chicago, III., 20. okt. — Mesto Chicago bo imelo nov zvezni kolodvor (union depot), ki bo stal približno $25, 000,000. Predsednik James McCrea od Pennsjdvania-železnice je snoči v Chicagi naznanil, da bo družba zgradila kolodvor in pričela z gradnjo prav kmalu. Dasi ni navedel tozadevnih podrobnosti, vendar je toliko znano, da bo novi kolodvor zgrajen ob Madi-son streetu, in sicer tik novega kolodvora Chicago & Northwestern-želez-nice. Kot stavbišče so že kupljeni bloki med Clinton in Canal streetoma od Madison južno do Van Buren ulice.
Odstavljen.
Washington, D. C., 18. okt. — Tajnik Nagel je na priporočilo priselitve-nega komisarja odstavil iz službe Daniela D. Davisa, priselitvenega nadzornika v Chicagi. Tajnik je bil obveščen, da je g. Davis glede jedi in postrežbe za pridržane priseljence preveč računal.
Žrtve viharja.
Memphis, Tenn., 16. okt. — Sedaj je dognano, da je storilo smrt najmanj 37 oseb med strašnim viharjem, ki je razsajal v noči od četrtka na petek po državah Tennessee, Alabama, Georgia, Arkansas in South Čarobna, dočim je bilo 13 oseb usmrčenih samo v Stan-tonvillu, Tenn. Gmotna škoda je o-gromna, ker je bilo tudi več mestec in vasi popolnoma razdejanih.
Državna razstava uspela.
Springfield, 111., 18. okt. —- Proračun poljedelskega odseka kaže, da je bila zadnja državna razstava največja v zgodovini drž. poljedelskega depart-menta. Skupni dohodki bodo bržkone presegali $150,000 in dobiček bo znašal približno $40,000.
Trije otroci zgoreli.
Ironwood, Mich., 18. okt. — Trije otročiči slovanskega rudarja Johna Trejaka so danes zgoreli do smrti v domovanju svojih staršev, kjer je nastal ogenj. Oče je bil tačas na delu v rudniku, mati pa na obisku pri sosedovih.
Madrid, 20. okt. — Minister notranjih zadev, Lacierva, je izdal povelje, po katerem so prepovedane protivladne demonstracije, ki so se imele vršiti v, nedeljo tukaj in po vseh pokrajinah.
Washington, D. C., 19. okt. — Resolucije proti "umoru” Francisco Fer-rerja, španskega revolucionarja, ki je bil zadnji teden obsojen po vojnem sodišču in ustreljen v Barceloni, so bile sprejete na današnji seji izvrše-valnega odbora delavske zveze ameriške (American Federation of Labor). V resolucijah je F'errer označen kot “mučenec” in potem je rečeno, da je njegovo mučeništvo "stvar svobode zelo pospešilo nele na Španskem in v evropskih samovladnih deželah, temveč vsepovsod, kjer ona človeška težnja po svobodi še išče zaslombe”. Na- j dalje je rečeno: "Iz svojega osebnega' prepričanja kakor tudi v imenu ameriških delavcev in vsega ljudstva izražamo naše silno ogorčenje in najkrepkejši protest proti umoru Francisco * Fcrrerja po navodilu španske vlade.”
Berclin, 19. okt. — Berolinska podružnica “Goethe Vereina”, ki ji pripadajo prvi pisatelji in vseučiliški profesorji, je nocoj sprejela resolucije, ki izražajo, da je bilo usmrčenje prof. j Francisco Ferrerja umor, izvršen pod obliko postave, in sramota za evropsko prosveto.
1’ariz, 18. okt. — Posebna brzojavka iz Madrida poroča, da je imel kralj Alfonso hud prepir s svojim ministrom, ker je zadnji opustil, dati kralju priložnost, da se posluži svoje pravice pomiloščenja v slučaju Ferrer. Brzojavka pravi, da je prišlo do neprijetnega razgovora, ko je kralj slišal, kak vihar je nastal v inozemstvu zaradi smrti Ferrerjeve.
Madrid, 18. okt. — Prvi minister Maura je odgovoril v poslanski zbornici ha napade .proti njemu v zvezi s slučajem Ferrer, da odstopi iz svoje službe samo potem, če to narod želi.
Lizbona, 17. okt, —• Položaj v Barceloni je čimdalje opasnejši. Zadnje štiri dni je eksplodiralo 27 bomb. U-smrčenih je’ bilo 5 oseb in .ranjenih 21. V soboto se je poskušalo, osvoboditi jetnike v trdnjavi Montjuich, a brez uspeha.
Car na poti v Italijo.
Jalta, Rusija, 19. okt: — Car Nikolaj je odpiui aanes na Krovu ruske car-=tce jame ''oianoari ao Italije. Jahto spiemijata dve ruski križarki. Jutri uopiuje car v Udeso, kjer oo splo^eht pražniK. car do sprejel oeputaeije ob-cniSKin sveioiaicev, plemenitašev in judovskih prebivalcev.
iurin, iv. okt. -t— Število čet in policajev, zorunin zaradi prihoda ruskega carja, je velikansko, car JNikolaj ho s kraijern Viktor hananuelom m kraljico na oDietnic® njune poroke, dne ¿s-. oktoora. roroca se, da bo carja spremijaio tudi trancosko ladjevje, ce pojde v lNeapoij po mokrem in pozneje v iViessino.
Kralj Alfonso potrt.
London, 19. -okt. — Brzojavka iz Madrida listu “Chronicle” pravi, da je kralj Alfonso videti ves potrt in žalosten, odkar je slišal prvo novico o demonstracijah zaradi usmrčenja Ferrerja. Nespečnost in izguba slasti ga mučita in bati se je za njegovo zdravje. Grozilna pisma dohajajo kupoma tako v kraljevsko palačo kakor v domovanja ministrov. Kralj je opustil vse izlete in je skoraj ujetnik v palači.
Spet so si v laseh.
Bluefields, Nicaragua, 19. okt. — "General” Estrada, vodja upornikov, ki se je proglasil začasnim predsednikom Nicarague, se je danes povrnil v to mesto, ko je razpostavil straže severno od Rame in odposlal 500 svojih najboljših mož proti pričakovanim vladnim četam. Estrada pravi, da lahko brani mesto Rajno proti 10,000 oble govalcem. In če pravi predsednik Zelaya izgubi notranjost, ne bo nikdar več vstanu spet pridobiti atlantske brežine, ki je sedaj'v rokah upornikov.
Halleyev komet.
London, 17. okt. — Meteorologiški strokovnjaki živo občutijo pomanjkanje točnih opazovalnih naprav za ze-meljsko-magnetične pojave. Vse tozadevne opazovalne postaje v velikih evropskih središčih: Pariz, London itd. so vsled električnih naprav: cestnih železnic, dovajalnih kablov itd., tako-rekoč brez pomena. Treba je najti mesta, kjer bodo rahločutni instrumenti odtegneni vsem zunanjim motenjem. Strokovnjaki se zlasti skrbno pripravljajo za opazovanje Halley-evega kometa, odkar obstoje različni visoko spopolnjeni moderni opazovalni instrumenti. Skušali bodo zlasti dognati, ako bo njegov prihod v zvezi z zemeljsko-magnetičnimi motenji.
S. N. P. J.
Cleveland, O., 18. okt. — Danes se je tukaj otvorila IV. redna konvencija S. N. P. J. Vseh delegatov z gl. odborom je 73.
Okrožil Eifflov stolp.
Pariz, 18. okt. —- Grof de Lamber-C rusko-trancoski zrakoplovec, je podjel aanes proti večeru znamenit m senza-cen vziet v Vvngntovem biplanu. Od vzieusca pri Juvisy je poletel kacih trinajst mnj aaiec v Pariz, kjer je večkrat okrožil Pnltlov stolp in aosegel vismo nau i,UoO čevljev, nakar sc je vrini v juvisy. leo se je tam srečno izkrcal, je un Durno pozdravljam .Navzoč je DU tudi črvine VV rignt s svojo sestro, ki mu je iskreno čestital. Množica je vpila: "civio grot cambert!” "znvua misija! tce cambert je rodom mis.j crot je pa dvignil roko in vzkliknil: "Kričite zivile Združene Države, kajti one so mi pripomogle do uspena.
. Tajfun.
Manila, F'ilipini, 20. okt. — Nenavadno silen tajlun je v nedeljo zvečer besnel vez severni in srednji del Lu-zona. Opustošenje je bilo grozno. O številu človeških žrtev in gmotni škodi se ni poročil, ker so bne vse žične zveze pretrgane.
Hongkong, Kitaj, 20. okt. — Tu je napravil tajtun ogromno škodo. V luki je bilo mnogo ladij poškodovanih. Mnogo hiš je zrušenih, btevilo človeških žrtev se ni znano.
Lombroso mrtev.
Turin, Italija, 19. okt. — Cesare Lombroso, slavni italijanski učenjak in zlocinoslovec, je danes umrl za srčno hibo. Protesor Lomoroso je dal svetu novo znanost o hudodelcih. Bil svetu novo znanost o hudodelstvu. Bil je znamenit dušeslovec. Spisal je vse-ne može ter risal mejo med veleum-jem in zločinstvom.
Lahen potres.
Los Angeles, Cal., 18. okt. — Davi zarana so v mestu Santa Monica občutili več lahnih zemljetresov. Krožniki so klopotali in slike na stenah so se premikale. Škode ni bilo napravljene.
Roosevelt v Naivashi.
Naivasha, Britanska Vzhodna Afrika, 20. okt. — Colonel Roosevelt je dospel semkaj v spremstvu lovca in vodnika R. J. Cunninghamesa. Vsi člani lovske družbe so zdravi, samo mrzlica večkrat nagaja vsem, razen Roosevelta.
Dostavek.
K dopisu iz Chicage o priliki slovesnega blagoslovljenja slovenske cerkve sv. Štefana moramo dostaviti, da se je samostojno društvo Vitezov sv. Jurija iz Waukegana, 111., udeležilo ne samo s svojim predsednikom Mr. Frank Petkovškom, ampak tudi s svojim načelnikom Mr. Mat. Slana.
Cerkveni odbor fare sv. Štefana.
Listnica uredništva.
Prejeli smo več dopisov, tako iz Clevelanda, O., New Yorka, So.. Chicage,
111.,	St. Paula, Minn, itd., ki so pa do-šli za to št. prekasno, zato jih priobčimo šele prihodnjič. Brez zamere!
Za otroke in odrastle.
Severovo Zdravilno Milo bodi edino milo v čiščenje kože za otroke ali odrastle. To milo je brez škodljivih primesi in ozdravlja vse nečedne kožne bolezni, kakor mlečno skorjo) garjavo glavo, lišaje, srebečico, prišče itd. Kožo ohranjuje mehko, voljno in zdravo. To je pravo milo za britje umivanje, kopeli in toaleto. V lekarnah, 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Joliet, 111., 20. okt. — Frvi večer veselice v korist naši cerkvi sv. Jožefa se je obnesel še dokaj dobro, ampak upati jc, da se obnese prihodnji še bolje. Zadnjo soboto zvečer je bilo krasno vreme, ki je menda marsikoga pridržalo pod milim nebom “down town". Vendar je bila bivša Golobičeva dvorana, ki je res prostorna, sko-ro polna zavednih udeležencev obojega spola in vseh starosti, ki so prišli, da po svoje pripomorejo k čim lepšemu uspehu veselice. Program veselični je bil primeren našim razmeram. Predvsem se je odlikoval moški pevski zbor pod vodstvom g. organista Malovrha. Nastopil je na odru in zapel tri stare a vedno navdušujoče pesmi: “Slovenec sem", “Liepa naša domovina” in “Slovo lastovki '. Po vsaki točki so vrli pevci želi burno po hvalo in vsakomur, ki jih ni slišal, jc lahko žal.. Slovenski orkester pod vodstvom g. Fr. Završnika je neumor-np ubiral najlepše strune in zvoke, da se je na plesišču neprestano vrtela in zibala poskočna mladež v elegantnih kretnjah. Konjički ih druge igre so dobičkonosna zabava, ki vedno “vleče”. In tam pred baro so se zbirali vsi prijatelji blagodišečih smodk in nedolžnega ječmenovca. Vse še Jje vršilo in končalo v najlepšem redu.
Prihodnjo soboto bo drugi večer veselice. Čujemo, da bodo pevci zapeli topot i sledeče komade: “Buči, morje”, “V hribih se dela dan" in “V mraku”. To so res divne pesmice, ali jih pridete poslušat? Gotovo, če imate kaj čuta za slovenske napeve. Tudi za prigrizek bo topot skrbljeno, kakor čujemo. Sploh se cerkveni odbor potrudi narnoč, da bo v vsakem oziru dovolj užitka, poštene zabave in kratkočasja. Zato je pričakovati še obilnejše udeležbe, nego zadnjič. Saj ni pač nikogar med nami, ki ne bi hotel po svoje pripomoči k finančnemu u-spehu te veselice, katere čisti dohodek je namenjen v pokritje izvanrednih stroškov za barvanje in popravljanje farnih poslopij in prizidanje hiše za šolske sestre. Zatorej v soboto v biv ši Golobičevi dvorani — na svidenje!
—Mrs. Frances Predovich z Puebla, Colo., biva že dva tedna tukaj na ob isku svoje hčere in njenega soproga, g. Josipa Sitar, staroste Slovenskega Sokola v Jolietu itd.
—	G. Rudolf Gregorich, bivši izdajatelj in urednik Amerikanskega Slo venskega Naroda v Puebli, Colo., je danes obiskal našo tiskarno, na svo jem potovanju v New York.
—	Koncem zadnjega tedna se je mudil v našem mestu g. Marko Dra govan. Prišel je iz Californije, kjer se nahaja njegova sestra in svak g, Šušteršič. V Jolietu je bival pred 20 leti. Pravi, da je mesto danes vse drugačno kot takrat. Posebno se j pohvalno izrazil o tukajšnji napredli slovenski naselbini. Obiskal je tud našo tiskarno.
— Sokolstvo v našem mestu prav lepo napreduje. Brati Hrvati, Poljaki Slovaki in Slovenci takorekoč teknili jejo med sabo v gorečem navdušenj za prvenstvo na sokolskem polju Članstvo vseh četverih Sokolov raste od dne do dne. Nele čyrsti mladeniči, marveč tudi starejši možje si štejejo čast, stopiti v vrste zavedne vojske za narodno stvar tudi v novi domovini, kjer nas je Stric Sam tako gostoljub no sprejel in navdušil za vsakateri na predek. In vaditi poleg duha tudi te lo, da bo v zdravem telesu zdrav duh je predvsem namen Sokolstva.' To pa ima nadalje nalogo, združevati vse za vedne in vsled razmer še nezavedne rojake na polju družabnosti in splošne prosvete v narodnem duhu. V tem smislu neprestrašeno naprej 1
Naš slovenski Sokol je naprav zadnjo nedeljo popoludne ob naj lep šem vremenu svoj prvi izlet na proste vaje v jolietsko okolico. Zbralo se nad polovico članov pred svojo di rano, odkoder so odkorakali na brat Nemanichevo farmo nad Theilerjevim parkom. Slučajno je prišlo tjakaj tudi okoli dvajset članov Hrvatskcga So kola. Po prostih vajah pod izbornim vodstvom brata Ferkota so se vsi ude leženci okrepčali z izvrstnim lunchem nakar se je pod milim nebom razvila prelepa zabava. Nastopali so pevci govorniki, in preko poljan se je divno razlegalo “Slovenac i Hrvat” Le pre hitro je nastopil somrak, oglasil se j trobentač in izletniki so odkorakali domov v najlepšem redu.
—	Rockdale, ki tvori takorekoč predmestje jolietsko, šteje že 39 slovenskih družin.
—	Grozdja je dospelo zadnji teden v Joliet toliko, kakor že ne mnogo let, in vendar še ne dovolj, pravijo. Največ so ga pokupili naši rojaki, ki bodo letos napolnili vse svoje kleti z vinsko kapljico.
Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bogunovič Nikola, Cerar Josip, Čapinda Ignac, Lavrenčič Jožef, Lorenčič Jos., Oklešen Martin.
Calumet, Mich., 11. okt. — Cenjeni gospod urednik! Upam, da ne bodete poslali tega dopisa v vaš nenasitni u-redniški koš; ako sc pa to zgodi, potem mu želim pa srečen pot. Toraj k stvari.
Najprvo moram omeniti glede vremena. “Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval’ al’ toži.” Tako piše naš veliki, slovenski pesnik Prešeren. In tako si bo mislil marsikateri čitatelj, ko bode bral te vrstice. Toda to ne bo upravičeno, kajti ravno danes, to je, 11. oktobra sneg pada, da bi človek mislil, da je v Alaski ali pa kje na severnem tečaju z dr. Cook-om, da maže zemeljsko os.
Starka zima se nam bliža in z njo dolgi zimski večeri, katere se najlaglje preganja z dobrim berilom. Resnici na ljubo moram povedati, da tukajšni rojaki kaj radi prebirajo dobre liste, kakor je Am. Slovenec in še več drugih dobrih slovenskih listov, ki se niso izneverili veri in narodu. Slovenci smo lahko ponosni n ji take liste.
Toda žalibog da se vselej dobi med pšenico tudi ljubka, in tako jc tudi s slovenskim časopisjem. Dasiravno imamo veliko dobrih listov, se nam pa tudi slabih ne majnka. So neke vrste listi tiskani v slovenščini, ki se delajo zelo prijazni delavcem, v resnici pa gledajo v prvi vrsti za svoj žep, za delavca in trpina jim je pa deveta briga. Res je, da kričijo: “Mi smo prijatelji delavstva” i. t. d. pesek v oči.
Nemanichevo štalo, menda se je zmotil, zakaj gos. Nemanicheva štala je na Ohio streetu a urad K. S. K. J. je na North Chicago streetu. Zatoraj ni potrebno bobnati, če se ne ve zakaj. Nadalje smo si ogledali jaz in moja sopotovalca, gg. J. B. Smrekar in M. J. Krakar, tudi tiskarno Amer. Slovenca in obiskali mnogo naših rojakov, katerim se zahvaljujemo za uljud-ni sprejem. Posebno se podpisani zahvaljujem gospodu John Šuklje ml. in gospej za izvrstno postrežbo. Ker se bojim, da bi ta moj dopis bil predolgo-časen in bi nazadnje še romal v koš, bom končal za danes. Če se mi posreči, bom drugikrat kaj več namazal, če bo kaj mazila.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje A. S. Tebi, vrli list, pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov.
Martin Shukle, Box 626.
Kedaj da bo začel poslovati, bom že poročal v našem lis'tu.
Nadalje poro&fm, da smo imeli to jesen kar 3 -Ženitovanja, na katerih smo se prav izvrstno zabavali. Porok bi bilo gOTovo še več, ali naša naselbina je 'popolnoma pozabljena od nežnega spola. Toraj dekleta, za pred-p*ret se le še k nam kaj oglasite.
Družili novic nimam ravno kaj pisati, kakor da vreme imamo vedno toplo, le danes je začelo deževati.
H koncu svojega dopisa pozdravljam rojake, tebi, dragi mi list, pa obilo naročnikov in predplačnikov.
Naročnik.
Gosli nad vse.
“Kaj je vam ljubše, gosli ali klavir?” "Seveda gosli. . . Te lahko zagrabim in vržem skozi okno in vse je v redu.”
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchangr St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicagt st., blizo slov. cerkve. Prodajaln» moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod n-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moikik oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.'
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
dobil v
slovenski list, ki izhaja v Pragi na Ce-kem, kajti v Ljubljani ni bilo prosto-zanj. In kaj vse piše oni odpadniški barbarski list! On odločno Boga aji in goni boj proti veri in ji prerokuje konec i. t. d. V svoji zmedenosti rdijo, da bo prišel čas, ko bodejo sta-e tovarne tam kjer zdaj stojijo cerkve. V svoji budalosti agitirajo za tako-imenovani krematorij, to je, da bi mrliče sežigali. Iz tega lahko vsaki čitatelj vidi, kakšne neumnosti, da prinašajo oni brezverski in socijalistični list;i. Sežiganje mrličev pravijo oni odpadniki da je novodobno, in s tem se hočejo pokazati, da so modri. Tem velja pregovor, ki pravi: “Meneč da so modri so postali nespametni.”
Zatoraj proč s takimi listi! Pač pa naj si vsak rojak naroči na naš vrli list Am. Slovenec, ki stane zelo malo, prinaša pa veliko dobrega in poduč-nega berila.
Pozdrav vsem čitatelj em Am. Slovenca. Tebi, dragi, pa veliko dobrega uspeha.	John Bartol.
Forest City, Pa., 14. okt. — Prosim Vas, g. urednik, priobčite sledeče vrstice v list A. S. Imam vam sporočiti žalostno novico, ki je zadela tukaj živečo rodbino Zalar, ki jim je nemila smrt ugrabila iz njih srede njim tako ljubo hčer in sestro Jožefo Zalar v najlepših letih, v starosti 20 let. Pokojnica je bila rojena v Berovmci na Kranjskem leta 1889. in je prišla v Ameriko s svojo materjo že pred več leti in je živela ves čas pri svojih sta-riših do začetka tega leta. Meseca ja-^ nuarja se je preselila s svojim bratom, 1 g. Josip Zalar-jem v Joliet, 111., ko je. ! šel tje, da deluje kot glavni tajnik K. S. K. J. In pretečeni mesec september dne 16. se je povrnila nazaj v F"orest City gotovo z velikim veseljem med svoje domače in gotovo nemisleč,

Vsak dan prejemamo nenaprošenih spričeval, ki hvalijo Severova Družinska Zdravila.
da je smrt tako blizu š svojo koščeno Toda to je samo ^ roko ponji in da pokonča tako mlado življenje. Ali vendar je. Dne 10. ok-Pred nedavnim časom sem slučajno tobra ob dvejih zjutraj ji je pretigala roke neki odpadniški žalibog nemila smrt nit življenja za večno po
Ely, Minn., 14. okt. — Dne 10. okt. je v našej cerkvi birmoyal Rt. Rev. Jacob McGolrik, škof iz Duluth, Minn. Zakrament sv. birme je prejelo 97 birmancev. Škof je dospel semkaj 9. okt. z večernim vlakom. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica naših Slovencev, kakor tudi cerkveni odbor. Zunaj cerkve in župnišča je bilo z maji okinčano. Cerkev v notranjščini je bila okusno okinčana z venci in cvetlicami. Naša dekleta so imela dokaj posla z pletenjem vencev in cvetlic, zato se jim na tem mestu cerkveni odbor najiskrenejše zahvaljuje. Birma se je vršila po drugi maši. Obredi so trpeli do ene popoldne. Iz zvonika lin se je slišalo lepo ubrano zvonjenje, da se je daleč po okolici razlegalo. Taisti dan se je pevski zbor z latinskimi in slovenskimi pesmimi tako izvrstno obnesel, da je žel od občinstva same pohvale. —
Dne 11. okt. se-je tukaj poročil rojak Jožef Šikonija z gspdč. Barbaro. Malcrich, oba sta iz Tribuč pri Črnomlju. Ženitnina se je vršila v stanovanju g. Josipa Kovača. Sorodniki in prijatelji poročencev so se v najlepšem redu zabavali. Poročencema želimo obilo sreče in blagoslova.
J. J. Peshel.
Eveleth, Minri., 13. okt. — Cenj. gospod urednik! Ker se je ravno beli stric po imenu Snežec približal in se naselil — ne vem, če misli za zmerom, ali samo da se pokaže za uzorec — mi daje malo priložnosti, se oglasiti iz naše rudarske naselbine.
Z delom gre ponavadi, namreč, da se delo težko dobi, ker je zmerom dosti ljudi, ki si iščejo boljšega dela. In tudi nesreča nikoli ne počiva. V ponedeljek je zadela nesreča rojaka Jakoba Ambrožiča v Adams rudniku št 6, kjer se je ruda usula nanj in mu je baje nogo zlopiilo. Druzih novic ravno nimam, kakor da delo pri slovenski cerkvi dobro napreduje. Kakor se sliši, bode nova cerkev blagoslovljena na Zahvalni dan, to je, dne 25. novembra.
Mislim, da mi ne bodete odrekli, g. urednik, ako malo opišem naše potovanje v White River Valley in nazaj. Od tukaj nas je šlo sedem rojakov o-gledat farme v gori omenjeni kraj in vsi smo kupili razven enega, ker se nam svet dopade, ker je samo krasota videti sadno drevje, ki je obloženo z izvrstnim sadjem. Nadalje naznanjam rojakom, da sem se nazaj gredoč mudil nekaj časa v Jolietu, kjer sem si tudi ogledal urad K. S. K. J., zoper katerega je bilo takšno vpitje in kričanje, da je za Nemanichevo “štalo” in bogsigavedi še kaj. Tisti gospodič, ki je pisal, da je Jednotina hiša za
kratki in mučni bolezni. Pokojnica je bila občespoštovana, to nam je dokaz veliko darovanih cvetlic in vencev, še bolj pa velika udeležba tukaj živečih prebivalcev vseh narodnosti na pogre-bu. In ni bilo med temi človeka, da bi se mu ne bilo milo storilo, ko je 6 mladeničev položilo v temni grob ob navzočnosti tako žalujočih starišev bratov in sester in druge žlahte ostan ke še pred malimi dnevi tako zdravega dekleta. Pokojna J. Zalar je bila tudi članica tukajšnjega ženskega društva sv. Ane št. 120 K. S. K. J., ki je bilo ustanovljeno pred 17 meseci, in društvo jo je lepo spremilo k pogrebu in žaluje za njo kot za prvo iz tega dru štva umrlo sestro. In je bila tudi članica K. S. K. J., kar je gotovo velika tolažba za njene stariše.
Zdaj gotovo razvidi vsakdo, kako koristna in potrebna so društva tudi ženska, ker ona bi gotovo' ne bila pri Jednoti, ko bi ne bilo tega društva ko je bila še neomožena. Pokojnica je pristopila k društvu in Jednoti 15 novembra 1908 in je bila dobra in vneta članica za društvo in Jednoto in je bila najmlajša kar je članic iz tega društva pri Jednoti, pa je morala ven dar prva umreti. Zato vabim vsa tu kaj živeča dekleta: pristopite k temu društvu in h K. S. K. J., ker tudi vam je čas odločen. Kako lepo in koristno je za vas, ako ste zagotovljene za čas kadar pride. In vabim vas vse žene in matere: pristopite k društvu sv, Ane in k Jednoti! Kaka tolažba bo za vas in za vaše otroke in može, ako ste pri društvu. Če vas vse zapusti, sestre društva sv. Ane vas gotovo ne zapustijo, kajti one so pripravljene po svoji moči pomagati svojim nesrečnim sestram, ako jc potreba.
Slovenske žene in matere, vse izgo vore in zapreke, ki. zadržujejo vas ne morete pristopti k društvu sv. Ane. denite na stran. Prihitite v društvo ki je. pod varstvom patrone vseh -mater, pod varstvom sv. Ane in pod vodstvom sv. Jožefa, ki mu je izročena K. S. K. Jednota. Še enkrat: .slovenske žene in matere in dekleta, na svidenje vsako tretjo nedeljo v mesecu o pol-sedmih zvečer v Martin Muhičevi dvorani na seji. To-rej na svidenje!
Vam pa, sestre društva sv. Ane, se lepo zahvaljujem kot tajnica društva, zato ker ste bile v tem prvem slučaju smrti v društvu pripravljene storiti vse, kar je bilo potreba in še več, in to kar ste storile, šte gotovo storile svojemu društvu in svoji pokojni se stri v čast.
Ko končujem ta svoj dopis, priporočam pokojno sestro J. Zalar vsem sestram društva sv. Ane v molitev in nepozabni spomin. Vam pa, žalujoči stariši, bratje in sestre, izrekam globoko sožalje kot tajnica društva in zagotavljam vam, da ni ene med nami, da bi ne čutila velike žalosti z. vami kot za prvo iz tega društva umrlo sestro.
K sklepu pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vse članice društva sv. Ane št. 120 K. S. K. J. Tebi pa, vrli list A. S., želim veliko napredka še zanaprej.
Marija Spec, tajnica dr. sv. Ane št. 120 K. S. K. J.
mm
lil
mm
lil
if|
litt Si*
Korenito Zdravljenje
Ali veste, da je v devetih izmed vsakih desetih slučajev revmatizma navaden mišičen revmatizem vsled prehlada ali vlažnosti, ali dolgotrajen revmatizem, ki napada večje sklepe, kolena, kolke in rame? Te vrste obolenja zahtevajo korenitega vnanjega zdravljenja. Vse kar Vam je potrebno v takih slučajih je rabiti
Severovo Olje sv. Gotharda
[ ___________________-
' pake ** f^£:_
ji«*'*4 v » i
£ mt r*#****1* ,
in ga nadevati dvakrat na dan ter krepko ugnetati prizadete dele z roko po vsakem obkladku. Gotovo boste kar presenečeni s hitro olajšbo katero Vam donese. To najboljše družinsko mazilo ga nima para, da olajšajo:
NEVRALGIJA, BOL V KOLKU, LEDVENA BOL, OTRPEL VRAT, VNETJA, BOLEČINE V PRSIH, KRČI V KITAH, HROMOST, IZVI-NJENJE, ŽLEZNE OTEKLINE.	Cena 50 centov.
“Vaše Olje sv. Gotharda zasluži vso hvalo. Mnogi zdravniki so lečili moj slučaj brez uspeha, a ko sem doznal o Vašem zdravilu, sem ga nadeval po navodu o porabi in vse revmatične bolečine so kmalu izginile.”
KAZIMIR GERIOTUS, 135 W. 18th Str., Chicago, 111.
V lekarnah vsepovsod.
Zahtevaj Ševerovin Zdravil.
Ne vzemi druzih.
Hrbtna hromota
je samo jeden izmed mnogih znakov obistne bolezni. To je o pravem času naravni opomin, da ti je potrebno
Ir Severovo zdravilo za obisti in jetra
ki milo in nemudoma vpliva v naj hujših slučajih obistne bolezni, hrbtne hromote, pritiska krvi na obisti, ledvičnega kamena, vnetja, mehurne razdraženosti, nezmožnosti obdržati vodo in vseh neprilik, ki jih povzročajo nerednosti obisti in mehurja. Če potrebuješ zdravila, omisli si najboljše. Cena 50c in $1.00.
Ali ti zdravje pojema?
Če ti vsled bolezni, čezmernega dela ali starosti peša moč, moraš nadomestiti in okrepiti oslabele tkanine s tem, da uživaš
Severov življenski balzam.
ki deluje na razne žleze in telesne organe, olajšava zapeko, žolčnico, otrplost jeter in mnoge dolgotrajne želodčne neprilike. Pomagal je mnogim slabotnim in bolnim ženskam. Dragocen za malarijske neprilike. Uživaj ga ob prvem znaku oslabelega zdravlja. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
O.
CEDAR RAPIDS IOWA
Thomas, W. Va., 12. okt. — Cenjeni g. urednik! Prosimo, priobčite ta dopis v nam priljubljenem tedniku.
Vedno čitam dopise v A. S. iz širnega sveta, ali od nas se le malokedaj kaj sliši. Zato hočem jaz poročati, kako se nam kaj godi. 0 delu ne bodem veliko pisal, samo to, da delamo vsak dan; in tudi zaslužek ni ravno preslab. Delamo v premogovih rovih, katerih imamo tukaj sedem, in, kakor že rečeno, se dela v vseh vsak dan. Sedaj odpirajo zopet en nov rov, v katerem bo zopet za dosti ljudi dela.
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
ZADNJA PRILIKA
kupiti delnice The Grand Arizona Copper Kompanije po 50 centov. Cena se zviša v novembru na 60c in ne bodo dolgo prodajane po tej ceni.
Menj kot 50 delnic se ne proda. Delnice se prodajo za gotov denar ali pa na 5 mesečnih vplačil. Hočete postati bogati? Tu je prilika za vas!
Pišite ali brzojavite ter pošljite za delnice, ker čas je kratek.	,
O. E. PETTERSON & CO.,
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,
DULUTH, MINNESOTA.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje po čistili	* m *2. /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 30. septembra 18 Hrvatov in četvero Slovencev. .
—	Odhodnica v Ameriko. V nedeljo 19. septembra so mil. g. knezo-škof mariborski služili sv. mašo v cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru. Svoj blagoslov so podelili sledečim čč. sestram: Bonaventuri Kunst, Klo-tildi Strnad, Avreliji Planker in Pul-heriji Zovko, ki so drugi dan odrinile na novo naselbino v Kansas City v državi Kansas v Severni Ambriki, kjer imajo Hrvati in Slovenci svojo župnijo. (Tako poroča “Domoljub”.)
—	Zedinjena Slovenija. Mariborska
■“Straža” piše:	“Slovenska Ljudska
Stranka na Kranjskem je dandanašnji zastopnica kranjskega slovenskega ljudstva. Vse kmečko ljudstvo z neskončno malimi izjemami se zbira pod njenim praporom. Tudi po mestih in trgih se vedno bolj širi krog njenih pristašev in ne bo dolgo, da bo tudi tukaj zmagonosno zaplapolala njena zastava. Trojni je temelj, ki sloni na njein program S. L. S.: demokratizem, krščanstvo, narodnost. To je pa hkrati tudi program krščanske narodne stranke na Goriškem, ki je že sprejela naslov S. L. S., to je program stranke na Koroškem, in to je program štajerske slovenske Kmečke zveze, v kateri so zbrani ne sartio kmetje, ampak vsi pravi ljudski prijatelji iz drugih stanov. Zato je vodja koroških Slovencev dr. Brejc ravnal le politično dosledno, ko je na zasedanju vodstva S. L. S. v Ljubljani izrazil željo, naj S. L. S., ki je danes edina reprezen-tantinja slovenskega naroda, razširi meje svojega delovanja čez vse slovenske dežele, in vsled tega izjavil, da se bo kmalu treba posvetovati o organizaciji S. L. S. po celem Slovenstvu.”
—	Vinska trgatev je letos po Dolenjskem vsled ugodnega vremena zelo dobro izpadla, in bo tudi kakovost vina prav dobra.
—Polšja lov. Začetkom oktobra je nastopila po celi Kranjski deželi, zlasti pa po Dolenjskem in po Gorjancih tista doba, ko se prične lov na polhe. Ljudje so v svoji nestrpnosti komaj dočakali tega časa, da se prične jesen in ž njo tudi ona toli romantična polšja lov. Letos zlasti je pričakovati obilnega lova, ker sta bukvica in pa tudi kostanj obilno rodila. Polhi se bodo v kratkem času silno odebelili in se bo lov prav dobro izplačal. In zopet bo prišel tisti čas ko bodo polharji v tajinstveni noči sedeli okoli ognjev in si pripovedovali razne pripovedke in bajke, katerih je Belokrajina tako polna.
—Za zagradbo barjanskih hudournikov Gradaščice in Išče je c. kr. ministrstvo dovolilo 133,000 K melioracijskega prispevka.
—	Jugoslovanska strokovna zveza se je ustanovila dne 28, sept. v Ljubljani.
, Predsednik te nove organizacije, ki bo deloval na to, da zadobi že obstoječa katoliška delavska organizacija širšo in modernejšo podlago, je poslanec dr. Ivan Zajec. Za predsednika v nadzorstvo je pa voljen drž. in dež. poslanec dr. Janez Ev. Krek.
— Iz ječe izpuščen je bil dne 3. oktobra med 12. in 1. uro popoldne g. Ernst Windischer v Ljubljani, ki je s tem prestal šestmesečno kazen zaradi lanskih dogodkov 20. septembra.
—	Nemški in slovenski demonstranti. “Edinost” poroča: V Ašu na Češkem so bili uprizorili Nemci velike demonstracije proti nekemu nepriljubljenemu davčnemu uradniku. Uprizorili so bili pravi bombardma proti hiši, v kateri je stanoval omenjeni uradnik. Sodnijsko cenjena škoda je znašala 360 K. Naslednji dan so našli nafdvo-rišču okoli 800 kamnov. Demonstranti so bili obsojeni od 25 ur do 14 dni. Te kazni je treba samo primerjati s kaznimi, ki so doletele ljubljanske demonstrante. Vendar s tem še ni končana ta štorija! Vsi ti demonstranti so bili na Bienerthov predlog — po-miloščeni! Takrat, ko se gre za Slovence, “strenge Bestrafung”, ko se gre Za Nemce, milost!
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra
t.	1. sledeči promet in sicer: I. Prejemki: 1. redni: a) Prispevki podružnic 2734 K 90 v. b)Prispevki iz nabiralnikov 1353 K 94 v. c) Razna darila, iz-kupila za narodni kolek, računske listke itd. 2319 K 54 v, skupaj 6408 K 38 vin. 2. Izredni: Prispevki za Ciril-Metodov obrambni sklad 5042 K 63 v, torej vseh prejemkov 11,451 K 01 v.
II.	Izdatki: 1. redni 10,528 K 08 v. 2. izredni: za čas od 1. do inkl. 28. sep tembra t. 1. za Ciril-Metodov sklad prejeti in plodonosno naloženi pri spevki 4517 K 63 v, skupaj 15,045 K 71, v, torej meseca septembra t. 1. primanjkljaj 3594 K 70 v, kateri je pokrit iz prebitkov prejšnjih mesecev.
—	Na Rakovniku v salezijanskem zavodu so pričeli s 1. oktobrom šolski pouk. Novo šolsko poslopje, ki je v
zadnjem štadiju dogotovitve, odgovarja v vseh ozirih najmodernejšim, higijenskim in pedagoškim zahtevam in lahko služi za vzgled ne samo kranj skim, ampak tudi drugim avstrijskim podobnim zavodom in šolam.
—	Na Vrhniki ustanove občinsko hranilnico.
—	Koncesijo za dobavo vodne sile na Savi v Medvodah, oziroma na Tacnu pod Šmarno goro je dobil nadin-ženir g. Žužek.
—	Imenovanje. Gardnega vicestraž-mojstra majorja Jerneja Andrejka pl. Livnograda, pisatelja znane knjige “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini”, je imenoval cesar za straž-mojstra v prvi arčierski telesni gardi.
—	Častna doktorja češke univerze v Pragi sta postala: umir. profesor slavistike na Dunaju dr. pl. Jagič in univerzitetni prof. slovanske filologije v Gradcu dr. Matija Murko. Prvi je Hrvat, drugi Slovenec-Štajerc.
—	Slovesne redovne' obljube sta napravila v Opavi ljubljanska križanska konventuala, sedanji podzemeljski kaplan gospod Pavlin Bitnar in klerik-bogoslovec Anzelm Polak. Vsprejem-nemu kapiteljnu je predsedoval ljubljanski veliki komtur grbf Orsini-Ro-senberg. Slovesno preoblečenje se je vršilo nato v mestno-proštijski cerkvi opavski.
—	Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je v spomin na svojega umrlega sina dr. Iv. Mil. Hribarja daroval 200 K za mestne uboge.
—	Okradena cerkev. Župna cerkev v Tomišlju je bila dne 20. septembra, okradena. Tat je odprl pušico sv. Antona in Matere božje in odnesel kakih 60 K. Najbrže je storil po dnevu, ker je cerkev na samem pri gozdu. Cerkvene posode, kelihe je pustil pri miru.
—	Izpred novomeške porote. C. kr. državno pravdništvo je obtožilo Janeza Hostnika, roj. 1. 1882 v Gaju pri Vel. Dolini, ki je dne 9. maja 1909 v Močnikovem jarku pri Gračenici v sovražnem namenu zoper Martina Ciglarja s sunkom z nožem v njegove prsi tako ravnal, da je vsled tega umrl. Zakrivil je s tem hudodelstvo uboja. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, poostrene z enkratnim postom in trdim ležiščem vsake tri mesece. —: Držav, pravdništvo je vložilo skupno obtožbo proti Janezu Kovačiču, roj. 1. 1886 v Selah, pristojnemu v obč. Raka, koči-jažu v Bajnofu in proti Francetu Bradaču, roj. 1. 1889 v Bučni vasi, pristojnemu v Prečno, samskemu delavcu. Franc Bradač je dne 23. maja 1909 v Bajnofu v sovražnem namenu v zvezi in po dogovoru s tovarišem Janezom Kovačičem proti Jožefu Lukšiču s tem, da sta ga udarila s toporobatim orodjem, tako ravnal, da je Jožef Luk-šič vsled tega ob življenje prišel. Zakrivila sta oba hudodelstvo uboja in bila sta oba jednako obsojena na 2 in pot.leta težke ječe z enkratnim trdim ležiščem vsak drugi mesec in samotnim zaprtjem dne 23. maja vsacega leta. — Lovrenc Sterniša, rudar v Lokah, roj. 1. 1887 v .Svibnem, je dne 12. aprila 1909 v Jagujencah I. Antona Papeža ml. v sovražnem namenu z v ruto zavitim kamnom tako po glavi udaril, da je Anton Papež vsled tega ravnanja dne 15. maja 1909 umrl; II. pri isti priliki Leopolda in Antona Papeža star. ravnotako nalašč udaril in njima prizadjal poškodbe, ki so vidne znake in nasledke za seboj pustile. Zakrivil je z dejanjem pod L popisanim hudodelstvo uboja in z dejanjem pod II. popisanim prestopek zoper telesno varnost. Obsojen, je bil na 4 leta težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsake 3 mesece enkrat in s samotnim zaprtjem dne 12. aprila vsacega leta.
—	Kranjski deželni zbor se je začel dne 23. septembra. Pri prvi Seji so bili navzoči prav vsi poslanci. £>ež. glavar Fran pl. Šuklje pozdravivsi poslance omenja, da je to zasedanje silno va 'ž no za prospeh in narodno-gospodarski razvoj kranjske dežele. Poslanec prof. Jarec nujno predlaga in utemeljuje nasvet: da dež. odbor čem prej predloži načrt zakona o učnem jeziku na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Kranjskem. Deželni glavar stavi nujni predlog, naj dež. zbor ugovarja c. kr. poljedelskemu ministrstvu, ki je odbilo prošnjo za prispevke za vodovode iz melioracijskega zaklada, da jih je do-zdaj že 15 let delilo. Poziva se tudi c. kr. vlada, da razširi drž. pomožno akcijo tudi na kranjske kraške pokrajine. V izbornem govoru vtemeljuje svoj predlog, ki je bil soglasno sprejet in takoj brzojavno naznanjen ministrskemu predsedniku na Dunaj. Dr. Lampe predlaga zgradbo deželne e-lektrične centrale na Gorenjskem in nakup v ta namen potrebnih vodnih sil. Dr. Krek poroča o predlogu dr. Zajca za ustanovitev petih ustanov za medicinske slušatelje. Ustanove se dovolijo. Poslanec Lenarčič predlaga in utemeljuje deželni železniški svet, kar se izroči upravnemu odseku. Pqslanec Lavrenčič utemeljuje svoj predlog za železnico Polzela-Kamnik.
—	Glasbena šola v Kranju. “Glasbena Matica” v Ljubljani bo ustanovila v Kranju podružnico. Vršil se je dne
21. septembra zvečer v ta namen sestanek v gimnazijski telovadnici. Z lepim govorom o pomenu glasbene šole je vse navzoče navdušil gospod profesor Anton Štritof iz Ljubljane. Pov-darjal je, da mora šola stati popolnoma nad strankami. Člane kuratorija, ki bo vodil šolo, bo imenovalo osrednje vodstvo “Glasbene Matice”, razen dveh, katera bo imenoval kranjski mestni zastop kot posebni podpornik šole. Oglasilo se je že 192 podpornih članov, ki bodo plačevali po 60 vinarjev na mesec. Šola bo za gimnazijske dijake ter učence in učenke ljudskih šol prav koristna. Učili se bodo proti plačevanju male učnine igrati na gosli in glasovir ter glasbene teorije in petja. Razpisano je mesto učitelja godbe, nekaj predmetov bodo začasno podučevali drugi gospodje. Pouk se bo vršil deloma v gimnazijskem in ljud-skošolskem poslopju, in deloma v neki najeti sobi.
—	Slovenski zemljevid vseh slovenskih dežel izda "Slovenska Matica" v Ljubljani. Zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v štirili listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno. Stane ža člane 5 K, za nečlane 6 kron, na platnu napet za 2—3 K več.
—	Iz Križa pri Tržiču. Obesil, se je Anton Poljanec iz Sebenj v nedeljo,
19.	septembra 1909. Mož je bil star 61 let. Zmešalo se mu je. — Sadja je letos veliko, največ češpelj in hrušk, zlasti tepk. Tepk je toliko, da ljudje ne vedo kam ž njimi. — Velikansko žago, ki jo bo gnala električna moč, bo do novega leta napravil na Pristavi ob Bistrici baron Born. Večja bo še kot Je ona na Puterhofu. — Pristava, ki je četrt ure od Križa, bo tako postala skoraj čisto industrijelen kraj. Sedaj že ima baron Born na Pristavi elektrarno in veliko opekarno in v vasi, ki ima 14 hišnih številk, prebiva 166 ljudi. Vmes pa niso šteti Italijani, ki delajo v opekarni in stanujejo na Pristavi več kot polovico leta in katerih je nad 30. — Število duš se je vsled industrije v križki župniji zadnja leta zelo pomnožilo. Po zadnjem štetju meseca avgusta letos prebiva v križki župniji 1954 ljudi. Vsakdanjo šolo obiskuje 250 otrok kljub temu, da je vas Bistrica všolana v Tržiču in Golnik v Goriče in da višje razrede otroci iz Križev obiskujejo v Tržiču, ker je doma samo dvorazrednica.
ŠTAJARSKO
n
kla, da ni škode čez 440 kron. — Požig Je prišel na dan. Sin je šel, mesto v Ameriko, v Maribor v zapor in oče ga je spremljal. Porotniki so obsodili sina na 10 mesecev ječe, očeta pa na 5.
— Ponesrečil se je v Judenburgu na Gorenjem Štajerskem delavec tvrdke E. Czeczovriczka & sin, 27 letni Franc Mesarič iz Ptuja.
•— Napad na brata. V ,Mariboru je streljal !81etni izvošček Miefzeslav, pl. Novakovsky na svojega brata lzvošče-ka Edvarda pl. Novakovskega iz revolverja. Jeden strel je zadel Edvarda težko na glavi. Nato si je napadalec pognal sam krogljo v senca. Oba brata so prepeljali v bolnišnico in ni veliko upanja, da bi okrevala.
—	Celovec. V četrtek dne 23. septembra se je ustanovila v Celovcu zveza slovenskih županov za Koroško. Da bi le pridno delovala za slovenske ‘interese. da se tudi naš tužni Gorotan poživi s slovenskim gibljem in življem.
—	Deželni zbor koroški ima le dva slovenska poslanca, ki zastopata tretjino prebivalcev. Poslanec Grafenauer je že v prvi seji nemškim nacijonalcem bral levite, ker so v splošni skupini agitirali z nepostavnimi sredstvi. Nemški nacijonalci so stavili predlog, da se morajo odpraviti slovenski napisi v brzovlakih Trst-Cclovec-Dunaj, kjer se imenuje koroško glavno mesto tudi s slovenskim imenom. O ti pravico-ljubnežii! Saj je “Celovec” starejše po-znamenovanje nego "Klagenfurt”.
—	“Koroški Slovenci, pozor!” — Pod tem naslovom priobčuje naroden koroški učitelj v listih pismo, v katerem govori, kako je slovenščina v šoli zatirana, a zlasti radi tega, ker Slovenci niti tega ne zahtevajo, k čemur so upravičeni.
—	Stoletnica v proslavo junaškega boja Korošcev leta 1809 pri Trbižu se je sijajno praznovala.
PRIMORSKO.
—	Vinski pridelek na Štajerskem. Nek graški list ceni, da se pridela še-daj na Štajerskem na 34 tisoč hektarjih vinogradov 1 milijon hektolitrov vina.
—	Orlov znak so si slovenski štajerski deželnozborski poslanci pripeli, ko so vprvič stopili v novo zbornico in nastopili za pravice slovenskega jezika.
-— V štajerskem deželnem zboru bi Nemci radi upeljali nemščino za izključni razpravni jezik, kar se jim p a ne bo posrečilo. Razne stranke so nasvetovale podpore za po toči poškodovane. Ker je dr. Benkovič govoril slovensko za svoje volilce, so pravični (!) Nemci odklonili predlog. Dalje pač ne morejo iti. Dne 29. sept. je dr. Korošec utemeljeval predlog za splošno, direktno, tajno volivno pravico za dež. zbor.
—	Na gospodinjski šoli šolskih sester na Teharji pri Celju se začne prvo šolsko leto dne 3. miv. 1909. Namen gospodinjske šole je ’ izobraziti dekleta na podlagi ljudske šole v vseh gospodinjskih strokah. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Učni predmeti so: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, perutninarstvo, mlekarstvo, živinoreja, vrtnarstvo, poljedelstvo, računstvo, spisje, gospodinjsko knjigovodstvo, verouk, vzgojeslovje, ravnanje z bolniki in bolno živino. Poučni tečaj traja 12 mesecev.
—• Razstava spodnještajerske živine v Gradcu. Od 26.—28. septembra t. 1. je bila v Gradcu v Industriehalle razstava živine iz Spodnjega IStajerja.’ Za to razstavo si je pridobil gospod Jelovšek zares velikih zaslug. Njegovo neumorno delo mora priznati- vsakdo. Razstavljeno je bilo živine iz vseh o-krajev Spodnjega Štajerja. Veselje je vsakogar navdalo, če si je ogledal to lepo živino raznih pasmi. Odlikovane so bile vse glave’z raznimi darili in premijami.
—	Jesenski meetirig v Gradcu. Kakor vsako leto, tako so se' tudi letos izkazali slovenski muropoljski posestniki s svojimi konji na graškem teka-lišču. Tu navedemo gg. Marka Slaviča, Vekoslava Sagaja, Frana Pušenjaka in Mihaela Kovačiča.
—	Prememba posesti v Celju. Vilo TrauU na Lavi pri Celju je kupil profesor Cilenšek za 50,000 K. Komplet-kovo hišo v Celju pa ključavničar Rebek za 24,000 K.
—	Izpred mariborske porote. V A-rneriko je hotel 23 letni Franc Dober-šek iz Poličan. Zato je silil svojega 69 let starega očeta, da mu da 400 K. Ker starec denarja ni imel, pa bi bil sinu kljub temu rad pomagal, sta zažgala kočo, da dobita zavarovalnino— 1000 kron, ki bi jo morala izplačati vzajemna graška zavarovalnica. 3. avg. je koča res scvela. Zavarovalnica je škodo cenila na 718 kron in jih tudi izplačala, dasi je sodiščna komisija re-
— Na Goriškem so bile 26. septembra deželnozborske volitve. V furlanskem oddelku so slovenski glasovi povzročili ožjo volitev mej laškimi krščanskimi šocijalci (dr. Fajdutti) in liberalci (dr. Paier). Izid v slovenskem oddelku: Vseh oddanih glasov je bilo v splošni skupini v slovenskem delu dežele 21,219, med temi je bilo veljavnih 21,051. neveljavnih 168. raz-
cepljenih 89, absolutna večina znaša 10,527. Liberalni kandidatje so dobili: dr. Franko 9358, Križnič 9429, Štrekelj 9343. Kandidatje S. L. S. so dobili: Fon 10,471 glasov, Jerič 10,534 glasov, Manfredo 10,477 glasov. Socialni de-mokratje so dobili: Marica 1181, dr. Tuma 1188, Verčon 1183, neki Kocjan je dobil 25 glasov. Iz tega sledi, da je kandidat S. L. S. Jerič, posestnik v Kobdilju na Krasu, zmagal z absolutno večino 7 glasov. Štrekelj je propadel. Kandidata S. L. S. Fon in Manfredo sta v ožji volitvi z kandidatoma liberalcev Frankom in Križni-
—	Slovenski števni kandidatje v Gorici so dobili 644—646 glasov. “Soča” pravi, da je to mnogo premalo. Laški liberalni kandidatje so dobili v Gorici po 2000, laški klerikalni krog 360, soc. dem. po 160 glasov.
—- Gorica. Za ravnatelja premeščenega slovenskega učiteljišča v Gorici je imenovan dosedanji ravnatelj slovenskega oddelka v Kopru, profesor in šolski svetnik Bežek. Istotako so premeščeni tudi vsi slovenski profesorji iz Kopra v Gorico.
■— Nova slovenska šola v Rocolu. Zopet je enkrat zastokal "Grazer Tagblatt", da se pripravljajo Slovenci na ustanovitev nove Ciril in Metodove slovenske šole v Rocolu v Trstu. Ne vemo prav, zakaj da stokajo Nemci po graških listih in pretakajo debele krokodilove solze zaradi ene male šole, ki si jo ustanavljajo Slovenci na svoje lastne stroške.
—	Poniiloščen je Nanut, ki je.v Št. Andražu pri Gorici umoril svojo ljubico in je bil obsojen na vešala. Dobil je 10 let ječe.
skupno 71 (posamezen zapor, temna ječa.) Branitelji so plačali 3600 K kazni, pričam in stenografom pa se je izplačalo 70,000 kron. Zapisnik obsega 5094 strani. — Je-li bilo tega treba in kdo je temu kriv?
— Dalmatinski deželni zbor je sprejel resolucijo, v kateri z ogorčenjem zavrača dolžitve, da se je tudi v Dalmaciji pripravljalo: veleizdajštVo in obsoja krivično preganjanje Srbov na Hrvatskem in y Slavoniji. Za resolucijo so glasovali Srbi, Hryati in tudi Lahi.
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
HRVATSKO.
.J
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino «4 35c do 45c gaL, staro vino po 50« gal., Riesling vino po 55c galos. Sladki mošt, M steklenic za *5 Fino muškatel 'vino po 40c gal Na zahtevanj« pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., Califonúa
— Statistika veleizdajskega procesa. Koncem bratomorne pravde, ki je trajala skoraj celih 7 mesecev, podajamo nekaj statistike, ki je radi svojih številk zelo zanimiva. Pravda je trajala 149 dni. 36 braniteljev je prijavilo 2075 in obtoženci 190 ničnostnih pritožb. Tožitelj je prignal 291 svojih “prič", dočim se je brala izpoved 378 ljudi, ki niso bili navzoči. Branitelji so predlagali 824 prič, a zaslišanih je bilo samo 42. Branitelji so stavili 1932 predlogov, v 77 slučajih se jim je ugodilo. Predsednik 1122 vprašanj, stavljenih pričam, ni pripustil. Zagovornikom je bila 90 krat, zatoženim 124krat odvzela beseda. Od 53 obtožencev so jih 32 odstranili iz dvorane in jih obsodili in contumacian. Disciplinarne kazni posameznikov znašajo
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako send parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjeni
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti rT glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 'T 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
315 Pearl St.	New York.
V-W^V-’üV-V-'-V.VAV.W.VNV.V.VV.V.’.V.W.V.W.W.V.V.V.V.VV.V.V.V.V.W.VVASW
FRANIC SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y,
Podružnica
g 6104 ST. CUA1R AVE. IN. E.,
CLEVELAND, O.
I

es FRAN H ftp A Ji S.Bf* CO. «2-
Ro si Dameojen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le pram
Imaleli v staro domovino komu ka* ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
-d______
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se. dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice'ali posojilnice po 4 in 4y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Objesti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
s
lain n rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi postnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam 'ahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
wwwwwvwAvww.vmvwwvvAWi%,Aw.\wAsw ,,w.v.wMm,.wAmw
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVKA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Ch!. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
. Established 1891.
(The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
r	------
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
g TRADES	COUNCIL^
	CERKVENI	KOLEDAR.
24.	okt. Nedelja	Rafael, arhangelj.
25.	“ Pondeijek	Krišpin, muc.
26.	Torek	Evarist, p. m.
27;	" Sreda	Frumencij, škof.
28.	"■ Četrtek	Simon i Juda.
29.	“■ Petek	Narcis, škof.
30.	“ Sobota	Klavdij, muč.
KATOLIŠKI MISIJONI NA JUGU.
Preit tremi leti — piše Rev. Tgnac Lisneri—,se.m dobil naročilo, ustanoviti misijon v državi Georgiji. Z dovoljeni Rt. Rev. škofa Rciley je dala kongregacija propagande v Rimu misijonski družbi v Lyonu popolno sod-njo oblast čez vse črnokožce v škofiji. Črnokožih prebivalcev je okoli 1,400,-000. Ker sem' bil v Ameriki že znan in sem Vi pridobil državljanstvo, so me obložili s to težko nalogo in poslali kot provincijala v Georgjjo. Doslej mi je družba poslala iz Lyona sedem sobratov v sodelovanje v vinogradu Gospodovem. Ta misijonska naloga je predvsem težka, prvič ker so dežela in prebivalci, belo- in črnokožci, povečini protestautovski. Od treh milijonov prebivalcev je samo 16,000 katoliških in od 1,400,000 črncev samo kacili 500. Druga težava je posledica majhnega števila katoličanov: uboštvo njihovo. Meni in mojim sobratom je nemogoče, dobiti podporo v kritje stroškov potrebnih za misijonarstvo. Glavna pomoč in podpora mora priti iz vnanjih virov. Da smo v treh letih ■že mnogo storili, je razvidno iz naših statistik.
Pred tremi leti smo imeli samo eno malo šolo s 45 otroci, danes imamo v mestu Savannah tri šole: šolo sv. Benedikta s 130, sv. Antona s 100 in sv. Petra Klaverskega s 50 otroci. In v Augnsti, Georgia, imam misijon s cerkvijo in šolo s 50 otroci in misijon sv. Avguština s šolo in 30 otroci ter v Macontt cerkev in šolo z 90 otroci, vsi črnokoži.
V zadnjem letu smo nad 100 odrast-lih poučevali in krstili. Število katoličanov narašča in po celi državi govore sedaj o “the great institution of the Roman Catholic Church“, predkrat-kim takorekoč še nekaj neznanega. Na deželi res ne poznajo imena katoličan. “I never heard of that Catholic religion." Katoličane zamenjavajo z Irci. Že dostikrat sem slišal črnca, da je k drugemu črncu rek,el: “Why do you think I am Irish?” Kdor le enkrat potuje po jugu, ne more prav preceniti razmerja med belo- in črnoko-žim prebivalstvom. Južni belokožec je gentleman par excellence, in ta ho-j e, da črnec ne pride na prvo mesto. Njegovo nadelo je: jug je “white mans' country" in ima ostati. Črnec se ima samo kot sluga in delavec trpeti. Taki nazori so se mogli izvesti samo začasa sužnosti. Danes pa je črnec svoboden državljan. Sužnost je odpravljena, in sedaj se mora črnec v tekmovanju in v boju za obstanek boriti proti svojim sosedom, ki ga visoko nadkriljujejo.
Naiav^ia neprijaznost proti črncu se je razvila v plemensko sovraštvo in to ostane, dokler jedili ali drugi iz dežele ne izginejo. Tu ni moj namen prerokovati, kako se mora to veliko vprašanje rešiti. Dejstvo je,-da se boj nadaljuje. , Belo pleme, že stoletja omikano ter v vseli področjih umeteljnosti in dela kakor tudi v prosveti in vedi izobraženo, ima neprecenljivih prednosti, na katere se moramo ozirati, če hočemo presojati položaj obeh plemen. Če hočemo biti pravični do u-bogega sužnjega potomca, se. moramo le čuditi, kako more obstajati. In ven-
dar je opaziti velik napredek med črnci. V večjih mestih nahajamo čruo-kožcc, ki so izobraženi. Mesto jim nudi več zaščite, in polegtega dokaj početnih šol, katere pohaja deca. Tudi se nahaja tupatdm kaka srednja šola za črnce. Severni človekoljubi vzdržujejo te. Iz teh srednjih šol prihajajo voditelji črnokožcev. Ko bi torej bili ti zavodi šole krščanske nravnosti in prave vere, potem bi bilo tu veliko upanje. Žal imajo tudi črnci srednje in visoke šole, ki vlada v njih nevera in golo umstvo. Nravoslovje je popolnoma izključeno. Take šole pogubno vplivajo na črnce. Ker je jug večjidel protestantovski, zato tudi imajo katoličani malo trdnosti na črncih. Kakor v državi Georgiji, tako so tudi na ostalem jugu katoliški misijoni borno zastopani. Amerika je misijonska dežela, kjer se najprej zasedajo taka mesta, ki lahko skrbe za živek svojih duhovnikov.
Ker pa dežela sama še ihc proizvaja dovolj duhovnega naraščaj^ v oskrbo blagoslovljenih mest, zato pač ostajajo ubogi misijonski okraji zapuščeni in nudijo inozemskemu misijonarstvu priliko, tu delovali. Katoliške šole so glavno sredstvo za spreobračanje čfn-, cev. Črnec je prelahkomiseln. Sola uči; otroka strogega reda in napravlja, črnca značajnega.
Slišnost je res žalostno stanje, vendar je strogi red sužiVosti napravljal boljše može in žene iz-črncev, nego vs.e svobodomiselne šole, ki črnca samo po zunanjosti prevlačijo s prosveto in vedo. Toda kaj more povlak pomagati, če je glavna barva pokvarjena, če se barve ne dajo spraviti bolj na luč. Izza osvoboditve imajo protestanti največje število črncev v svojih rokah. Nam katoličanom, čeprav smo prišli 50 let prepozno, nudi jug vendarle velik delokrog za misijone, ampak grehota bi bila in sramota za nas, pustiti te uboge ljudi v neznanju naše Sv. vere. Brž smo pripravljeni, prezirati ubogega črnca in njegove tako mnoge napake presojati z večalom. Če ima slika, 'ki jo tu kažem, tudi svoje mrkle senčne strani, ima pa vendar spet tudi črnec svojstva, ki jih ne nahajamo niti pri belokožcu. Pred tremi leti sem prišel v državo Georgijo, kjer ni niti pet katoliških izmed sto ljudi. Naj bi duhovniki enkrat poskusili, med bclokožnimi protestanti ustanavljati katoliške misijone v krajini, kjer ni niti enega katoličana. Kacega uspeha bi se bilo nadjati, ali kako bi se ravnalo z našimi misijonarji? Črnci, protestantje ali pogani tukaj na jugu so naši najboljši prijatelji koj od začetka. Nobene besede proti nam. Nasprotno, hvalijo, nas vsepovsod in tudi po časopisju se izražajo, da smo katoličani njihovi najboljši prijatelji.
Naše šole. so nabito polne. Črnci nam izročajo svoje otroke in prihajajo sami k pouku ob nedeljah. Oklenimo se otrok, in v nekaj letih lahko dohitimo, kar smo tako dolgo zamujali. Sedanje javne šole za črnce so velikanska ovira našim, in zato morajo te biti od začetka proste ali brezplačne; čez eno ali dve leti, ko starši spoznajo razliko med našimi šolami in ostalimi, bodemo lahko zahtevali malo plačilo, tako da bodo te šole sčasom lahko same skrbele za svoje vzdržanje.
PREDSEDNIK TAFT O KATOLIŠKI CERKVI.
Iz Portlanda, Oreg., kjer se je predsednik Taft mudil na svojem zapad-nem potovanju, poročajo z dne 4. oktobra:
Predsednik Taft je imel včeraj ^koz-inskozi nabožen dan. Najprej je prisostvoval jutrnji službi božji v prvi unitarski cerkvi. Pozneje je položil temeljni,kamen k prvi unitarski cerkvi v East Portlandu. V prvih popoldanskih urah je,obiskal predsednik katoliško Marijino šolo (St. Mary’s School). Dečki in deklice so se zbrali na trgu pred šolo, dočim so sestre bile na balkonu,! tako, da :.so moglč predsednika slišati. Nadškof Christie ga je predstavil.
Predsednik je rekel: “Vaša cerkev uči. da moramo biti zvesti- domovini istotako kakor Bogu in tako učijo vse dobre cerkve, in na to se lahko zanašamo, da tisti, ki izpolnjujejo dolžnosti proti 'Svoji 'cerkvi, to delajo tudi ■nasproti državi; da nahajajo tisti, ki so dobri katoličani, tako kakor oni, ki ao zvesti člani drugih cerkva, v izpolnjevanju svojih dolžnosti do cerkve vse pripomočke za delovanje v blagor človeštvu in izpolnjevanje dolžnosti proti državi.”
Povodom polaganja temeljnega kamena universališke cerkve je predsednik omenjal tudi nekatere izkušnje katoliške cerkve na Filipinih in je potem opomnil, da je o priliki svojega obiska v Rimu povedal papežu, da sta sicer v Ameriki cerkev in država ločeni, vendar vlada ali ameriško ljudstvo nima ničesar v sebi, da bi bilo cerkvi sovražno, ali celo ovirno njenemu naj-višjenlu razvoju.
Rekel je nadalje, da “je opazil, da ni v nobeni evropski deželi katoliška cerkev pokazala tacega procvita kakor v Ameriki, in da vlada in njeni uradniki s katoliško cerkvijo v tej deželi istotako ravnajo, kakor z vsakim drugim veroizpovedanjem.”
VELIKI HALLEYEV KOMET
je našel na astrofizikalnem institutu v Heidelberg-Koenigsstuhlu na Nemškem tamošnji ravnatelj Maks Wolf v noči med 11. in 12. septembrom t. 1. Najden je potom fotografične plošče. Svitlobe je sedaj 16. vrste ter ie še za
največje in najmočnejše daljnoglede sveta nevidljiv. Njegova pot krog soln-ca traja 75—76 let. Premer njegove poti krog solnca je 5680 milijonov kilometrov. Pot njegova sega še čez planet Uran in se v oni daljavi premika s hitrostjo 2 kilometrov v sekundi, v bližini solpca pa 123 km v sekundi. V par tednih ga bo možno .¿e opazovati z daljnogledi. Sedaj se nahaja v obližju ozvezdja Oriona. S prostim očesom ga bomo mogli opazovati šc le prihodnje leto, prVč mesece. V bližino solnca pride aprila 1910. Halleyev komet je eden največjih in tudi najin-teresantnejših kometov. Pri svojem prejšnjem povratku leta 1835 imel je ogromen rep v velikosti celih 60 ločnih stopinj. Pričakuje se, da bo tudi prihodnje leto impozanten. Znamenit je tudi radi tega, ker je astronom Halley prvikrat izračunal za ta komet njegov povratek k zemlji leta 1759, in je bila to prva napoved prihoda enega kometa v obližje solnca. Dognali so se tudi njegovi prejšnji povratki v prisoln-čje. Astronom Stenzel je pa dokazal, dal je b:l Halleyev komet že leta 12. pred Krist, rojstvom viden in da je in-dentičen s takozvano zvezdo treh kraljev. Pripomniti je še, ko se je leta 1456 v juniju Halleyev komet v vsej svoji krasoti in velikosti povrnil v pri-solnčje, je zavladal v krščanskem svetu nepopisen strah in trepet pred šibo božjo, tako, da je tedanji papež Calix-tus IV. ukazal opravljati molitve in zvoniti opoldne. Od tistega časa je tudi opolddnsko zvonenje.
SAN FRANCISCO V ZASTAVAH.
Kakor fenis iz svojega pepela, tako se je San Francisco, mesto ob “Zlatih vratih”, dvignilo iz razvalin, ki sta jih zapustila potres in požar, in dimeča grmada podrtin z .aprila 1906 s svojim porušenim zidovjem ter svojimi. skritimi, neličnimi grudami železa in jekla je postala morje poslopij, lepših in krasnejših nego so pred grozno nezgodo tvorila ulične vrste kupčijskega dela, tovarniškega in obrtnega okraja v glavnem mestu Kalifornije. Razdejanih je bilo 28,000 poslopij in izgube na vrednosti in lastnini so dosegle bajno višino 300 milijonov dolarjev. Sto-tisočerniki so bili brez strehe, cerkve, šole in druge javne stavbe so z domovi velikega dela prebivalstva ter s kupčij-skimi in obrtnimi delavnicami izginile s tal, varnostne shrambe mestne s svojo bogato vsebino na dragocenostih in vrednostnih papirjih so ležale globoko pokopane pod razvalinami, nobenih zalog blaga ni bilo več in nobenih skladišč in prodajalnic — pridnost mnogih desetletij je en dan uničil in'tisočerniki niso iz splošne pogube rešili ničesar kot obleko, ki šo jo nosili na sebi. Ampak ameriški duh, ona neomahljiva trdna volja, ki se je razodevala že v požaru in zopetni zgraditvi Chicage-in ob poznejših sličnih priložnostih, je prešmjala tudi tež-kozadeto prebivalstvo San Francisca. Kajti komaj se je dim razkadil, še niso bila pogorišča ohlajena, ko se je začelo delo zopetne zgraditve 'mesta. ,-Vsi prebivalci so se lotili dela,- ulice so se pokrile s tiri, po katerih so odstranjevali podrtine, zidarji in drugi rokodelci so delali pofioči pri električni luči in skozi polnočno tišino so prodirali bobneči udarci s kladivom na železni gradnji zaposlenih mož. V štiridesetih mesecih se je dvignilo novo mesto iz kamena in jekla, z neštevilnimi krasnimi stavbami iz mramorja in granita, in mestni stavbni urad izkazuje, da stroški novih poslopij presegajo izgubo pred polčetrtim letom za več nego petdeset milijonov dolarjev.
Ta mesec bo mesto San Francisco obhajalo svoj preporod z veliko proslavo. Slavijo, ki traja od dne 19. do dne 23. oktobra, je pa tudi obenem posvečeno- spominu na odkritje zaliva in današnje luke v San Franciscu po prvem španskem guvernerju Kalifornije, don Gašperju de Portola, leta 1768. in zato imenovano “Portolova proslava”. Priprave za slavij e so §e vršile v najogromnejši meri in pričakujejo se uradni zastopniki vseh omikanih dežel ob Tihem morju in evropskih vlad kot gosti. .Na stotisoče dolarjev se ima izdati za ozaljšanje mesta, za razsvetjlavo, parade in zgodovinske sprevode, slavncjstne plese in pojedine ter kot nagrade za tekme na mokrem in suhem, kakor tudi v zraku. Oddelek brodovja vojnih ladij Združ. Držav se udeleži proslave, kakor tudi na tisoče pešcev in konjikov zavezne vojske, in pričakuje se obisk vojnih ladij Anglije, Nemčijje, Francije, Holandije in Italije, kakor tudi Kitaja in Japonije, čijih križarke doneso na tostransko obrežje polnokrvne prince kot zastopnike in prijateljske sle ta-mošnjih vladarjev. Dne- 19. oktobra so donesli predsednik Taft in mehiški predsednik Diaz, kakor tudi zastopniki drugih dežel mestu svoje česfitke in opoludne je na milijone šolskih otrok v celi deželi poslalo svoje pozdrave.
Nadškof Ireland.
Premil, nadškof John Ireland iz St. Paula je bil predzadnji torek glavni govornik pri banketu Kolumbovih Vitezov v proslavo Kolumbovega dne v Pittsburgu, Pa. Ob istem času se je mudil istotam g. Leishmann, ameriški poslanik v Rimu, ki ga že več let ni bilo v Ameriko. Tri dni pred svojim odhodom iz Rima je bil ameriški poslanik v avdijenci pri sv. Očetu, kateri je želel doznati ameriško mišljenje brez predsodka o skorajšnjem imenovanju drugega kardinala za Ameriko, katero čast doseže bržkone Most Rev.
Ireland, kakor se v dobropoučenih krogih že dolgo govori. V Pittsburgu sta se tozadevno sestala in posvetovala premil, nadškof in g. Leishmann. Več o tem odkrije bližnja bodočnost.,
Ekspedicija na Himalajo.
Vojvoda Abruški, član italijanske kraljevske rodbine, se je povrnil z ekspedicije na Himalajo, najvišjo goro na svetu. Pospel se je 7500 m ndd morsko gladino, kamor ni dosedaj stopila še nobena človeška noga. Ekspedicija jc trajala 65 dni. Dne 6. marca t. 1. krenil je vojvoda s svojim spremstvom iz Marsilje na parniku Oceana, 9. aprila je prišel v Bombaj ter se je potem z železnico odpeljal do Skrinagara, kamor je dospel dne 17. aprila. Dne
24.	aprila jc ekspedicija z 250 Indijci in množico konj krenila na pot. Najprej so začeli preiskovati dolino Sind, ki je izglodala še popolnoma zimsko. Napredovati je bilo težavno radi na novo padlega snega in radi nevarnosti snežnih plazov. Dne 14. maja je ekspedicija dospela na Askole, kjer se na višavi 3000 metrov nahaja najvišje ležeča vas na syetu. Težko je bilo hoditi radi velikih razpok po tleh in so potniki morali dalje plezati. Zelo ne varna je bila pot preko izvirov rek Hiiula in Braldoka. Dne 18. maja so se utaborili v Rdokasu, v višini 4000 m. Ta kraj je imel služiti za oporišče delu ekspedicije, ki je imela prodirati naprej. Del ekspedicije je dosegel višino 5200 m, kjer je bila temperatura 10 stopinj pod ničlo. Vojvoda Abruški se je povspel na dva druga vrha, ki sta visoka nad 6200 metrov in potem na vrh Peak, visok 7500 m. S tem je vojvoda dosegel .svetovni rekord. Nato se jc ekspedicija začela vračati. Zanimivo je/ da je imel vojvoda seboj alpske vodnike, ki so vrlo dobro služili. Ekspedicija je prinesla seboj veliko botaniško zbirko in mnogo drugih redkih predmetov in stvari. Voj voda bo predložil poročilo o svoji ekspediciji italijanski geografični družbi.
Največji lenuh na svetu.
Skoro neverjetno se nam zdi, da bi zdrav človek zamogel prebiti dvein-trideset let v postelji, in vendar se je to dogodilo, kakor poročajo listi iz Irskega. V vasi Surgan je živela rodbina Tomson, oče, mati in trije sinovi. Leta 1877. je umrl stari Tomson. Vdova je bila skoro brez sredstev, zato je poslala starejša sinova po svetu sreče iskat, najmlajšega enajstletnega je pa obdržala .doma, a ga je le težko preživela. Deček je bil zdrav, a ne posebno krepko razvit; bil je tako len, da je najraje ležal. Ker mati ni toliko zaslužila, da bi mu mogla kupiti obleko, prišlo ji je na misel, dečka pustiti v postelji ter ga proglasiti med sosedi za bolnika. Deček je bil zadovoljen s predlogom svoje matere ter od leta 1877. ni zapustil postelje. Mati mu je strigla, kolikor so ji to dopuščali skromni dohodki, a pred kratkim je zbolela in prenesti so jo morali v bolnišnico. “Neozdravljivi bolnik” je bil torej naenkrat brez pomoči. Prišli so sosedje, da ga spravijo v uhožno hišo. Naijli so ga tavajočega po izbi, iščočega staro obleko, katero je bil odložil kot enajstleten deček 1. 1877. Peljali so ga v ubožno hišo. Tam ga je preiskal zdravnik ter izjavil, da je popolnoma zdrav, a da mu je lenoba postala življenska potreba. Kd je mati ozdravela, so ji sina poslali domu, a občina ni hotela plačati zanj voza, moral je priti peš. Dva možarsta ga podpirala pri tem, napravil je samo po en korak na minuto. Doma živi zopet ravno tako kot prej.
Tujci živeči v Švici morajo plačevati davek.
Velika Britanija ima 500,000 konj rabnih v vojne svrlie.
Nemška vlada je žrtvovala več za zrakoplovstvo nego katerakoli druga.
Rusija ima 890 samostanov, ki živi v njih 47,429 nun in 17,811 menihov.
Preračunjeno je, da prideta po dveh letih po dva Nemca na vsacega Francoza na svetli, a na vsacega Nemca sta že sedaj nad dva Slovana.
Liverpool je tretje mesto na svetu v izdelovanju moke, ki je nadkriljujeta samo Minneapolis in Budimpešta.
Sedem 325-tonskih hlaponov, vs; petindvajset tonov težji nego najve doslej zgrajeni, se bližajo svoji do\ šitvi v Philadelphiji za Harrimano črte.
25-letni jubilej škofovanja bodo obhajali sv. oče Pij X. dne 16. novembra V Vatikanu pričakujejo za ta dan mnogo tujcev.
Ogrski katoliški shod je bil letos 30. avgusta v 1 Szegedinu. Nalašč za ta shod prirejena lopa za 6000 ljudi je bila premajhna, da bi bili vsi udeležni-ki navzoči pri zborovanjih. Ob sklepu zborovanja je bila velikanska evhari-stiška procesija.
Katoliški shod v Avstraliji. Pretečeni mesec šo imeli katoličani v Avstraliji tretji katoliški shod. Prvi je bil leta 1900., drugi pa leta 1904. Pri tej priliki je bil blagoslovljen veliki samostan sv. Kolumbana, kardinal Morom pa je praznoval srebrni jubilej.
Največji mozaik iz stare dobe so zasledili v Ogleju. Površina najdenih
mozaiških podob meri 4000 kvadratnih metrov. Manjši del, ki so ga že odkrili, se nahaja pod tlakom cerkvene lope ob vhodu, druge večje skupine so pa na južnem in zahodnem delu velike bazilike.
žena zapustila svojega moža, je ta vzdignil ves prihranjeni denar iz banke in ga sežgal. Potem je z nožem umoril svojo 16 let staro hčer in 17 let starega sina ter zažgal svoja poslopja. Skočil je sam v ogenj, v katerem je zgorel.
Romanje v Lurd se množi od leta do leta. Takoimenovanega narodne7 ga romanja se je udeležilo toliko Francozov, da je bilo potrebno 35 posebnih vlakov. Bolniki so imeli svoj vlak; bilo jih je čez tisoč. Med tujimi romarji so vzbujali posebno pozornost Hrvati, ki so prišli tja v narodnih nošah; še bolj pa je ganila in mikala domačine njihova globoka pobožnost.
Divjanje anarhistov pri zadnjih nemirih v Barceloni je bilo grozno; vendar so pa listi nekoliko pretiravali. Razdrtih je pa bilo devet samostanov, med njimi samostan brezmadežnega spočetja, mojstrska stavba v novogot-skem slogu; dalje cerkev sv. Petra. Cerkev sv. Pavla so pa prebivalci v okolici rešili. Deloma pa je bilo poškodovanih 37 cerkvenih ali samostanskih poslopij.
Češki katoliški shod v Kraljevem Gradcu. Dne 29. avgusta so se zbrali j katoličani češke narodnosti na 5. če-' škern katoliškem shodu. Koliko zanimanja kažejo naši češki bratje za razvoj katoličanstva, izpričuje že prvo zborovanje na tem shodu, pri katerem je bilo moč pozdraviti kar 14,000 vnetih in zavednih katoličanov. To število se je pozneje še izdatno pomnožilo. Razprayljalo se je o vseh ča-soynih potrebah, posebno temeljito in živahno pa o dobrem tisku.
Stotnik Tit Rossinetti pl. Arzignano -r-redovnik. Te dni je storil slovesne redovne obljube bivši stotnik italijanskega 81. pehotnega polka. Ko je že služil 25 let pri vojakih, se je poslovil od svetnega stanu ter stopil v samostan Kamaldulencev blizu Padove z imenom frater Atanazij. Čudna so pota božje previdnosti. Med svetom plemenitnik Rossinetti ni našel sreče in miru — dobil ga je gotovo v samostanski tihoti, kjer je po petih letih bivanja storil sedaj slovesne obljube.
Zanimivo priznanje prinaša zadnja “Glasarbeiter Zeitung”, ki izhaja v Tannwaldu. Govorimo skupen jezik, pravi. Nemci smo. A vendar govori izobraženec, ki je obiskoval višje šole, docela drug jezik, kakor delavec. Razloček je pogosto tako velik, da se za-moreta dva istega naboda le težko razumeti. Daj Nemcem, ki so obiskovali le ljudsko šolo, citati zakone ali druge v znanstveni terminologiji pisane knjige, v 90 do 100 slučajih jim bo devet desetin nerazumljivega...
Strašne posledice ločitve zakona. Neki nemški kolonist K. v Perguinco (Chile) je živel s svojo ženo v prepiru. Žena je vložila tožbo za ločitev zakona, ki je imela tudi uspeh. Ko je
S kakšnimi ljudmi hočejo Nemci izpodriniti Poljake- Pruska naselbinska komisija, na čelu ji vladni predsednik grof Schwerin, si je izmislila poseben način, kako izpodrine Poljake iz Poznanja. Ustanovila je v Vielchynu vzgojevališče za zanemarjene dečke. Material pošiljajo zavodu sodišča. Mladeniči se morajo pri izstopu iz te poboljševalnice zavezati, da ostanejo na zemljišču, ki ga pridobi naselbinska komisija med Poljaki ter se sploh morajo podvreči naredbam naselbinske komisije. Te bodoče pruske pionirje pa so vzgajali v zavodu na posebno kulturni način, ki je mogoč le med Nemci. Vodja zavoda je protestantovski teolog, ki je gojence za vsako malenkost lastnoročno kaznoval z mnogimi udarci z bičevnikom ter jih vrhutega vklepal v verige. Tepel je tudi gojence nage. Sedaj preiskuje to učno metodo sodišče.
Učimo se po zmotah.
Kadarkoli napraviš v svojem življenju pomoto, se iz nje uči. Ni ga mojstra, da se ne bi bil nikdar zmotil, in pomote drugih naj nam bodo v korist. Prav navadne pomote proti zdravju se napravljajo; dobro vemo, česa se nam je ogibati, ampak dostikrat se tistega ne ogibljemo. Če vam take zmote preidejo v navado, morate vedeti, kako jih izkoreniniti. Pri želodčnih boleznih vsled nezmernosti in pomot v dieti, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino izvrstno, ker dovaja prenapete organe k njih pravilnemu delovanju. To vince okrepi želodec in drobje, očisti kri, vam podeli dober tek in mirno spanje. Uživajte ga, kadar potrebujete moči, kadar se ne počutite dobro. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333—1339 So. Ashland A.ve., Chicago, IH.
JOHN NOVAK
Prvi Slovenski Gostilničar
V TAFT, ILLINOIS.
Rojakom, ki pridejo v to mesto se priporočam. Preskrbim jim ustanova-nja. Imam veliko zalogo importifanih in domačih pijač in smodk. Postrežba izborna.
Rojakom se priporočam.
JOHN NOVAK, Taft 111.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN W. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim' se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Svoj k svojemu!
Ota' Ivec i®
specialist za ženske in otroške bolezni in operacij«, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglui«-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu im mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo za upno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
Kje je najbolj > varno naložen Hdenar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron. «
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrat« po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vaem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poz jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki I Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE- N. E. CLEVELAND, O.
K. S. K.
JEDN0TÀ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Aye., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Cqtfpstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 fr. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, Ili.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenba y Aye., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novo društvo sv. Ane štev. 134, Indianapolis, Ind. sprejeto v K. S. K. J. 16. okt. 1909. Imena članic so: 4268 Marija Bramor, roj 1886, zavarovana za $1000, 2. razred; 4269 Antonija Kos, roj 1885, zavarovana za $500, 2. raz-' red; 4270 Neža Ban, roj 1889, zavarovana za $500, 2. razred; 4271 Roza Krefel, roj 1885, zavarovana za $500, 2. razred; 4272 Jožefa Taborski, roj 1885, zavarovana za $500, 2. razred; 4273 Viktorija Zore, roj 1880, zavarovana za $500, 3. razred; 4274 Jožefa Fon, roj 1884, zavarovana za $500, 3. razred; 4275 Josipina Krefel, roj 1883, zavarovana za $500, 3. razred; 4276 Ana Koren, roj 1878, zavarovana za $500, 4. razred; 4277 Jožefa Mergole, roj 1874, zavarovana za $500, 5. razred; 4278 Marija Gačnik, roj 1874, zavarovana za $500, 5. razred; 4279 Frančiška Kranjec, roj- 1870, zavarovana za $1000, 5. razred.	Dr. št. 12 čldnic.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15383 Anton Opeka, roj 1892, 15384 Matija Košir, roj 1891, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 239 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 15385 Josip Rajer, roj 1885, 15386 Ivan Podobnikar, roj 1882, spr. 3. okt. 1909.	Dr. št. 299 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15387 Marko Barich, roj 1880, 15388 Franc Čadanič, roj 1883, 15389 Štefan Vogles, roj 1876, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 138 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15390 Franc Januš, roj 1881, 15391 Josip Škrabe, roj 1884, 15392 Alojzij Jež, roj 1875, 15393 Josip Majetič, roj 1877, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 116 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 15394 Fabijan Maradin, roj 1887, 15395 Ivan Bene, roj 1869, 15396 Peter Jagošič, roj 1867, spr. 15. okt. 1909.
Dr. št. 59 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 15397 Anton Krašovec, roj 1892, 15398 Jakob Krstinc, roj 1888, 15399 Ivan Simonič, roj 1880, spr. 17. okt. 1909.	Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 15400 Anton Zima, roj 1868, spr. 17. okt. 1909.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15401 Ferdinand Žalec, roj 1865, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 15402 Ivan Krek, roj 1891, 15403 Matija Mrak, roj. 1890, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 40 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15404 Anton Steblaj, roj 1877, spr. 17. sept. 1909.	Dr. št. 53 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, lik, 3739 Peter Klobučar, 18. okt. 1909.	I. dr. št. 14 članov.
II. dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, Uk, 9461 Jurij Jakovac, 11. okt. 1909.	I. dr. št. 38 članov.
II. dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 12128 Ivan Miklavčič, 11. okt. 1909. I. dr. št. 62 članov.
II. dr. št. 38 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8997 Franc Matelič, 18. okt. 1909.
Dr. št. 102 člana.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.*, 8983 Bartelj Zaverl, 16. okt. 1909.
Dr. št. 237 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 7686 Ivan Maloverh, 8592 Vinko Kapla, 4008 Luka Hočevar, 587 Franc Adamič, 6714 Ivan Sinur, 2736 Jakob Korenčan, 11. okt. 1909.	Dr. št. 297 članov.
Od društva sv. Frančiška Sak 29, Joliet, 111., 1509 Matija Stublar, 16. okt. 1909.
Dr. št. 205 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, Uk, 3296 Franc Grabnar, 13077 Josip Napotnik, 9.. okt. 1909.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, Uk, 12723 Anton Tegel, 8841 Anton Oblak, 8091 Franc Cvetlic, 18. okt. 1909.	Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 13778 Jožef Bendola, 13662 Jakob Sredoja, 18. okt. 1909.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12607 Ivan Dejak, 12199 Franc Skul, 13559 Anton Ule, 10729 Andrej Sterle, 9600 Karol Krajc, 11430 Peter Butala, 12. okt. 1909.	Dr. št. 77 članov.
'	IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, 7233 Ignac Verbajs, 7735 Franc Ver-bajs, 16. okt. 1909.	Dr. št. 237 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13043 Mihael Rozman, 8401 Matija Grdešič, 4. okt. 1909.	Dr. št. 55 članov.
ZNIŽALI POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15298 Ivan A. Krushitz in 15305 Jos. Ambrožič, znižala zavarovalnino 15. okt. 1909 iz $1000 na $500.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 4280 Ana Miklavčič, roj 1884, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 105 članic.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, t)hio, 4281 Frančiška Žulič, roj 1891, 4282 Ana Princ, roj 1885, 4283 Marija Jurca, roj 1880, spr. 3. okt. 1909.
Dr. št. 96 članic.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, Uk, 4284 Marija Mlakar, roj 1889, spr. 12. okt. 1909.	Dr. št. 20 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4285 Marija Burgar, roj 1890, 4286 Apolonija Merčun, roj 1889, 4287 Johana Capuder, roj 1883, spr. 19. okt. 1909.	Dr. št. 34 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport Ohio, 4288 Marija Kočevar, roj 1891, 4289 Ana Ropa*- roj 1875, 4290 Marija Pavletič, roj 1867, spr. 17. okt. 1909.
Dr. št. 36 članic.
K društvu sv. Manina 126, East Mineral, Kans., 4291 Johana Dolenc, roj 1378, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 5 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv Vida 25, Cleveland, Ohio, 1745 Marija Kočevar, 380 Johana Adamič, 11. okt. 1909.	Dr. št. 93 članic.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, Uk, 3913 Marija Grabnar, 9. okt. 1909.
Dr. št. 19 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1278 Marija Lokar, 2194 Marija Drašler, 18. okt. 1909.	Dr. št. 13 članic.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Kakor potrebna in koristna so moška
društva, tako prepotrebna in koristna so tudi ženska.
Marsikterikrat sem bil navzoč pri različnih razgovorih in debatah o društvenih zadevah. Pri tacih pogovorih se je tudi povdarjalo, da ženska društva niso potrebna, dokler se one (ženske) lahko skozi moška društva vpišejo in pristopijo v Jednoto. Kajti ženske morajo opravljati hišno delo, kuhati in paziti na otroke, ter nimajo časa hoditi k društvenim sejam tako kakor moški. One ne razumejo voditi društev itd.
Jaz pa danes prepričevalno rečem in trdim, da ženska društva so ravno tako, če ne bolj potrebna in koristna kakor moška.
Da smem pa kaj tacega trditi, hočem v kratkih potezah dokazati, da je temu res tako.
Kakor v zadnji št. A. S. označeno, umrla je moja najmlajša sestra Josipina v najlepši nadepolni dekliški mladosti, komaj 20 let stara. Pokojnica je bila članica dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa. spadajoče k naši slav. K. S. K. J. To društvo je bilo vsta-novljeno 30. jul. 1908 in šteje danes precejšno število članic. Kakor mlado in neiskušeno, je to društvo dokazalo ravno ob času bolezni oziroma smrti moje pokojne sestrice Josipine, kolike važnosti in koristi je žensko društvo. Odbor tega društva je skrbel za vse potrebno, tako lepo, smem reči čudopolno lepo, sosestrsko, da se ne da popisati. Ob smrtni postelji pokojnice stala je društvena tajnica, gospa Marija Spec, ter stregla bolnici, oziroma bila je pripravljena storiti karsibodi, da pomaga tako svoji sose* stri. Za časa smrti je odbor s predsednico in tajnico na čelu, določil gotove članice, ki so bile po dnevi kakor po noči pri rakvi pokojnice, ter tolažile žalujoče. Ob sprevodu so se vse članice popolnoma po vojaški uvrstile ter korakale, dokazujoč s prekrasnim vencem, ki so ga darovale pokojnici v slovo, da so združene kakor povezane cvetlice v prelepem vencu.
Toraj predragi bralec in bralka, ali ni to toraj zadosten dokaz, da so tudi ženska društva potrebna? Ni li to dokaz, da so tudi ženske zmožne voditi društva kakor moški?
Kaj pa v slučaju, da oboli možu žena? Ali obratno? Kaj če Vsegamo-gočni pokliče mater, ki zapušča mladoletne otročičke? Kdo je v tacih slučajih bolj potreben in koristen kakor ravno ženske, da se v hiši vsaj deloma napravi red? In kedo zamore bolje v tacih nesrečnih slučajih dajati pomoč ubogim sirotam kakor društvene članice? Nikdo ne! To je toraj jasen dokaz, da so ženska društva ravno tako, če ne bolj potrebna kakor moška.
Radi tega, dragi mi rojaki, ki še nimate svojih soprog v ženskih društvih, vpoštevajte tu podane točke in pustite ženskam pristopiti k ženskim društvom, ker to je vsacemu sebi v lastno korist in pripomoček, v slučaju nesreče. Ravno tako prosim pa tudi vojakinje, ki še niso v društvih in Jcd-notah, da se zavedajo ter vstanavljajo društva in k njim prestopajo, kajti čas hiti in nesreča ne počiva nikdar.
Slovenke ustanavljajte društva, ter jih priklopite k naši slavni K. S. K. J. ki je dobra mati vdov in sirot, ter z razprostrtimi rokami vas kliče in vabi pod svoje okrilje.
K sklepu izrekam najprisrčnejšo zahvalo slavnemu dr. sv. Ane 120, K. S. K. J., posebno pa še društvenemu odboru, za vse skazane dobrote in njih trud za časa bolezni in smrti moje sestre Josipine, za podarjeni venec in vse drugo, ter jim kličem: “Bog Vam stotero povrni in poplačaj ter varuj Vaše slavno društvo nadaljnih nesreč.
Prisrčna hvala tudi vsemu ostalemu občinstvu, ki je skazalo zadnjo čast pokojnici. Naj v miru počiva!
S pozdravom ostajam udani vam Jos. Zalar ml., gl. tajnik K. S. K. J.
Zahvala.
S potrtim in tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem širom Amerike in v starem kraju žalostno vest, da je v Gospodu zaspal dne 28. sept. t. 1. moj nepozabni soprog in oče
Matija Mušič.
Tem potom se najsrčneje zahvaljujem vsem društvom v Dcnveru, Colo., a osobito društvu sv. Martina štev. 1. Z. S. Z., katerega član je bil rajnki, za lepo postrežbo v dolgotrajni bolezni in tudi mi na izplačanej bolnej podpori in posmrtnini meni zapuščenej vdovi in otročičem. Človek res ne ve, kaj so podporna društva vredna, dokler ga nesreča ne zadene. Zahvaljujem se še posebno društvu sv. Jakopa štev. 12 N. H. Z. in društvu sv. Jožefa štev. 21 J. S. K. J. in društvu sv. Roka štev. 113 K. S. K. J. Še enkrat najsrčnejša zahvala vsem sobratom tukajšnjih slovenskih društev in Bog plati! A rajnkemu prerano umrlemu soprogu in očetu naj bode lahka ptuja zemljica!
Denver, Colo., 12. okt. 1909.
Žalujoča vdova Helena Mušič s četvero malimi otročiči.
Kako se izvije iz klešč.
Igrala sta v neki gostilni dva gosta marjaš. Pri igri je imel srečo oni, ki je imel v žepu že itak dovolj denarja, a njegov soigralec pa, ki se je še za onih par beličev, s katerimi je prišel v gostilno, hudo tresel, je imel skozinskoz smolo. Slednjič dobi vendar še
precej dober list, katerega mu je nasprotnik zasolil s “kontro”, ta da nazaj “re” in tako je šlo dalje do na j višje stopnje in začela sta usodno igro, katere konec je bil, da je bogatejši zmagal in zahteval takoj denar, katerega mu pa njegov revnejši soigralec, katerega pa sicer ni poznal, ni hotel dati, češ, le igrajva še dalje, bom že nazadnje plačal, S tem pa oni ni bil zadovoljen in očital mu je, da nima denarja. Pri tej debati sta zrastla do stropa in pri tem potegne petičnik iz žepa denarnico ter pomoli siromaš-nejšemu pod nos par desetakov, češ, jaz imam desetake, vi pa še krajcarjev ne. To je pa tega tako razburilo, da vzame klobuk, skoči pokonci in začne kričati: “Je to kakšen denar, čakajte, čez pet minut vam prinesem polno pest desetakov” in odšel. Igralec je potem čakal in čakal, želeč, da bi ga oigral še za one bankovce, a ker na-vedenca le ni bilo nazaj, se je strastnemu igralcu šele zasvetilo, da ga je na ta način pustil obsedeti iti piti na medvedovo kožo.
O naslovih.	/
Nekateri gg. naročniki se premestijo pa pozabijo poslati nam poleg novega tudi svoj stari naslop. V večjih naselbinah je več naročnikov enega imena, za to je vedno najbolje, da se pridene poleg novega tudi stari naslov, da se potem stvar še bolj ne zamota.
Včasih se primeri, a ne naznanijo naročniki preselijo, a ne naznanijo nam, da bi jim prenaredili naslov. Pošta nas včasih obvesti sama, ako ve kje se naročnik nahaja. Onim, ki imajo list predplačan bomo tudi v takem slučaju preuredili naslov, onim pa ki so v odzadju z naročnino se bo pa v takem slučaju list vstavil. Ako se komu ne zdi vredno naznaniti nam svoje preselitve, da se naslov preuredi, ni vreden zaupanja, da bi list dobival brez predplačila. Stari in mnogi dobri naročniki store svojo dolžnost tudi v tem oziru, zato se jim tem potom izreka zahvala za točnost.
V nadi, da bodo cenj. naročniki upoštevali prejomenjeno, se jim za isto že vnaprej zahvaljujemo.
Upravništvo “A. S.”
Naznanilo za ponudbe
za urejenje indeks sistema za zapiske okraja Will in druge zapisnike.
S tem se naznanja, da se morajo poslati ponudbe v zapečatenih pismih za urejenje takega sistema, katera naj prejme odbor Supervisorjev za okraj Will do 10. ure predpoldne dne 8. novembra 1. 1909, in ne kasneje. Vse ponudbe prejete bodo ta dan otvorjene po odboru, pregledane in javno naznanjene ter predložene zboru Supervisorjev za okraj Will, ki bo zboroval na dan odločen od predsednika.
Specifikacije tega dela je dobiti na prošnjo od okrajnega klerka H. E. Mottinger, Joliet, 111. Vse ponudbe morajo biti poslane, poleg istih se naj pridene ček na A. W. Flexcr, predsednika zboru Supervisorjev, ki mora biti certificiran po odgovorni banki, in sicer za ne manj kakor 5 odst. računane ponudbe. K ponudbam se morajo pri-dejati vzorci dela in reference glede odgovornosti.
Zbor Supervisorjev si prisoja vse pravice, da sme ovreči katerosibodi ali vse ponudbe.
(Podpisano)
ROBT. G. SALZ M AN,
D. W. JUMP,
W. W. ROSS,
HENRY WESTENFELDT, PAUL MURPHY,
A. W. FLEXER.
BUEHLER BROS. CO.
112 Jefferson St.	Joliet, 111.
Prodaja mesa v soboto. Postrežba točna.
Zadnja stran jagnjeta, funt po lic. Sprednja stran jagnjeta, funt po 7c. Svinjina, funt po 13c.
Pork- Chops, funt po 14c.
Pork Butt.', funt po 12)4c.
Teetina, funt po 10c.
Veal Chops, funt po 12kžc. Teletina za kuhanje, funt po 7c. Goveja rebra, funt po 8c. Govedina, funt po 6c.
Govedina a kuhanje, funt po 5c. Sirloin steak, funt po 10c.
Goveja stegna, funt po 10c. Porterhouse steak, funt po 10c. Najboljši Porterhouse steak, 10c. Flank steak, funt po 8c.
Round steak, funt po 10c. Hamburger steak, funt po 8c.
Sveže svinjske klobase, funt po 8c. Frankfurtarice, funt po 8c.
Bologna klobase, funt po 7c.
Fina šunka, funt po 15c.
Slanina, funt po 18c.
Corned Beef, funt po 5—6—7c.
Mast v konvah, funt po 13c. Posebna razprodaja mesa le vsako soboto in v ponedeljek.
Fino maslo po 14c.
Holstern Butterin, 18c.
Vzrok in učinek.
Raznoteri so vzroki za glavobol, ampak Severovi Praški zoper glavobol imajo neglede na vzroke en učinek: bolečine preženejo. Bolniku podeljujejo občutek prijetne udobnosti, ne da bi škodili želodcu. V lekarnah; 12 praškov za 25c. W. F. Severa Co., i Cedar Rapids, Iowa.	1
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec sept. 1909
Ime, številka m kraj društva.
1.	Sv. Štefana, Chicago, lili....................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, Ul.......................
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, Ul................
4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
5.	Sv. Družine, La Salle, 111...................
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo...................
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, Ul.............
10.	Sv. Roka, Clinton, Iowa.......................
11.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, Ul..............
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
13.	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
16.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwoed, Mich..,.......
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, Ul...............
30.	Sv. ^Petra, Calumet, Mich....................
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........
39.	Sv. južefa, Riggs, Iowa......................
40.	Sv. „arbare, Hibbing, Minn...................
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
43.	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
45.	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
47.	Sv. Alojzija, Chicago, Ul....................
49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
£0. Marije Sedem Žalorti, Allegheny,. Pa..........
51.	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich......
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo...........i......
57.	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \...................
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
59.	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
60.	Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111.........
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, Ul..............
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
64.	Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss...........
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa.......................
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
72.	Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
73.	Sv. Jurija, Toluca, Ul.......................
74.	Sv. Barbare, Springfield, Ul.................
75.	Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
77.	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa;..........
78.	Marije Pomagaj, Chicago, Ul..................
79.	Marije Pomagaj, Waukegan, 111................
80.	Matere Božje, So. Chicago, Ul................
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich......
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio____
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...................
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
91.	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
93.	Friderik Baraga, Chisholm, Minn.i............
94.	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
95.	Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
97.	Sv. Barbare, Mount Olive, Ul.................
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale, Ul...............
100.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
101.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
102.	Novi Dom, Newark, N. J.......................
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
105.	Sv. Ane, New York, N. Y.......................
107.	Sv. Barbare, Moon Run, Pa...................
108.	Sv. Genovefe, Joliet, 111.....................
109.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa......,.............
110.	Sv. Tožefa, Barberton, Ohio..................
111.	S- 5rca Marijinega, Barberton, Ohio........
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
113.	Sv. Roka, Denver. Colo.......................
114.	Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
115.	Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
118.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
119.	Marije Pomagaj, Rockdale, Ul........■........
120.	Sv. Ane, Forest City, Pa......................
121.	Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y............
122.	Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................
123.	Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.....................
124.	Sv. Jakoba, Gary, Ind........................
126.	Sv. Martina, Mineral, Kans....................
127.	Sv. Ane, Waukegan, 111......................t
128.	Sv. Barbare, Etna, Pa........................
129.	Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb...............
130.	Sv. Pavla, De Kalb, III......................
131.	Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn........
$ 135.30
292.55 133.10
91.20
133.05 347.65
101.05
12.10
39.80
159.35 66.60
21420
114.75 238.90
35.75
61.75
156.75
53.70
21.71 271.1( 242.20
429.55
67.30
114.60
58.05 19.65
157.15
69.45
85.70
67.00
195.35
43.35
77.60
46.95
45.25
140.05
46.95
91.50 211.40
92.70 75.85
163.85
90.55
95.80
277.05 56.15
59.55
14.40
116.95 57.90
92.05
33.50
43.10
120.05
24.25
69.30
40.70
70.50
69.00
59.00
54.40
119.35
83.50
93.20
75.10
73.45
105.60
85.00
24.60
35.20 66.7? 56.5* 52.24
76.20
28.95
93.70
39.55 70.40
32.20
35.95 42.10
30.85 33.65
15.20
47.90
36.90
15.85 22.30
19.70 12.60
7.95
8.80
94.60
62.00
16.00
54.95
23.85
14.20
16.55 42.75
105.10
‘28.10
Skupaj
22.15
35.80
9.40
21.10
17.30
66.55
$8837.70
¡1
Mr
Preostanek 31. avg. 1909.........................................$133,97K40
Plačano od društev............................................... 8,837.70
$142,816.10
Izplačana posmrtnina za:—
Katarina Bogotaj ................................ $1000.00
Ivan Sander (del).................................. 500.00
Ivan Stanko ....................................   1000.00
Helena Curl ....................................... 500.00	1
Marija Filip ...................................... 500.00
Mihael Skebe ...................................... 500.00
Jos. Colarič (del) .................'............. 40.00
Anton Gerčar....................................... 500.00
Marija Dremelj .................................... 500.00
John Špehar....................................... 1000.00	$	6040.00
Donahoe, McNaughton & McKeown, pravdnik Jed. v
tožbi Thomas proti Jednoti.................... 110.27
John G. Wilhelmi, na račun zidanja Jednotinega urada 637.50 Razni drugi stroški .............................. 275.71 $
7,063.48
Preostanek 30. septembra 1909..........».............................$135,752.62
Rojaki naročajte si Am. Sl. Samo $1 na leto.
Srebrna igla.
L
(lz zapiskov newyorákega detektiva.)
<$>
(Konec.)
Drugo jutro na vse zgodaj sem odpotoval v Washington, kamor sem prišel okoli sedme ure zvečer.
Prvo moje opravilo je bilo, da se informiram o vsem pri Harry Mark-ha m u in peljali so me v pisarno go-spoda Percivala, kjer sem našel svojega prijatelja.
P,rž ko me je zagledal, je presenečen vstal in zaklical:
"Brampton, ali je mogoče? Kaj te jr pa privedlo semkaj?"
"Službene zadeve, Harry," odgovoril sem mu iu mu povedal, kaj sva imela z gospodom Massetom.
"Kaka neumnost!" vzkliknil je srdito. "Zdravniki so se izrazili, da je umrl gospod Percival zaradi razširjenja žile dovodnice. Najbolje je, da se takoj na te obrneš; velik del truda si bodeš prihranil."
A ko so zdravniki, katerim je bila preiskava poverjena, res konštatirali, da je vzrok smrti razširjenje žile dovodnice, potem'je imel Markham prav, da je imenoval vsako nadaljno preiskovanje potrato časa. Toda nagrado sem prejel in hotel sem svojo dolžnost opraviti.
"Gospod Percival je umrl takoj, ali ne?”
"Seveda. Smrt je v takih slučajih .vselej hitra; brž, ko žila poči, je smrt že tu. Ti si mogoče marsikaj od svojih medicinskih, študij pozabil; dovoli mi, da ti stvar razložim. Razširjenje arterije nastane, če se utrga ena izmed notranjih kož. Napravi se mehur, ki postaja polagoma večji, tako tudi čislale arterije počijo in nato nastopi takoj smrt.
Zahvalil sem se mu, ker ini je razložil in prosil sem ga. če bi smel truplo videti.
Vzel je takoj svetilko in me peljal v sobo, kjer je ležal mrtvec.
Bila je mračna čumnata s temnimi, težkimi pregrinjali. Mrtvaški duh mi je udaril v nos. Rakev je bila na tleli, toda truplo je bilo še v postelji.
Velik, krepak mož je moral bij). Posvetit sem mu v obraz, toda videl sem le navadno, mrtvaško lice. Odpel sem mu nočno srajco in preiskoval kraj nad srcem. Najprvo nisem ničesar našel, toda ko sem natančneje preiskoval zapazil sem moder madež prav nad srcem, velik kakor glavica igle.
"Tu je nekaj posebnega," rekel sem in pokazal llarryju.
"Kje?" vprašal je ta.
“Tukaj." rekel sem in posvetil s svetilko.
"To je navadna mrtvaška lisa," menil je Harry.
Mislil sem, da ima morda prav, in nisem nič več govoril o tem. Preiskal sem potem zelo skrbno čumnato, toda brezuspešno.
Nato sem šel k enemu izmed zdravnikov, ki so prej preiskovali truplo. Zagotavljal me je, da ni nobenega dvoma o vzroku smrti.
"To je prav poseben slučaj, gospod," rekel mi je. Gotovo veste, da dela scarpa razloček med razširjenjem ih oteklino. S prvim izrazom zaznamujemo' razteznost vseh kož. ki spadajo k žilam dovodnicam; pod zadnjim izrazom razumemo razteznost zunanje kože, vsled ločitve notranje iu srednje. V tem redkem slučaju žila poči. Prav poseben slučaj,- gospod, res prav poseben !"
"Toda gospod zdravnik,” vprašal fem ga nato, "povejte mi samo, če je gospo)! Percival umrl naravne smrti, ali ne."
"Razume se, gospod, razume se. Toda vkljub temu je bil to poseben slučaj, prav poseben slučaj. Jaz nameravam o tem spisati razpravo za neki medicinski list.”
Ni mi preostalo drugega, ko preiskovati pri hišnih poslih; toda tudi tam nisem dobil niti najmanjšega -rjtfoka za sumničenje. Izvedel sem si m er, da je gospod Percival večkrat kazal nejevoljo zaradi razmerja med hčerjo Ado in svojim tajnikom, vendar sc zato ni brigal nihče.
! Pokazalo1 se je tudi, da je zapustil v testamentu vse svoje premoženje hčeri; ¡c mlademu Massetu je dal pet tisoč dolarjev. V slučaju, da se hčer omoži, pripade» ves denar njenim o-trokom in le če nima potomcev, dela lahko s premoženjem, kakor se ji poljubi.
Drugo jutro sem se vrnil v New York. Takoj je prišel gospod 'Masset k meni in povedal sem mu rezultat svojih preiskovanj. Bil je popolnoma zadovoljen in se je poslovil, j Stani, meseče je preteklo od tega in jaz *vm vso stvar že pozabil, kar dobim nekega jutra karto, da sta se, Harry Markham in Ada Percival poročita in da. stanujeta sedaj v Bostonu. Vsled tega. ker sem že slišal o razmerju med gospico Percival in gospodom Markhamom, me ni mogla ta poroka prav nič presenetiti, samo naglica se mi je zdela nekako neprilična.
Zopet je poteklo leto a o Harry Markhamu nisem slišal ničesar. Piša sem mu par vrstic, da mu voščim srečo ,v novem stanu in s tem se je najina korespondenca nehala.
Nekega jutra, ko sem ravno hotel zapustiti stanovanje, naletel sem pri vratih na prijatelja Harryja. .Zelo sem se začudilnjegovi izpremembi. Njegov
nekdaj lepi obraz je, bil zabuhel in ves pokrit z rdečimi lisami, sledovi pogostnega uživanja močnih pijač, roke so se .mu tresle, — bil je samo ostanek nekdanjega. Harryja. Vendar me je pozdravil z isto prijateljsko prijaznostjo, kakor nekdaj. Povabil sem ga, naj vstopi in naj stanuje pri meni. Kmalu sem izvedel od njega, da živi v zakonu zelo nesrečno, da se z ženo ne razume, da se je vdal pijači in, kar je še slabše, tudi igri. Harry je ostal pri meni tri dni; toda njegov obisk mi ni bil nič kaj všeč in ga tudi nisem prosil, da bi ga podaljšal. Vrnil se je domov. Približno osem tednov pozneje mo je obiskal zopet gospod Masset.
"Gospod Brampton,” rekel je, brž ko je vstopil, “gotovo se bodete spominjali. da sem vas pred enim letom prosil, da preiščete način smrti mojega pokojnega deda. Danes sem prišel s podobno prošnjo.”
"Res? Kdo pa je umrl?”
“Moja teta.”
“Katera teta?”	\
"Ali se ne spominjate hčere gospoda Percivala?"
"Kaj? Gospa Harry Markhamova?" “Da, ona je mrtva.”
“Mrtva!” vzkliknil sem ves iz sebe vsled začudenja. "Toda to vendar ni mogoče!”
"Vendar je tako. Umrla je predvčerajšnjim. na ravno tako' skrivnosten način, kakor njen oče. Prosim vas, da stvar prav resno preiščete; kajti prepričan sem, da se za tem skriva zločin."
“Ali mogoče kaj sumite?”
“Ne. Preiskovalni zdravnik jc bil mnenja, da je umrla gospa vsled razširjenja žile dovodnice.”
"Torej je umrla na isti bolezni, kakor njen oče?"
"Tako je."
"Takoj odpotujem v Boston. Sedaj sem tudi jaz vašega menja, da se mora stvar temeljito preiskati.
Brž. ko me je gospod Masset zapustil. pripravil sem se za odhod. Priznam. da sem se zelo čudil temu, kar sem bil ravnokar slišal. Ali bi bilo mogoče, da je Harry Markham. — Ne nisem si upal stavka končati.
Nekaj ur pozneje sem že bil v hiši Markhamovi. Povedal sem mu odkrito namen svojega prihoda. Zdel se mi je zelo potrt in prosil me je, da bi kar najskrbneje stvar preiskal. Moj prvi korak je bil, da poizvem čas smrti in vse k temu spadajoče okolnosti: Dobil sem sledeča pojasnila:
Gospa Markham je šla zvečer popolnoma zdrava spat. Ko je prišla drugega dne zjutraj hišna pred gospe-jino sobo. našla jo je. kakor po navadi zaklenjeno. Trkala je in trkala, pa odgovora ni dobila. Postala je nemirna in je hitela h gospodu, da bi mu povedala o položaju. Dobila ga je trdno spečega in ga je seveda takoj zbudila. Vstal jc takoj in hitel k vratom gospejine spalnice. Ko je tudi on trkal brez uspeha, prosil je pomoči sosede. ki so v sobo ulomili. Ključ je bil v ključavnici na znotranji strani. Našli so gospo vso mrzlo in trdo v postelji. Smrt je morala nenadoma nastopiti, kajti blazina in rjuhe niso bile prav nič zmečkane in o nasilnosti ni bilo nikakega sledu. Ko je gospod Markham zagledal mrtvo truplo svoje soproge, vrgel se je čez njo in je jokal in zdihoval, kakor otrok. Okoli stoječi so ga z veliko težavo odtrgali in spravili iz sobe. Kakor pri podobnih slučajih, se je tudi tu obvestila takoj sodnija. Razsodba mrtvaškega ogleda se je glasila: Božja volja je bila, da je umrla.”
Tako so mi poročali; moja dolžnost je torej bila, da se o resničnosti vsega tega prepričam. Šel sem v sobo, kjer jc ležalo truplo, in jo popolnoma preiskal. Vrata so bila zaklenjena od znotraj; da bi prišel kdo skozi vrata noter, je. bilo nemogoče. Soba se je nahajala v tretjem nadstropju iij je bila obdana od streh bližnjih in manjših poslopij. V bližini okna je visel zlomljen strelovod; nenavadne debelosti, toda njegov, konec je bil vendar toliko oddaljen od okna, da se ni moglo po njem priti v sobo.
Šel s,em preiskovat truplo. Poteze na obrazu niso bile prav nič spačene; in/če bi ne bilo lice .tako bledo, bi mislil, da gospa spi. Toda naenkrat sem skočil korak od postelje in malo je manjkalo, da nisem od strahu zakričal: Prav nad srcem sem zagledal modro liso, veliko kot glavica igle.
To ni mogel biti slučaj. Da bi se našlo eno in isto, brez vzroka, pri očetu in hčeri in na ravno istem mestu— ne, to je nemogoče. Nisem vedel, kaj mi je početi. Imam navado, da v takih trenotkih, ko mi ni vse jasno, o stvari par ur remišljujem, predno nadalje kaj ukrenem. Tudi sedaj sem tako sklenil, zapustil sobo, kjer je ležal mrlič in šel v bližnjo prijateljevo sobo. Sedel sem k mizi, podprl glavo z rokama in mislil, kako naj si stvar razložim.
Toda ni se mi posrečilo. Čim vec sem premišljeval, tem bolj se mi je vrivala misel, da je modra lisa edino sumljivo znamenje in da je to znamenje najbrže naravno. Slednjič sem sklenil, da govorim o tem s kakim zdravnikom in sem hotel sobo zapustiti, ko zagledam na polici za knjige ne-
ko francosko medicinsko knjigo. Vzamem jo, ne da bi pri tem kaj premišljeval in knjiga se mi na gotovem mestu odpre kar sama.'
Vešč sem francoskega jezika in bralec si lahko predstavlja moje začudenje, ko sem zagledal sledeči odstavek: Smrt brez bolečin. — “Doktor Velpeau je predaval zadnjo sredo v Academie de Mcdecitie o načinu smrti brez bolečin. Zatrjeval je, da nastopi smrt v trenutku, ko se prebode aorta s srebrno iglo. Ta način smrti ne pušča nobenih zunanjih sledov, edino malo modro liso v velikosti igline glavice. Gospod Velpeau priporoča, da se rabi njegova iznajdba pri zločincih, namesto giljotine.”
Ko sem odstavek prebral, mi je bila skrivnost smrti očeta in hčere jasna. Takoj sem šel v sobo, kjer je bil Markham. Našel sem ga zelo žalostnega.
“No, ljubi prijatelj,” rekel mi je in mi ponudil desnico, katere pa nisem sprejel, “ali si že končal svojo preiskavo?”	A
"Da."
“To me veseli. Gotovo si sedaj mnenja, da je imel zdravnik prav?” “Ne, nisem tega mnenja.”
“Kaj misliš s tem reči?” vprašal je Markham in njegov obraz je postal tako bled, kakor pbraz njegove mrtve soproge.
“S tem hočem reči, da je tvoja žena umorjena,” odgovoril sem in mu pogledal naravnost v oči.
“Umorjena? Nemogoče.”
"Vendar je tako, Markham. Spolniti imam bridko dolžnost, toda mora tako biti. Daj mi srebrno iglo, s katero si umoril svojo soprogo!”
Nikdar ne bom pozabil, kak je postal izraz na Markhamovem obrazu, ko sem izrekel te besede. Njegov o-braz je bil konvulzivno zgrbljen — najstrašnejši pogled v mojem življenju. Videl sem, kako nerad je posegel v žep telovnika. Sedaj sem bil prepričan. V onem žepu je moralo biti skrito morilno orodje. Zdelo se je, da nekaj premišljuje, nato pa so se mu nekoliko ublažile poteze na obrazu in bil je videti miren.
“Brampton,” rekel je. "bilo bi brezpomembno tajiti zločina, katera si ti tako izvrstno odkril. Zločina pravim, kajti tudi gospod Percival je bil na jednak način umorjen. V kratkih potezah ti hočem vse razložiti. Ti nisi nikdar poznal mojega pravega značaja. Na zunaj sem bil dober, ker sem se hlinil, v prsih sem pa imel hudobno srce. Ko sem nastopil službo pri gospodu Percivalu. zaljubil sem se v Ado. Njen oče je zvedel za najino razmerje, poklical me je in mi povedal, da moram takoj drugo jutro zapustiti njegovo hišo. Tisto noč sem ga umoril s srebrno iglo.”
"Kakor priporoča doktor Velpeau," prekinil sem ga v njegovem pripovedovanju.
“Sedaj vem, kakor si stvar odkril. Vse eno, Ada ni vedela nič o zločinu. Štiri mesece po očetovi smrti sem jo pregovoril, da sva se poročila. Saj veš, najino življenje je bilo zelo nesrečno. Vsled zločina se mi je vzbudila vest ju hotel sem jo vdušiti s pijačo in igro. Z ženo sva se toliko oddaljila, da sva živela vsak zase, popolnoma ločena. Premoženje je bilo po testamentu vse njeno, jaz nisem imel nič pravice do njega. Iskal sem z njo sprave, iu res se mi je posrečilo, dá je naredila testament po moji volji, v slučaju, da umre brez pravih potomcev.
Sedaj sem se začel pripravljati,) da tudi njo umorim. Štirinajsti dan potem, ko je podpisala testament, sem se skril v njeni spalnici in brž ko je zaspala, sem ji potisnil usodno iglo v aorto. Smrt je nastopila v trenutku, jaz pa sem se splazil skozi okno. Da se mi je posrečilo, mi je služil pri tem zlomljen strelovod. Da se moj zločin ne more odkriti, o teiii sem bil tako trdno prepričan, da sem šel sam obvestit sodnijo. Človek .obrača, Bog obrne. Povedati nimam prav nič drugega, kakor da sem se odločil, da ne bom umrl pod rabljevim mečem.”
In predno sem mogel spregovoriti besedo, vzel je iz žepa telovnika dolgo, tenko, srebrno iglo in si jo je Zabodel v srce. Padel je brez glasi? mrtev na tla.
Poklical sem ljudi na pomoč, pa iskra življenja je že ugasnila. Cel dogodek je preiskovala sodnija in razsodba je odgovarjala resnici.
lo dalje kuha, ker sem dejala tudi tiste pol kile Špeha noter, katerega si včeraj v Št. Jakobu kupil. Polente je pa še od zjutraj zadosti ostalo.”
Jože je zadovoljno prikimal, a misli njegove so bile pri ljubih mu smrekah in pri smoli.
Črez nekaj časa pa pokliče Lena svojega “starega”, češ, da naj pride jest. Ko sta odmolila in se tudi že nekako najedla, vpraša Lena:
“Joža! ali boš šel popoldne h Robanu seči?”
“Ne”, odreže se Joža; “popoldne grem v smolo.”
“Ježeš, Marija!” zaihti Lena; “že spet v smolo. Dobro veš, da je to prepovedano. Če te enkrat zasačijo, boš pa imel. Ali pa ,da se enkrat ponesrečiš! Kdo bo moral vse pretrpeti, če ne jaz!” In Leni stopijo solze v oči. “Oh, jaz nesrečnica, da sem morala ravno tebe dobiti za moža. Bi jaz bila vzela Primeja, kako srečna bi bila zdajle!”
A Joža vstane razsrjen, vrže leseno žlico na mizo, da se je razletela na tri kosce. “Ti in tvoj Primi, pojdita se oba solit. Ob, te babe so že vse po enem kopitu. Škoda za Adamovo re bro, da so morale biti ravno babe vstv-arjene iz njega! Jaz grem in konec besedi! . Pri smoli še največ gro šev skupim.” In vzel je jerbašček na roko, zakrivljen nož pa v žep, dejal svojo dragonsko čepico na glavo ter jezne odšel, ne meneč se več za Leno A korakal je vseeno le počasi in. zamišljeno. Kesal se je že svoje nagle jeze, kajti Lena se mu je zasmilila. Bil je že tak značaj! Zunaj se je ka zal robatega in jeznega, a znotraj je imel mehko srce, tako mehko kakor tiste gobe, ki šolarji tablice brišejo ž njimi. Zc se je hotel vrniti in prositi Leno oduščanja, ali pride mu na misel, da bi s tem le svoje hlače slekel ter da bi moral janko nositi. Ali tega pa ne! Le naprej, to se ne sme zgoditi!
FRANK MEDOSH
BLOK OD IGO. ILL.
Gistilmčar.
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Poštena Postrežba vsakemu.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja denar ▼ ataro domovino vcat-no in zanealjivo.
Telefon 123, South Chicago.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Belli* »e, Fish 1090 J- Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Ra-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.

.*.x-*-x-*xk-*-X"X~xk~x-*.x
I.
Kdo ne pozna Smolarjeve kaj že? Vsakdo jo pozna! Saj mora iti mimo nje, če hoče priti črez hrib k Dravi.
No, in pri Smolarjevih se je nekaj zgodilo, kar se sme le tiho na uho povedati. ,
Bilo je tako:
Vroč poldan je bil. Solnce je st^lo nepremično na nebesnem oboku, in niti za “las” se ni hotelo premakniti Jože, gospodar Smolarjeve kajže, si je brisal s predpasnikom znoj raz čela Cepil je ravno prej drva, sedaj pa je odložil sekiro in sedel na klop pred kajžo.
“Lena! Stara, ali slišiš! Ali je kapus že kuhan?”
Lena, žena njegova, odgovori mu iz kuhinje:
“Precej bo, Joža. Veš, danes se ma
Ko pride v goščavo, začne s svojim delom. Kjer je videl kepo smole na kaki smreki, splezal je na njo ter z zakrivljenim nožem kepo odrezal. In danes mu je bila sreča mila. Še nikoli ni imel v tako kratkem času toliko smole skupaj kakor danes. Če bi le ne prišel logar! Kmalu bo jerbašček poln.
Nekako tesno mu je bilo pri srcu.
Morebiti zaradi Lene?________________
Ze jo je hotel popihati proti domu, ko zapazi na neki precej visoki smreki tako lepo kepo smole, kakor jih danes še ni izrezal. “Te pa že ne mem pustiti, preveč škoda bi je bilo.” In hajdi gor po njo. Srečno je plezal gor, vse-del se na vejo in začel izrezavati. Kar
(Nadaljevanje na 7. strani.)
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPA’ IK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
áííbtk
fJP flP fin fJP fHP “ fJP “ flP
i
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. ¡¡Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih ¡¡vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pre-Itvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. ' Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno
zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TBINEE'S

ft CO IST £ R CD
Trinerjevo zdravilno grenko
vino.
%
§
*
« t *
*
1333-9 S. Ashland AVe.
«
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie on dežno zdravilo
o j str i okus, kredča živce,
cisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredne;*: lega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
CHICAGO, ILL
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovice in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
<*» «p «9» «*» «9» 4*»	<4*	MN MN MN MN%
\
«==
(Nadaljevanje s 6. strani.) se naenkrat zlomi veja. na kateri je sedel, hrušč, in Jože je ležal na tleh kakor mrtev.---------------------- —
II.
Lena je .popoldne spravljala seno. To je bilo njeno najljubše delo. Včasih je še zapela tisto znano pesem: Tudi jaz sem rožica, v božji vrtec vsajena.
Skrivam se zdaj tu zdaj tam, trgati se pa ne dam.
A danes še govoriti ni -mogla. S kom bi tudi govorila, bila je sama. Čudne in neznane slutnje so jo obhajale. Nekake skrivne moreče skrbi so težile njeno srce. Ali vendar je delala do poznega večera. Kravi piti je še podala in bila je gotova. Večerje kuhati se ji ni ljubilo. In kaj bi tudi? Malo močnika zabeljenega, kaj drugega tak ne zmore, in tega skuha lahko tedaj, ko pride Jože domu. Ali Jože? Zakaj ga še ni? Zakaj že ne pride skoraj domov? Ga je li morebiti logar dobil? Te misli jo pretresavajo.
“Ah kaj, molila bom rožni venec."
Ali odmolila je že rožni venec in njega še ni bilo. “Kje le hodi tako dolgo danes? Ko bi ga šla iskat, ali kje ga naj iščem, ker ne vem, kam je šel. Noč je pa tudi že. Eh, kaj, brala bom.” Prižge lučico in sname s police “Zgodbe sv. pisma” ter začne brati. Ali branje ji ni. šlo danes, bila je preveč vznemirjena. Stenska ura je odbila deset, a njega še ni.
V	tem hipu potrka na okno in začula je glas "odpri", ali to ni bil njegov glas. Strašna slutnja jo prešine. Gre odpirat. Štirje možje vstopijo. Bili so to Martinovi drvarji.
“Lena, ne ustraši se, je že moralo tako biti! Bog mu daj večni mir in pokoj!” jo ogovorijo ter prineso mrtvega Jožka na mrekovih vejah v sobo.
Lena zakriči, da bi se kamnu usmilila. “Oh moj ljubi Jožek, moj ljubi Jožek je mrtev!” Thtela in plakala je uboga revica, da so se celo Martinovim drvarjem porosila lica. Tolažili so jo kar so mogli, "in vendar bi sami najrajši jokali. Pospravili so malo po majhni sobici, saj uboga revica tako ni vedela, kje je. Naredili so oder, kamor so položili nesrečnega Jožka. Potem so začeli moliti in pri tem se je tudi malo pomirila uboga revica Le na.---------
III.
Drugo jutro po maši pride občinski sluga, ki je bil ob enem tudi mrliški oglednik, suh in majhen možicelj, z velikim klobukom, a še mogočnej Šimi brki,'na katere bi bil sam kitajski cesar ponosen. Prkalasto srajco je imel pod vratom namesto z gumbom zapeto, z jermenom zvezano, hlače so bile za dobro ped krajše, kakor bi ime le biti in so imele že Metuzalemovo starost, da se ni moglo določiti, ali so bile nekdaj črne ali bele. Noge so pa pokrivale zakrivljene coklje. Ime mu je bilo Marki. Ponašal se je tudi rad z nemščino. Ko vstopi, vošči Leni dobro jutro in pomenljivo pogleda naj prej Leno, potem pa nesrečneža na odru.
“Kaj je padel s smreke?” vpraša osorno.
Lena mu nato ne more odgovoriti, saj ni bila zraven. A Marki je bil že jezen.
“Ti, njegova žena, ne bi tega vedela? Ali ne veš, da je ‘Man und Bajb is ols a Lajbl’ Meni pa ne smeš ničesar'zakriti; jaz sem omcperson in moram narediti vse natanko po palagrafih!" In Marki začne svoj uradni posel. Najprej zavpije mrtvemu Jožku na uho “Joža, ali si živ, ali si mrtev?” A Jož; mu ne da odgovora. "Lena! Prines' šivanko!” ji zaukaže. Ko jo dobi, za čne s šivanko drgati po Jožetu a nit ne pomaga. Jože je še vedno mrtev Zdaj izvleče iz žepa zrcalo, je dem pred Jožetove usta in nos, da bi kal dih zapazil na njem, ali brez uspeha Jože ne da znamenje življenja. Nat< zaukaže prinesti golido vode. Lena mt jo prinese, nakar polije Jožeta od noj do glave. Ali Joža se ni zmenil za t< kopel. "Prinesi mi klešče”, zavpije nad Leno, a ona mu ugovarja, češ, d; ni treba mrtveca še trpinčiti. “Tc tebe nič ne briga, jaz sem omcperson in moram vse natanko po palagraf: narediti.” Lena mu prinese klešče Marki začne s kleščami ščipati Jožet; na prstih, ali tudi to brez uspeha. Žt je hotel zaključiti svoje “uradno” delo. kar mu pride še nekaj na misel!
“Prinesi mi pečat, tisti rdeči!”
Po dolgem iskanju ga je vendar dobila. Marki vzame svečo ter začne goreči pečat kapati Jožetu na nos. In glej, kaj se zgodi! Dozdaj mrtvi Jožef se skloni po koncu! Markija prešine tak strah, da spusti vse, pečatni vosek in svečo na'tla in zbeži. Lena pa Sama ni vedela, ali bi verjela čudežu ali ne! Šele ko Jožek vpraša, kaj se je zgodilo, pride sama k sebi:
“Oh, moj Bog, za mrtvega smo te imeli!”
V	malih beedah se je razjasnil ves dogodek.
Jože je slovesno prisegel, da ne pojde nikdar več v smolo. Marklju pa ni bilo več para v celi občini. Saj pa tudi res mrliča zbuditi ne zna vsak mrliški oglednik.
Z Balkana.
Belgrad, 8. okt. — V Belgrad je do-šlo jako veliko vojnega materijala, o-sobito dinamita za izdelovanje bomb. Minuli tedcirje došlo iz Belgije 2,000,-000 in iz Francoske 1,000,000 patron. Za dobavo 48 baterij brzostrelnih topov Srbski se pogajate neka nemška in neka francoska tvrdka. Nemška zahteva 72,000,000, Francoska le 50,800,-000 frankov.
| Janez Smejavec in f | čmerna Lizika. I
S smehom na ustih je. prišel Janez na svet in v smehu mu je potekalo tudi vse njegovo nadaljno življenje. Z obraza mu je odseval sam smeh: Lica so bila zelo lepo zaokrožena in so se svetila kakor dva maslena hlebčka; vsako lice je imelo tudi majhno in nežno jamico, ki se je v njej neprestano skrivalo čudno, nerazrešljivo smehljanje. Usta so bila vedno veselo navzgor zaokrožena; da bi jih bil zaokrožil navzdol ih jih nakremžil, tega Janez ni mogel. Ko so ga nesli h krstu, takrat je Janez prvič pokazal svojo židano voljo. — Večina mladih zemljanov namreč, ko pokusijo pri krstu blagoslovljeno sol, nategne slovesne strune, a ne strun veselja, ampak strune žalosti: Jokajo Stvarniku v zahvalo. Pri Janezu je bilo drugače. Ko mu je duhovnik vsul na jezik par zrnic soli, jih je Janez povžil z veliko slastjo in se oblizal, kakor za bonbončki, in takoj je spustil jasen in vesel smeh s svojih ust, da se je zasmejal tudi duhovnik, boter, botra in cerkov-n k. — Smešna narava Janezova se je kazala vedno bolj, čimbolj se je Janez staral. Smejal se je doma, smejal se je v šoli, smejal se je v cerkvi, smejal se je v družbi, najbolj pa, kadar je bil sam. Smešno se mu je zdelo vse. Vsaka preklja in vsak kamen, vsak črviček in vsaka muha, vsak šum in vsak glas je spravil Janeza v smeh. Da, tudi ob takih prilikah, ko drugi jokajo in prelivajo solze, ko se tresejo od strahu in bojazni, tudi takrat se je Janez veselo smehljal. Jokal menda Janez ni nikoli. — Pač! Enkrat ga je učitelj v šoli kaznoval radi njegovega smeha, in takrat je bil Janez malo zastokal. Naenkrat pa se mu je zjasnilo obličje in zasmejal se je na ves glas.- — Zakaj? — Ker.je švignila učiteljeva šiba Janezu mimo roke in zgrešila svoj cilj. Tudi učitelj še je zasmejal in kazen je bila pri kraju. Videl je, da ničesar ne opravi. Sploh je Janez s svojim smehom vsakogar spra vil v dobro voljo. Kdor ga je videl, se je moral hote ali nehote smejati tudi sam in zato je bil Janez vedno v veseli družbi.
A krivico bi delal Janezu, kdor bi mislil, da pod njegovim klobukom, boljše rečeno, v njegovih možganih ni bilo vse v redu. Nikakor ne! Janez ni imel niti kolesca premalo,, niti kolesca preveč — bil je pravi človek, pameten človek, samo smeh mu je bil prirojen. Počutil se je vedno zelo dobro in desetkrat lažje je nosil svojega življenja pezo, kakor jo nosijo drugi ljudje, ki lazijo in stokajo po tem ubogem, jokavem svetu.
Zgodi se pa na zemlji mnogokrat kaj zelo čudnega. Strnejo se največja nasprotja: sol in sladkor, jesih in olje, miš in mačka, žebelj in oko. Tako je bilo tudi v Janezovem življenju — Janez Smejavec se je seznanil s čmerno Liziko, ki ji žolč nikoli ni miroval. — Ne upamo si Lizike dostojno naslikati, ker nismo kos taki nalogi; mimogrede naj le omenimo, da je bil njen obraz pust in žalosten, kakor pepelnična sreda; bila je kakor živ sod jesiha, kakor živa, utelešena lesnika. Jezila še je nad vsako iverjo, nad vsakti muho na steni, prav kot se je Janez podobnim stvarem le smejal. Lizika je vedno zatrjevala, da je bolna, da se jej je žolč razlil in da se po. njenih žilah pretaka ppl žolča, pol krvi. Jio je Janez slišal o Lizikini čudni bolezni, se je zasmejal in rekel: “Bomo videli. Žolč ji bom kmalu odpravil.”
Prišla je snubitev, in Janez in Lizika sta se vzela. Že. pri svatbi je bilo ne-
kaj za jezo, nekoliko pa za smeh. Lizika ni hotela reči “da”, ker je duhovnik za zvestobo prašal najprej Janeza, ne pa nje. Janez se je zakahljal na ves glas; vzel je iz žepa robec in ga tiščal pred usta, da se ne bi snjejali tudi drugi svatje in ljudje v cerkvi. — A v novem stanu bi bil gotovo prešel Janezu smeh in vsa njegova blaženost, če ne bi bil tak veseljak že od rojstva. Čmerna Lizika je dovolj skrbela za to, da bi se mu bili pobesili lepo navzgor zaokroženi ustnici in dobili žalosten izraz, pa njeno prizadevanje jč bilo vendar zaman.
Lizika je ropotala po hiši kot vihar in grom. Nič ji ni bilo po godu. Jezila se je, ker je bila miza bela in pod črn, ker je bila ponev sajasta, okno pa prozorno itd. itd. Posli so odhajali vsak mesec s svojimi culami; nihče ni mogel dalje časa izhajati s čmerno gospodinjo. Tudi Janez bi bil že davno navezal svojo culo in se izselil kam drugam, pa se revež ni smel ganiti. Lizi je žolč vedno bolj silil v kri in Janez se je začel bati, da se ne bi tudi on nalezel te bolezni od svoje vročekrvne ženke.
“Tako ne sme iti dalje... bomo videli, kdo bo zmagal.” Tako je mislil Janez in trdno sklenil, da bode pošteno enkrat zgrabil Liziko in ji izbil jezo. Šel je v krčmo, da bi tam dobil zdravila zoper strahopetnost in se ojunačil za hoj, ki ga je zasnoval proti svoji ženi. Napil se je. A zdravilo je učinkovalo ravno nasprotno: Junaštva je hotel dobiti v vinu, resnosti in slovesne, neupogljive jeze, a srce mu je bilo bolj mehko, bolj popustljivo, kakor prej. Prišel je domov š smehom na obrazu in srce se mu je topilo kakor-maslo ob solncu, ko je zagledal Liziko. Lizika pa je sikala kot gad in upila: "Pijanec grdi, požrešni, leni... smet umazana, kaj počenjaš?...” Dalje ni mogla, ker Janez se je zasmejal tako na glas in tako močno, da je u-dušil hripavi glas svoje žene precej prvi hip. Ko je on nehal s smehom, je začela zopet ona: "Že prej si bil tepec, predno sem te poznala... zdaj si še večji... obraz kakor mesec... in smeja se kakor trapast trot pred Bogom... Povrhu pa še pij, da boš še bolj neumen!...” Janezu je z ust zopet šel krepek smeh... “Hahaha, ha-haha” itd. se je razlegalo po veži in odmevalo iz vseh kotov, in ženka je morala utihniti. Prileteli'so od vseh strani posli in se smejali in kričali vsak po svoje.
Lizika se je umirila za hip, le zdaj-pazdaj je zapihala še od jeze. Potem pa je zbežala po stopnjicah v zgornji-co, se vlegla v posteljo, obraz obrnila v zid in ni jela m ni pila, kakor izraelski kralj Ahab v starem testamentu. Na ta način je mislila, da bo ugnala svojega možička — veseljaka. On pa se’ je smejal spodaj po stari navadi, kar je Liziko še bolj jezilo. Od jeze je obolela. Večinoma pa je le hlinita bolezen. — Janez je moral po doktorja. Popisal mu je natanko vzrok in posamezne pojave ženine bolezni. Doktor se je smehljal, potem pa šel v bolmči-no sobo. Potipal je Lizi-žilo in rekel: "Bodite mirni in nikar se ne razburjajte čez mero. Slabi ste in srce vam utriplje nemirno, sumljivo... Pazite se, sicer vam bo zima dolga!” Žena je prebledela, mož se je zasmejal. — Lizi je šinila v obraz rdečica, ker se je je lomila zopet jeza. Vstala je in upila na moč: "Lump nekazni!. .. Kaj ne, dobro bi se ti zdelo, če bi me smrt pobrala in me pokosila? Ne boš!... Nalašč bom ozdravela!...” —■ In res! Liza je odšla od sobe in je bila zdrava.
Zdravnikove besede so na Lizo upli-vale izborno. Ni jih pozabila še dolgo ne. i— Od onega časa, ko je hipoma “ozdravela’!, je napenjala vse svoje moči, da je vsako razburjenje, ki se ji je spočelo, zadušila precej od kraja. Ko ji je vstajal žolč, se je brž spom-
nila smrti z dolgo koso, ki ji jo Je zdravnik prerokoval, in bila je mirna. Polagoma se je privadila Janezovih smehljajev in njena narava se je čedalje bolj spreminjala in umirjevala. Žolč ji ni nič več vstajal in nazadnje se je ob Janezovem smehu smehljala tudi ona. — Tako je Janezov smeh premagal Lizin hud žolč. — Liza še zdaj živi in je prav dobra in odjenljiva gospodinja. Če živi tudi Janez, ne vemo. Vemo pa, če se ne smeja več na tem svetu, se gotovo tembolj smeja v nebesih.

Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA
309 Granite St.
Joliet, Ills.
Angleščina brez učitelja.
po navodilu;
SlovensKo-anglešKe slovnice, SlovensKo-anglešKega tolmača in AnalBsKo-angiesliega slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
S3 na leto

Plačate za predel v katerem laliko hranite svoje vrednost ne stvari proti o^nju ali tatovom.
Ni vredno hiti v strahu, ko j 5 varnost tako poceni.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL-
V. J. KUBELKA A CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slo vence v Ameriki prepotrebno SloveD
sko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v tak< popolni meri, kakoršne do sedaj Slo venci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana staneaatnc
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštni» znamkah na
V. J. KUBELKA' & CO 538 W. 145 St. New York. N. V
Na smrtni postelji.
Žena (umirajočemu soprogu): “Ako mi res umreš, prišla bom kmalu za teboj!” — Mož: "Prosim, ne greni mi še zadnjih trenutkov!”
Predebelo.
“Pretekli teden sem vstrelil dvajset zajcev na lovu.” —- “Nehaj, nehaj, že vendar; saj sem se že včeraj dovolj nasmejal, ko si pravil, da si jih vstrelil deset!”
Compagnije ^ G-enerale
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30.000 H. P.
LA SAVOIE 22.000 H P.
LA LORRAINE 22.000 H P
LA TOURAINE 15.000 H. P
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe Snažne postelje, vino. dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmtnski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chit »gr Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul
^ Transalantiqu©
Chicago, lil. A. C. Jankovicfc; „ .	Starič, agent, 110 South I7t»
St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
SW.VAW.V.W.W.V.V.V.V.WASV.V.*.V.V.W.W.V.V.V.VAV.VW.,.W.V.V.V.V.V.SS\y.
■j Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
ij Kranjska hranilnica v Ljubljani.
I	”“*“*'*
¿1	USTANOVLJENA LETA 1820.
£	sprejema vloge m jih obrestuje pn 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
j;	Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
£	Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
jj Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
f	78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
msmmm terjatve ............K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,392.039
Menice .......... 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj
|	blizo sedem milijonov kron.
TJ,
©
Ustanovljen 1897.
INSTITUTE
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA:
BERITE RESNICO!
Nedelja 26 Sept. 1909.
Spoštovani gospod zdravnik 1
Vam pošiljam zahvalno pimo. Sporočam da sem vaša poslana zdravila porabil kakor ste mi jim predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko časa odpisal kake uspehe so imela zdravila, ker sem čakal nekoliko časa ker sem mislil da se mi bolazen j K) vrne. pa se mi ni povrnila, ali sedaj čutim popolno zdrave oči ter se Vam iskreno zahvaljujem, iu priporočam vsem rojakomse kvam obrniti kateri trpi bolečine, ker sem prepričan da ste vi najboljši iu uajpošrenejši zdravnik
kateri zamore vsakemu pomagati in vam pošljem mojo sliko iu ostajam vam hvaležni rojak
FRENK SUSIN
1802 Marble Ave. Cleveland Ohio.
Rt-ie.S’


Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica 1 Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
M' -S'J
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
Rojaky!
Ako toraj boljujete nakaterej označenih ali čnili bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi. mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumarizem. tragn je po životu, nečistoali pokvarjeno kri vrtog'avost nervoznost, vodeni v ali kako drugoživšnobolezen,
mazule, hraste
tstjaaaivp la* ali kake druge nožne, bo.ezm Vse ženske bolezni kakor padanje
jetiko	iu vse ostale notranje
ali zunanje možfee ali ženske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte niti enega dneva ampak iščite takoj jiomoč tam kjer se Vam ista siguri.
Pisma naslovite:
THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34thSt., New York.
Dr. S. E. Hyndman, Glavni vodja.
Bolnik kateri je imel vnetje oči in skoro oslepil, je sedaj popolno-1 ma ozdravljen po čuda-polnih zdravilih od Collins New York Medical Institute.
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenja n _zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Max Omerzelj, 237 Grand Ave.; tajnik: Math Grili, 1834 W 22d St.; delegat: Martin Lavrič, 1900 — 22nd Pl. cor. Lincoln St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, Ul Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, UL Predsednik: John N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda; Tower, Minn. Predsednik: Geo. Ne manich, Box 1230; tajnik: John Lov sin, Box 1230; delegat: Janez Tekavc, Box 1230. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši četrto nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111. Predsednik: Jos. Brglez, 1123 Ca nal St.; tajnik:	Matevž Urbanija,
1326—3rd St.; delegat: Ivan Klemen Čič, 1016 Main St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v, mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Math Novak, 300 Spring St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E. B St. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart Kambič, 1204 Cora St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo,
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, IH. Predsednik: Mart Zelenšek, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St; delegat: Alfons Kessler, 231 Middle Ave. Mesečne seje vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 77; delegat: Anton Unh, Box 106. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont Predsednik: Nik. Požek, 268 E. Park St.; tajnik: J. Malerich, 906 E. Park St.; delegat: Peter Osterman, 119 So. Grant St. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; delegat: Ivan Arch, 79 High St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8, Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Peter Mu-kavec, 207 East Bundy St.; tajnik Jos. P. Movrin, 132 Luxmore St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Mesečna seja vsako'tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Petrovčič, Box 267; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Frank Spen-dal, Box 235; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. 11 yi; delegat: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 7&l/2. Mesečna,seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton. Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 33, Piper, Ala. Seja vsako drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O Predsednik: Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Jo liet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Mihael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan G^izboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. L Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nikolaj Satov-šek, 5121 Dresden Alley; tajnik: Anton Mišica, 5129 Dresden Alley: delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Ivan Kr-stinc, 613 Sundusky Ave.; tajnik: M. Majerle, 413 5th St.; delegat; Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako p n’o nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Tomaž Vever, 305 3th Ave; tajnik: Ant. Kramar, 216 3rd Ave.; delegat: Peter Stark, Rebrod St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg,
Pa. Predsednik: John Bojane, 225 57th St.; tajnik: Fr. Gregorič, 3393 Webster Ave.; delegat:	Frank Bo-
štjančič, 201—57 St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S 2nd St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Anton Papič, 159 Main St. Mesečna seja vsaki tretj četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael
J.	Kraker, 503 E. 3rd St. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnat, 168 — 95th St.; tajnik: Math Černetič, 129 — 95 St.; delegat: Jakob Kovač. Mesečna seja prvo ne-deljo v mesecu.
45.	Društvo sv, Cirila in Metoda,
East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 32; tajnik: Jos. Hudakler, Box 175; delegat:	Nick	Veržuh.
Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 — 90th St.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th St.; delegat: Jos. Stern, 424 E. 9th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago,
111.	Predsednik: Franc Kozjek; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 813 W. 22d St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nikolaj Klepec, 4834 Plum Alley; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5122 Natrona Al ley. Mesečna seja vsako četrto nede-
U°-	_
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik: Frank Mra-vinc, 120—46th Hartfield St., Pittsburg Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
51.	Društto sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAlister Ave.; tajnik: Peter Srnovrš-nik, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Breznik, Box 54; tajnik: Frank Firšt, Box 707; delegat: Martin Zallar, Box 541. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Bolden; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: John Skalla, 636 Elem St. Mesečna seja vsakega 28. v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društva sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Frank Demšar, Box 66; delegat: Anton Ro zina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šukle, Box 626; tajnik: Jakob Osbolt Box N; delegat: Ant. Račul, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo Sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Ivan Hartel, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo. ’
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Mart. Žlogar, 523 Crescent St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Alojzij Sile; tajnik: John Jerina; delegat: Frank Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 \etna Roärd, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat:
And. Slak, 7713 Astell Place, S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R. R. St.; tajnik in delegat: John Škof, 608 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Josip Vindišman, 391 Grove St.; delegat:; Blaž Hren, 238 Florida St. Mesečni; seja vsako prvo nedeljo v mesecu V nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Zupančič, 3236^2 Hamaten St.; tajnik: Egidi Verhovc, 2560 E. 75th St.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick St.; tajnik: Ivan Boben, 523 So. Front St.; delegat: Miko Matjašič, 558 S. 3rd St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Frank Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, Box 441; tajnik John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave, N. Mesečna seja vsako tretjo soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Lu-kežič, 2855 Lyon St.; tajnik: Ant. Nabergoj, 2226 Gravois Ave.; delegat: Anton Bukovec, 3400 Cosciusco St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Aleš Demšar, Box 94, Crabtree, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Franc Ogrin, New Alexandria, Pa. ’ Mesečna seja 'Vsako prvo nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely,
Minn. Predsednik:	Ivan Zupančič;
tajnik: Jos. Palčar, Box 385; delegat: Jurij L. Brozich. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Štefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih prostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1913 Grand Ave.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mal-!y, 1216 — 3rd St.; tajnik: Jos. Barbarič, 1102 — 1st St.; delegat: Anton Mežnarič, 659 Sterling St. Seja vsako tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl. delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo,
79.	Društvo Marije Pomagaj, Wau kegan, 111. Predsednik: Anton Turk, 1426 McAlister Ave.; tajnik: Matija Jereb, 1416 Sheridan Road; del.: Ivan Gregorka, 818 — 10th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So, Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezi ja Podlipec, 9384 Kreiter Ave.; za stopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave, M. Sejo tretjo nedeljo v mesecu dvorani g. Fr. Medosha.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Neža Go rišek, 907 S. Canal St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja Marija Flajnik, 4636 Hatfield St. Me sečna seja vsako četrto nedeljo v me seču v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R, R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Frank Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet.
Šikonja, Box 215; tajnik: Jos. Starce-vič, Box 188; delegat: Anton Tintar. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Neža Ambrožič, 562 llth Ave. Mesečna seja vsapo prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, BoxE27; tajnica: Johana Putc, Box 233; delegatinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
1101 Bluff St.; tajnik: Math Golobich, 518 Summit St.; delegat: Math Vidmar, 203 Bridge St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Miiren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. -
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Ivan Ktilišič,
34 Railroad St.;'delegat: Nikttej Erdeljac, 25 Ganstčr Et. Meseci:a seja vsako prvo nedeljo.
90.	Društvo sv, 'Cirila in Metoda, So. Ornate, Nebr. Predsednik: Martin Detgdiic, 18fh V St. No. 547; tajnik: A'htdh Oštronič, 1408 So. 12th St.; delegat: JBžef Švajger. 'Društvene seje Vsakb tretjo nedeljo v mesecu.
'Sil. Društvo sv. Petra in Pavla, Rarikin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Nikolaj žarkovič, 119—3rd Ave.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mil. Car, 46th St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley; zastopnica: Helena Okovic, 4931 Harrison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box43; tajnik Štefan Zgonc, Box 43; delegat: John.Kochevar, Box 123. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: rank Klančar, Box 161; tajnik in delegat: Ivan Pagon, Box 117. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Jakob Oblak, Box 213. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik:, Fr. Mack; tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Fr. Bolte, 510 Moen Ave.; tajnik: Ivan Zalar, 216 Millard Ave.; del.: Alojzij Piškur, 107 Central Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik:	Josip Kaša, Box 93;
delegat: Jakob Lončarič, Box 8. Meseč na seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Ivan Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 1762 E. 29th St.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th Ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Stefan Ivanc, 44 Stone St.; tajnik: Franc Intehar, 285 Norfolk St. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 293 Grove St.; tajnik: Jurij Sagadin, 664 — 62th Ave.; delegat: Ivan Kastelic, 535 National Ave. Mesečna seja prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Jožefa
Merhar, 1210 Bohmen Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mahren Ave. Mesečna seja vsa-ceka 15. dne v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare. Moon
Run, Pa. Predsednik: Anton Zajc, Box 61; tajnik:	Franc Strmljan,
Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Marija Dunda, 1002
N.	Chicago St.; delegatinja: Marija Stanfel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Jos. Žagar, Box 207; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Me' sečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Ivan Rataj, 643^ž Newell St.; tajnik: Ivan Gabrovšek, 520 Van St.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, Ohio. Predsednica: Ivana Ž'gajnar, 643 Newell St.; tajnica: Antonija Rataj, 643l/2 Newell St.; delega tinja: Neža Kranjc, 167 Chisnell St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Math Stonich; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Frank Jerič, vsi v Ely, Minn. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: Fr. Tanke, 4855 Washington St.; delegat: Štefan Prelesnik, 4466 Penn St. Mesečna seja vsak 13. dan v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboti v mesecu.
115.	’ Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 33 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N.'Y. Predsednik: John Grdin, Da-nabe St.; tajnik: Ivan Bajc, 12 Seely St.; delegat: Leopold Susman, 541 Jefferson St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Koste-lec; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Ana Gerčman; tajnica: Mary Spec, Box 611; delegatinja: Terezija Tomšič. Hesečne seje vsako tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 4 Seeley St.; tajnica: Jerica Ka-kal, 22 Danube St.; delegatinja: Marija Žehel, 624 E. Mili St. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, Box 399; tajnik: John Koshir, Box 563; delegat: Maks Keržišnik, Box 383. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Tajnik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St,
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Mary Perko, Box R. F. D. 2 No. lljd; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Ivan Jakše, Pittsburg, Bradley B. R. 1, Kans., tajnik Ignac Sluge, E. Mineral, Box 47, Kan. delegat: Ivan Bernik, E. Mineral, Kan., Box 85. Društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Lah; tajni
Mary Setnikar, 1400 Sheridan
MALI

Road; delegatinja: Marija Kirn, 1416 Wadsworth St. Mesečne seje vsako 4. nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa, Predsednica: Ana Novak, Wisman house; tajnica: Johana Škof, 608 But ler St.; zastopnica: Ana Stanešič, 15 Ganster St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Jožefa Derganc, 457 So. 18th W. S.; tajnica Katarina Švajgar, 385 So. 23 St.; zastopnica: Ana Žitnik, 1108 So. 22nd St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. Predsednik: Fr. Beanke; tajnik Fr. Masle, 1415 State St.; delegat Math. Košir, 1409 State St. Seja vsako prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. oberstar; tajnik: Al. Kastelic, Box 118; delegat: Franc Hren. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik: Alojzij Breznikar; tajnik: Ivan Kerne, Box 147; delegat: Anton Kocman.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Kat. Ulašič; tajnica: Marija Ritmanich, 132 Luxmore, St.; zastopnica: Ana Petruša
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bramor, 766 King Ave.; zastopnica: Jožefa Taborski, 746 Haugh St.
NAPRODAJ HIŠA S 7 SOBAMI IN tremi lotami, \l/2 miljo vzhodno od Rockdale, blizu žičarne in drugih tovarn. Proda se poceni. Vprašaj na 508 N. Broadway, Shoe Shop, Joliet, 111.	2t,
IŠČEM JOŽEFA GAZVZODA. Pred dvemi meseci je odšel od mene in mi ni plačal kar je dolžan na hrani. Prosim rojake, če kateri ve kaj za njega ali njegov naslov, naj ga meni blagovoli naznaniti. Če mi se sam ne javi, ga bom oznanil drugod v listu koliko je dolžan. Peter Bukovec, Box 397, Conemaugh, Pa. HRV. iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI 'f rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobr’k 920 N. Chicago St.; blagajnik:}	p Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mesti	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Ma ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
KJE JE MAT. RAUH, DOMA IZ Gradaca pri Metliki. Svoječasno je bival v Clevelandu. Za njegov naslov bi rad vedel, radi važnih sporočil, njegov bratranec, John Plut, R. F. D. No. 89, Tonawanda, N. Y. 2t
Pozor!
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po Oc gal., reesling po35c gal. Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
Hill Girt Vineyard,
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
Naprodaj
Fina obdelana farma obstoječa iz 230 akrov dobre zemlje, blizu Jolieta. Na farmi je lepa hiša, hlev in druga gospodarska poslopja v dobrem stanu. Dobi se poceni, ako se kupi v 60 dneh, ker se mora zapuščina razdeliti med dediče v 60 dneh. Več podrobnosti daje: Anton Težak, 209-210 Cut-ting Bldg., nasproti Court.House, Jo-liet, 111.	'	ufn.
Emil Eachnan
1719 South Center Avenue.
Chicago, Til.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap baades in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Krvava Noč v Ljubljani
drama v štirih dejanjih s karikaturami (slikami).
V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev
Najdeno Srce
Knjiga obsega 168 strani v velikosti 6 in palcev.
Cena broširani je 40c.
Cena vezani je 75c.
Naroča se pri:
Jacob Hočevar,
1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio
$ Služba za organista. f»
« . . *•> J|	Potrebujem organista, ki bi |J
opravljal službo v cerkvi, pri petju &
5| in pri zvonenju; ter čistil cerkev, |{
šolo in skrbel za toplino potom ¡J
parne peči v zimskem času.
Naznaniti mora, kje je delal in koliko časa.
Mesečna plača od 1. oktobra
#
t
#
m
4t do 31. marca $55, od 2. aprila do 5| 30. septembra $50.
I
^ 906 N. Broadway

Pcnudbe naj se pošiljajo na:
Rev. Geo. Violič,
JOLIET, ILL.