Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i>
Naroda

List slovenskih delavcev \ ^Ameriki

VSe first Slovenic Dally- hi
the United States. Issued every- day- except Sundays and Holidays.

Stev. <3-7.
Entered »ecohd-Ci^ss matter, September 21, 1903, at the Post Office at Ne^ York, N. Y., under tre act of Conokksb of March 3, 1879.
NEW YORK, 21. marca, 1904,
Leto XI.
—- Mivajo plačilo.
Zamorci usmrtili 7 nem-ških častnikov in 19 vojakov.
Nem&kl vojak! beiali na vse strani.
Nemci popolnoma poraženi.
Brodovje združeno
B
Berolin, 20. marca. Iz nemške ju-gogozapadne Afiike prihajajo vedno bolj otožna poročila, ktera dokazujejo da nimajo Nemci tam kaj iskati.
Sedaj se zopet poroča, da so Vilje-movi vojaki morali pred domačimi sijajno bežati. Hereri so usmrtili 26 Nemcev, dočim 30 oni, kteri so všli — vsi ranjeni. Sedem častnikov je usmrtenih, trije so ranjeni.
Boj se je vršil dne 13. marca pri Ovikokero. Hereri so napadli nemško predno stražo. Boj je bil skrajno krvav. Domačini so zgubili 22 mrtvih.
Nemce so napadli Hereri- iz rodu Owambo.
Tukaj vlada radi najnovejšega poraza velika razburjenost, kajti vsakdo je mislil, da bode sedaj, ko je prišlo tjekaj vojaštvo iz Nemčije, vstaja končana.
Vladivostoško in portarthursko rusko brodovje se je srečno zjedinilo.
Vest še ni uradoma potrjena. — Rusi vjeli 1800 Japoncev.
Kitka pri Yalu. — Rusi pri Piug-Vangu. — Vedno ved vojaštva v Mandiuru. mobilizacije. — Japonska mornarica je zelo oslabljena. — Torpedolovka "Skorij
Sully baukerot.
Zgubil več milijonov.
Kakor strela iz neba, delovala je minoli petek popoludne na newyor-škej bombaževej borzi vest, da je tvrd-ka Daniel I. Sully & Co., napovedala bankerot. Kakor hitro se je na borzi o tem zvedelo, nastala je nepopisna panika in bankarji so v svojej vzruja-nosti rujoveli, kakor Indijanci. Vsi so zaupali na kralja bombaža in zanj bi sli vsaki čas v ogenj, a sedaj — bankerot. Sull.vja ni mogel nihče obiskati kajti zaprl se je v svoj urad. Koliko znaša njegov dolg, ni znano, toda vsakdo ve, da ima na milijone izgu-bevsakdo ve, da ima na milijone zgube.
Kakor hitro se je zvedelo o banke-rotu, pričela je tudi cena bombaža padati. Med tem, ko so še minili ponedeljek plačevali bombaž po $16.65, dobiti ga je bilo v peter zvečer po $10. Vsakdo je hotel prodati, toda kupcev ni bilo na mestu. Agentje so bili zelo previdni in niso hoteli špekulirati.
Sully je bil nad leto dni prvak na borzi. Njegove operacije na bombaževem trgowiscu je vsakdo občudoval, kajti Sully je "služil" milijone. On je ceno bombaža dognal do skrajne višine, ne da bi pri tem mislil na bedo, ktero je s tem provzročil tisočerim in tisočerim delavcem tukaj in v Evropi, kteri so postali radi njegovih špekulacij brezposelni, kajti tovarnarji niso zamogli bombaž tako drago plačevati in so svoje tovarne raje zaprli.
Kljub bankerotu pa Sully še ne bo stradal, kajti par dolarčkov si je še pridržal in poleg tega je za minoli Božič podaril svojej soprogi hišo št. 6 istcčna 62. ulica, za ktero ie dal $270,000.
Nejedinost med republikanci v Ohio.
Celina, O., 19. marca. Včeraj se je vršil tukaj republikanski konvent 4. kongresovega okraja. Ob tej priliki je prišlo do prepira med Hanncvo in Forakerjevo stranko. Delegatje Fo-rakerjeve stranke so končno ostavili dvorano in so na to v dvorani sodnega poslopja sami zase zborovali. Obe stranki sta imenovali svojega kongresnega kandidata. Hannova je izvolila R. D. Kahleja in Forakerjeva Frank Conklina.
Po glasovanju premogarjev.
Indianapolis, Ind., 19. marca. Uradoma se naznanja, da je pri glasovanju glede 5% znižanja plače premogarjev oddalo 98,514 glasovalcev za, in 67,373 proti znižanju plače.
Prerijski požar v Nebraski.
Hemingsford, Nebr., 20. marca. — Severno in južno od tukaj razsaja prerijski požar. Požar je dosedaj vni-čil 40,000 oral zemljišča in mnogo ranchov. Ako preskoči požar preko reke Niobrara, bode zgorelo mnogo farm.
London, 21. marca. Iz verodostojnih virov iz Sasebo, Japonska, se 1 rzojavlja, da se pripravljajo Japonci zopet zapreti portarthursko luko, ker !<■ na ta način ostanejo gospodarji na morju. Za zaprtje luke pripravljajo 15 starih ladij, ktere sedaj nakrea-vajo z kamenjem. Te parnike bodo v --i roke j vrsti poslali pred Prot Arthur kjer jih bodo skušali potopiti. V to je .1 aponska prisiljena, kajti vlada v Tokio je dobila poročilo, da se je roske-muadmiralu Makarovu posrečilo zje-diniti portarthursko z vladivostoškim brodovjem.
pili ves les \ Newchwangu, od kjer so <ra poslali k ustju reke Liao.
Libava, Rusija, 21. marca. Vojne ladije. ktere so tukaj prezimile, se pripravljajo na odhod proti iztoku.
Kanea. Kreta, 21. marca. Ruska vojna ladija "Oslablja" odpljula je včeraj, ne da bi bilo znano kam. Vojno ladijo spremljajo tri torpedovke. Ruska križarka "Dmitrij Donskoj", dospela je včeraj semkaj.
Petrograd, 21. marca. Potomec armenskih kraljev, knez Atavelik Laza rov prireja v svojej historičnej palači na Nevskem Prospektu slavnosti
tela, ker se je zadela v podvodno mino
; ni resnična.
Newchwang, 19. marca. Ruska top-ničarka "Sivuč" odpljuje v kratkem po reki Liao navzgor. Rusi bodo utrdili iztočni del reke Liao. od kolodvora do Kinthau. Sedaj je vsakdo uver-jen. da se Japoncem pred pretekom dveh let ne bode posrečilo Port Arthur osvojiti.
i Petrograd, 19. marca. Neki dopisnik od "Associated Press, kteri je j ravnokar obiskal Port Arthur, brzo-
I javlja:
"Kljub temu, da so Japonci že mnogokrat bombardirali Port Arthur, mesto ni spremenilo svojega .lica, dasiravno so Japonci postreljali ; ogromno Število krogelj. Velike vojne ladije v luki izgledajo kakor velikan-
Počasnost japonske	volirVda	v]d?i. sle"
dove bojev. Ivrizarka "Pallada" je že
ni poškodovana, skoraj popolnoma popravljena in pri
pravljena na boj.
} "Blizo vhoda v luko je videti raz j dejane japonske parnike. Na jednem
1 l t	.	,	J t fl . I n-irtl 1 L'ATT O/-* nacli f »nrkl/%
brodovje na vztoku in pričeti z ofen-
zivo, potem bode zamogla Rusija kmalu staviti mirovne pogoje.
Tukaj nihče ne dvomi, da bodo Rusi kar najsijajnejše zmagali.
Petrograd, 19. marca. Semkaj se poroča, da si je vladivostoško brodovje s pomočjo dincmita napravilo izhod iz luke in neznanokam odpljulo. Splošno se trdi, da so Rusi odpljuli proti otoku Sahalini. Ko so Japonci napadli Vladivostok, so bile ruske vojne ladije v luki. Paris, 19. marca. Tukajšnjej "Pe-
te ii parnikov so našli truplo necega japonskega častnika, kteri se je sam
ustrelil.
I "Da si ravno so Japonci povodom zadnjega bombardementa streljali 6 ur na mesto z največjimi topovi, niso razdejali niti jednega poslopja, pač so pa usmrtili par ljudi, j "Ker se Japonci niso upali pribli-.lati se ruskim topovom, so vedno sreijali iz take daljave, da njihove kroglje niso zadele. Prebivalci so sedaj že privajeni streljanju in za ja-' ponsko brodovje, ktero kroži po vi-
tit Parisien" se brzojavlja. da je via- v
Pogled na Vladivostok.
Chefoo, 21. marca. Tukaj se zagotavlja, da sta se portarthursko in vladivostoško brodovje zjedinilo in da bode združeno rusko brodovje v kratkem gospodarilo v japonskem morju.
Poročilo je skrajno važno, dasiravno še ni potrjeno. Pri vsem tem je čudno, kako je bilo mogoče, da Japonci niso zamogli imenovano zje-dinjenje preprečiti. Zajedno se pa tudi potrjuje, da pomanjkuje japonskemu brodovju premoga, in da 30 najboljše japonske vojne ladije poškodovane. To je prisililo admirala Togo, da se je vrnil z svojim brodovjem v Nagasaki, da popravijo ladije. To tudi dokazuje dejstvo, da Japonci že teden dnij niso napadli Port Arthur.
Vladivostok, 21. marca. Tukajšnja luka je letos skoraj popolnoma prosta ledu. Rusko brodovje iz Kronstada bode kmalu dospelo semkaj. Vse kaže i:a to, da so v Petrogradu sklenili, na vsak način dobiti gospodstvo na Japonskem morju in tako razdejeti zvezo med japonsko vojsko v Koreji z njihovo domovino. Na to bode general Kuropatkin podil Japonce do južne Koreje, od kjer ne bodo mogli nikamor bežati.
Promet na železnici je reden. V Liaoyang prihajajo neprestano ruske čete.
Petrograd, 21. marca. V bližini mesta Anju v Koreji je 40,000 ruskih vojakov. Kozaki natančno zasledujejo gibanja japonskih vojakov. Pri Anju je pričakovati tudi prve bitke. V maju bode imel general Kuropatkin 600,000 mož na razpolago.
Petrograd, 21. marca. Do sedaj še ni dospelo semkaj uradno poročilo, da so Rusi pri reki Yalu vjeli 1800 Japoncev.
j Jii^kov, 21. marca. Rusi so poku-
v prid družbe rudečega križa. Veselic
se udeležujejo najugledneji meščani. Pri včerajšnqem plesu je bilo opaziti kneginjo Aleksandrovno Jurjevskajo, kneginjo Alamblekovo in kneginjo Belpolsko.
Belgrad, 20. marca. Srbsko mini-sterstvo inostranih del vprašalo je Rusijo, bi li sprejela prostovoljce iz Srbije. Car je odgovoril, da bode sprejel 500 prostovoljcev iz Srbije in 500 iz Bolgarije. Prostovoljci bodo nemudoma odpotovali v Rusijo.
♦ ♦ ♦
Chefoo, 19. marca. Iz Mukdena se poroča, da je prišlo ob reki Yalu do prve bitke med Rusi in Japonci. Rusi so ob tej priliki vjeli 1800 Japoncev in ostale zapodili v beg. Vse kaže na to, da se je vršila bitka na ozemlju med reko Yalu in Chong Chengom, kjer je velika ruska vojska in kamor se je napotila, po zatrjevanju prejšnjih poročil, tudi japonska vojska. V tej pokrajini bode prišlo najbrže tudi do glavne bitke, kakor hitro pride v Mandžurijo general Kuropatkin.
Na levem bregu reke Yalu pride do večje, morda tudi do odločilne bitke tekom naslednjih petih dni. V tem času pride na bojno polje general Kuropatkin in Rusi, kterih je sedaj ob Yalu 105,000, zamorejo to vojsko potem lahko potrojiti, ako bi bilo to potrebno. Ob kitajskej meji ostavili bodo Rusi 100,000 mož, dočim bodo poslali v Korejo proti Japoncem 200,-000 mož.
Japonci v ^Koreji imajo k večjemu 130,000 mož. Vrhutega je tudi skrajno dvomljivo, bodo li zamogli vstra-jati proti mocnejšej, ali pa isto tako jakej ruskej vojski. Ako izpade takoj prva bitka za Ruse ugodno, potem jim je Koreja odprta in ako se jim poleg tega posreči tjediniti tudi troje
sokom morju, se nihče ne zmeni. \ sakdanji opravki lepo napredujejo in trgovine so zopet odprte.
"Ženske nečejo ostaviti mesta, ker se ne boje japonskih krogelj. Žene častnikov in vojakov, ktere so mesto ostavile, se vračajo. Utrdbe na kopnem vedno bolj utrjujejo in vojaki srčno žele boja. Med vojaki vlada vedno veselje.
"Med bitko med ruski-;' ?r ianon-skimi torpedolovkami ao si prišle sovražne ladije tako blizo, da so bile oddaljene jedna od druge le po par aršinov. Iz ruske torpedolovke 'Vlas' nij' izpustili so proti Japoncem torpedo, kteri je razdejal neko sovražno torpedolovko. Japonski kapitan je stal na zapovedniškem .mostu, ko se je njegova ladija med "ura" klici ruskih mornarjev potopila.
"Japonci imajo sedaj le še naslednjih šest vojnih ladij: "Shikishima". j "Hatsuse", "Jashima", _"Mikasa", "Asahiv in "Fuji".
"Po noči je v Port Arthuru dolgočasno. kajti luči ne smejo goreti."
Moskva, 19. marca. Gospa Ščens-novičeva dobila je sporočilo, da je njej soprog, poveljnik vojne ladije "Retvizan" oglušil vsled streljanja s topovi.
Petrograd, 19. ^aarca. Včeraj popoludne je obiskal car Nikolaj*novo ladjedelnico. Bil je vesel in je smeje se pozdravil 12,000 delavcev, kteri 30 stali v vrstah, da ga pozdravijo. Car je pregledal gradnjo transportnega parnika "Volga", na kar je odšel na
čen v uniformi kapitana mornarice. Na to je odšel na križarko "Oleg", katero je natančno pregledal.
divostoško brodovje estavilo luko. Vendar pa ni mogoče zvedeti, kam so Rusi odpljuli. Brodovje je odpljulo parnik "Kamčatka". Car je bil oble-pred 72 urami.
London, 19. marca. Semkaj se poroča, da je admiral Makarov dne 10. in 11. marca z ruskim brodovjem ostavil Port Arthur z namenom, da bi se zjedinil z vladivostoškim brodovjem. Dne 13. marca so ugledali japonske ladije, na kar sc se vrnili v Port Arthur.
Jinkov, 19. marca. Semkaj prihaja vsaki dan po več sto vojakov. Na kolodvoru je 10 in ob reki 19 topov.
Kitajci trdijo, da je dne 16. marca napadlo 500 Čunčuzov rusko posadko v Chinchau blizo Port Arthura. Rusi so roparje prepodili.
Paris, 19. marca. Iz Jinkova &e poroča, da je pričakovati nadalinega napada na Port .Arthur. Japonci bodo skušali z izkrcanjem vojaštva ob ustju reke, Liao, Ruse prisiliti na boj.
London, 19. marca. Tukajšnjej <fDaily Graphic" se brzojavlja iz Se-vastopolja, da so Rusi popravili in
Obsojeni morilec.
Detroit ,Mich., 18. marca. Emil Walz, kterega je tukajšnje sodišče radi umora dečka Alphonse Welmesa dalj časa sodilo, je obsojen v dosmrtno ječo. Policija trdi, da je Walz usmrtil tudi necega dečka v Rock-fordu. 111.
Ne kopajte se.
Nedavno se je poročalo, da je nek dobro znan zdravnik priporočal ljudstvu. naj se ne koplje, toda njegovo teorijo so vsi zavrgli. "Čisti duh v Čistem telesu", glasi se geslo ameriškega ljudstva. Truplo se pa ohrani čisto, ako se kopljejo tudi notranji organi in sicer z Trinerjevim ameri-
priredili za vojno pet najboljših škim eliksirjem grenkega vina, ktero oklopnih vojnih ladij črnomorskega brodovja. Iz tega je sklepati, da se bodo imenovane ladije pridružile baltiškem brodovju, ko odpljuje slednje v juniju proti iztoku. Izboljšanje črnomorskega brodovja nima ničesar opraviti z položajem na Balkanu.
Petrograd. 19. marca. Od tukaj so odposlali po železnici deset torpedo-lovk, ktere so razdelili v posamezne dene.
Berolin, 19. marca. Semkaj se poroča iz Petrograda, da je dejal car odhajajočemu generalu Kuropatkinu, da ne bode sklenil miru toliko časa. dokler ne bodo vsi Japonci izgnani iz Mandžurije in Koreje.
Petrograd, 19. marca. Vest, da se je ruaka torpedolovka "Skorij" razle-
je jedini umestni kričistilec in zdravilo za želodec. Zdravilo je napravljeno iz čistega trtinega vina in izbranih zelišč, brez narkotičnih zmesi in strupov. Vino popravi človeško telo, ne da bi škodovalo organom, kterim da potrebno moč, da zamorejo izvrševati svoje dolžnosti. Želodec sprejema potem vsa jedila, organi delujejo harmonično in p-eustrojijo vso zdravo tvarino jedil v zdravje in pomnože ki 'i. Taka kri je pa pravo življenje. Ne kupujte nikoli "kričistilce". kteri \ am pokvarijo želodec. Trinerjevo ameriško grenko vino odstrani vedno temeljito vsako zapreko. V vseh lekarnah in pri Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, HL Pilsea Station.
Washingtonske novosti.
Washington, 19. marca.
V zbornici so obravnavali skoraj 3 [ure o poštnem proračunu. Med drugimi točkami, ktere je zbornica odobrila, je tudi ona o gradnji novega poštnega poslopja v New Yorku, katero bode stalo pri novem kolodvoru ^ • Centralne železnice. Tozadevni predloj? je bil sprejet še le po dolgotrajnem boju.
Predlogu je spočetka najbolj ugovarjal Williams iz Mississippija, na kar je pa Overstreet (rep. Ind.),predlog najtopleje priporočil in pojasnil, da je novo poslopje skrajno potiebno. 3Sa to je Williams svoj ugovor preklical.
T V *
Predsednik Roosevelt je dobil poročilo, da so mladi lev in slcnovi zobje, ktere predmete mu je poslal kralj Me-nelik iz Abesinije, srečno dospeli v Xew \ ork. Razun tega dospela je v New York tudi jedna hijena, kitra je določena za washingtonski coologični vrt. Slonovi zobje so težki 175 funtov Vrednost zob se ccni na $2000. Predsednik Roosevelt se bode kralju Me-i-eliku zahvalil z lastnoročnim pismom.
Newyorski zastopnik W. R. Hearst, vložil je v zastopniškej zbornici resolucijo z ozirom na vprašanje trustov, ktero naj preišče odbor petorice. Re-olucija je precej obširna in navaja vsa zla, ktera so provzročili razni trusti.
+ + +
Predsednik Roosevelt ne bode prisostvoval forinelnej otvoritvi svetovne razstave v St. LouLj. Ko je te dni razstavni predsednik povabil Roose-velta, naj s< vdeleži otvoritvene plav-nosti, naznanil mu je, da mu ntjbrže ne bode i_ogoče v onem času polovati r St. L lis, tako. da tudi otvoritvenej sla . nosti ne bode zamogel prisostvovati.
4* + 4*
Pri hišnemu odseku javil se je tudi vojni tajnik, kteri je priporočal, o vojib nazorih glede gradnje Panamskega prekopa. Vojni !ajnik se je ob tej priliki izjavil za Loveringov predlog glede uprave prekopovega ozemlja in je naznanil odboru, da je dotični predlo«? spisal podadmiral Walker. Potem je tudi naznanil, da je predsednik odgovoren v finančnem smislu za vse velikansko podjetje, da pa zarnore del odgovornosti izročiti i udi vojnemu tajniku ali kakemu dru-tr<*mu članu vlade.
Smrt v plamenu.
Plymouth, Conn., 21. marca. Hiša barvarja Charles Shawa jo zgorela. Po požaru so na^li 65letnega Shawa mrtvega v razvalinah. Kraj njega so našli tudi truplo SOletnega Charlesa Bučka.
Paris, Texas, 21. marca. V Hugo, Ind. Ty„ zgorel je hotel Eagle. Fsmr-teni so bili John Scott, njegova so-oroga in svakinja.
Mala poročila.
—	V San Angelo, Tex., zgorelo je trgovskih poslopij v vrednosti za $200,000. Med drugimi poslopji zgorel je tudi hotel San Angelo in prva nacijonalna banka.
—	V Bristolu, Tenn., pronaŠlo je sodi sče Alexander Wrighta kiivim umora svojega prijatelja John Bick-nerja, kterega je ubil v pijanosti in ne da bi nameraval to storiti. Sodišče era je obsodilo v troletno ječo.
—	Vrhovno sodišče v Rome, N. Y., obsodilo je Frederick Webcrja. kterega so zasledovali v 15 mestih radi tatvine diamantov, v šestletno ječo.
—	V Omahi, Nebr., se je major W. II. Bean od zvezine vojske ustrelil v navzočnosti svoje soproge, ktera je igrala na glasovir. Major bi moral oditi na Filipine. Bil je na mestu mrtev.
—	Generalni pravnik države Texas se na podlagi teksanskega protitrust-nega zakona vložil tožbo proti Fidelity Guaranty Co. iz Baltimore, Fidelity & Trust Co. iz Baltimore in American Bonding Co., od ravnotam, tožbo na plačilo odškodnine. Obtožnica trdi, da so imenovane družbe poslovale tako, da je bilo tekmovanje n&-mogoče. Od vsake toženih družb se zahteva po $250.00C odškodnine.
—	V Missouli, Mont., so obesili L. II. Motta, ker je umoril svoj'o soprogo. Delinkvent je bil pijanec in je soprogo umoril v pijanosti.
—	Parnik "Clementi", kteri pluje med Londonom in Savano, Ga., moral bi priti že pred 21 dnevi v Savano. Dosedaj o njem še ni duha ne s! tiha. Na pa miku je 32 mornarjev.
"Glas Naroda".
m«tmt v ameriki Urednik:	Editor-
ZMAGOSLAV VALJAVEO. :	Pnbtiikcr;
FKAKK BAK8EB. Oractiwick 8u N«w York Oity.
Rusko-japonska vojna in socijalna demokracija.
fa leto relj* lig t za Ameriko . .$3—,
pol leta............l.*0,
m Evropo » leto . . . $4.60
* M H pol leto .. . 8JK) m	četrt leta . . 1.75
^ Evropo pošiljamo liat skupno dve številki.
"Q1m Naroda" izhaja vsaki dan ix-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NAHODA"
(MVoiee of the People")
lecned every day, except Sundae and
Holidays. Subscription yearly
Advertisement« on agreement.
Za ogla** d« tO vrstic e« plač« •0 eeatov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti so ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov vroehns, da se nam tudi prejšnje bi valii&e naznani, da kitreje najdemo ■atlovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredit« oaalov:
"GLAS NARODA",
f<* Greenwich St.. New York. <3hy — Telefon «79S Oortlandt. —
Zveza proti Zjedinjenitn
državam.
Xedavno smo poročali o zvezi jugo-ameriških republik proti Zjediuje-nim državam. Sedaj pa izjavlja republika Argentina, da ona ni v zvezi z republikami Brazil, Ecuador, Chile in Bolivia. Imenovane republike do-sedaj še niso izdale take izjave, iz česar je sklepati, da imenovana zveza vendarle obstoji. V ostalem je pa tudi ideja združenja raznih srednje- in jugoameriskih repiiblik zelo popularna.
S pomočjo zveze hočejo se naši južni sosedje čuvati nakan Zjedirjenih držav, ktere so nekak vai ah vseh ostalih ameriških republik, ktere pa s, tem varstvom niso nič kaj zadovoljne.
Naše španske republike sicer nekoliko zaupajo Zjedinjenim dižavam, toda le nekoliko in njihovo zaupanje je dokaj omejeno. One so uverjene, da jih bodo Zjedinjene države čuvale proti evropskim nakanom, toda Zajedno one tudi vedo, da jim iz Evrope ne preti nevarnost in tako se-veroameriško varstvo nima za nje mnogo vrednosti.
One pa dobro vedo, da preti nji-hovej neodvisnosti le od jedne strani nevarnost — in baš proti tej nevarnosti jih Monroe doktrina ne čuva. To nevarnost pa tvorijo — Zjedinjene države severoameriške.
V Zjedinjenih državah, kjer se za ptuje dežele le malokdo zmeni, tako, da je zemljepisje skoraj nepoznana stvar, mislijo, da pogled na zvezdino zastavo povsodi, kjer se slednja pojavi, vzbudi ljubav, občudovanje in spoštovanje.
-ador je pa živel v ameriških južnih republikah in pozna tamošnje razmere, pa dobro ve, da temu ni tako. V vseh južnih republikah je opažati nekak strah pred Zjedinjenimi državami, namreč oni strah, kteri jamči, da bodo Zjedinjene države neodvisnost in samostojnost vsake pojedine posestrimske republike v Ameriki le toliko časa spoštovale, dokler to Yankeejem koristi, na kar bodo je-dno za drugo zjedinile v svojo Pan-Ameriko in tako dosegle svojo "Manifest Destiny".
Da je ta strah opravičen, dokazala je naša vlada ponovno s svojim postopanjem proti Colombiji radi Paname — in ako je sedaj prišlo do zveze med juRoameriškimi republikami, se zamorejo le tamkaj čuditi, kjer ne vedo, s kakim strahom in sovraž-tvom mislijo takozvani "Greasers". "Da«os" itd. o "Yankeejih", alias "Gringotih".
—-Mad j ari in Jugoslova-n i. Liat bivšega ogrskega minister-skega predsednika barona Banffyja. ki je nr-devno osnoval novo politično stranko, piše v uvodnem članku: "Želimo, da ima na Madjarskem vsaka stvar madjarsko bojo, da bode ne samo vojska, temveč ves narod, šola kultura, razvitek, ves duh državnega in društvenega življenja, madjarski. A želimo to ne samo v svojem interesu, nego tudi v interesu vladarske hiše in Evrope. Da, v interesu Evrope je, da bodi edinstvena, z narodnim duhom prožeta in močna Madjarska večna zapreka zedinjenju jugoslovanskih narodov in zvezi slovanskih držav, ker bi ta zveza zagotovila veliko slovansko hegemonijo."
Poljski socijalni demokratje in »lijaki socijalno - demokratičnega mišljenja so dne 25. febr. na Dunaju, v nekem hotelu, priredili shod, Jia kterem ko govorniki gromeli proti Rusiji in na kterem so zborovalci vsprejeli resolucijo, s ktero so zaželeli zmago japonskemu orožju, ker da bo vsled tega ruskemu proletarijatu olajhčan boj proti absolutizmu.
Ta shod nam daja povoda, da se nekoliko pobavimo s par izreki govornikov in s sovraštvom socijalne demokracije do Rusije v obče. Povdarjamo da mi sami nismo sprejeli nikacega poročila o tem shodu in da so nam na razpolago le poročila v časopisih.
Socijalno demokratični prvak dr. Ellenbogen je trdil, da navdušenje za vojno v Rusiji ni pristno in da se je umetno izzivlja. Govornik je izrazil simpatije socialne demokracije do ruskih vojakov. V isti sapi pa je izjavil željo po zmagi Japonske; to je: željo, da bi tisoči in tisoči ruskih vojakov pustili življenje na bojišču!! IT vala lepa na taki simpatiji, ker je res... prečudna. Če kdo jedino radi :ega, ker ima kakor narod (po njegovimi, dotičnika mnenju) neprimerno vladno obliko in neprimerno upravo, .'.cli temu narodu največje nesreče, ki bi imela za seboj usodnih posledic tudi za ekonomično in trgovsko-poiitično življenje tega naroda — se-li more Jotičnik imenovati prijatelja tega naroda ž! Xiso-li oni ruski vojaki, ki naj bi bili po želji Ellenbogena poraženi in poklani na bojišču, sinovi tega naroda?! Ne bi-li zato nesreča, ki bi zadela ruskega vojaka, zadela ruski narod v srce? Če smo nasprotniki kakemu vladnemu režimu ali kaki vladni obliki, borimo se torej proti njej! Ali radi tega še nismo opravičeni, da v usodni uri želimo nesrečo — državi sami in narodu, ki biva v njej! Brez sake podlage je. ako socijalna demokracija skuša vzbujati mnenje, da bi ;>il po porazu Rusije v tej Ijuti vojni zadet le "carizem". Ne — narod ruski n njegova država bi krvavela. "ca-. izem" bi ostal prav gotovo in ž njim udi absolutizem vse dotlej, dokler ne -ride po naravnem razvoju in kulturnem napredku ruske države in nje poetičnega življenja tisti psihologični noment, ko se tudi na Ruskem sam po sebi zruši absolutizem in se bode moral umakniti drugačni vladm ob-iki! Prej pa ne, pa naj bo Rudija še-tako poražena v sedanji vojni. Narava ne pozna skokov, ne dovoljuje iih tudi razvoj narodov in držav. Zgodovina nas uči, da se je še vsikdar juto maščevalo na vsakem narodu, ki ■i hotel forcirano vršiti nasilje na tatovo. Mi smo uverjeni, da ravno na japonskem narodu doživimo izgled, u bode potrjal to resnico. Sicer naj-rpše, najnapredneja in najidealneje iavne institucije ne morejo biti v korist, ako narod ni dozual zanje! O vzrokih, radi kt.erih je absolutistična .ladna oblika v Rusiji opravičena za -edaj, hočemo pa konkretneje govoriti v jedni prihodnjih številk.
Na protiruskem shoda na Dunaju ^o trdili govorniki, da narod ruski ne -oglaAa s to vojno in da je vse navdu enje le umetno izzvano. Temu na--proti moramo mi postaviti poročila, u jih prinašajo novine, kakoršnje so Neue Freie Presse". Te novine so v em slučaju gotovo nesumljiv vir. Te •lovine so poročale prav te dni iz Pe-rograda iz peresa lastnega dopis lika, da je povsem krivo mnenje, češ, Ja so manifestacije, izlasti dijakov, naročene. Isti poročevalec je zatr-ial, da je naravnost fenomenalno, ;ako se je v hipu spremenilo mnenje lija stva. Isti dijaki, ktere so pred leti •azganjali kozaki, ker so (dijaki) de-nonstrirali proti vladnemu sistemu, sti dijaki da sedaj nosijo slovanske robojnice in aklamirajo cara in vso •arsko rodbino.
In to je naravno. Je že res, da se izla sti pobožni in nravstveni ruski narod ne more navduševati za vojno radi vojne — za klanje človeka s človekom. Ali Če je navstala nevarnost za lastno domovino, če jej grozi ve-ika nesreča, če je bila država prisi-jena poseči po tej ultima ratio — ootem ni to nikakp veselje na divjem klanju samem, ampak je to navdušenje posledica nagona po samoobrani — .ie to moment plemenitega patri-iotizma, opravičene ljubezni do samega sebe.
Najlepši, ganljivo plemenit izgled v tem pogledu nam dajajo oni ruski dijaki, ki so prišli iz ječe radi svojih reformatoričnih aspiracij, ki pa sedaj hočejo vendar med bojevnike, ker jim je domovina v nevarnosti, hočejo med narod, ki odhaja v boj za svoj veliki interes.
Se nekaj za danes. Shod na Dunaju ie bil pretežno poljskega značaja. Je ti logično od strani socijalne demokracije, da se tako indentifikuje s sovraštvom teh Poljakov? Socijalna demokracija hoče biti mednarodna in kakor taka mora obsojati vsako sovraštvo, ki izhaja iz narodnega šovinizma ! Sedaj pa vprašamo, kaki so vsepoljski cilji ?! Niso-li šovinistični ? So, ker so nedosežni! In ravno radi teh ciljev sovražijo oni Rusijo! Isto-tako prihajajo tu !i simpatije Nemcev do Japoncev jedino le iz nacionalnega sovraštva do Rusije I Vprašamo še jedenkrat: je-li logično od strani
socijalne demokracije, je li v smislu nje programa, da se toliko eksponira na agitaeiji, ki je tako eminentiio nacionalističnega značaja?!
Tem povodom naj še priobčimo pi--mo, ki smo je prejeli od nekega delavca: Ker moram sleherni dan čitati v raznih židovskih listih, kakor tudi v novinah socijalnih demokratov o groznosti ruskega absolutizma, ktere-ga pa jaz poznam precej dobro, ker sem živel dlje Časa v Petrogradu — torej v srcu carizma — prosim, da mi dovolite objaviti par besedi v tem oziru.
Ko sem, kakor pošten delavec prekoračil rusko mejo, nisem nikjer opazil onih groznih sledi absolutizma, o kterem se tu toliko piše. Železnice v Rusiji so mnogo ceneje, nego pri nas v Avstriji. O živežu pa ne pravim drugega, nego to. da sem dobil v Petrogradu za -i kopejke kos mesa, ki bi stal pri nas vsaj 30 nove.! O kakem terorizmu na škodo delavstva nisem opazil niti sence. Kakor se kretamo svobodno tu v Trstu, tako svobodno sem se kretal v Petrogradu. Plače so tam boljše, nego pri nas in (kakor sem rekel) živež je cenejši. V šestih mesecih, ki sem jih preživel v Petrogradu (ostal bi bil še, da me ni do-motožje gnalo domov) nisem niti od daleč opazil, da živim v državi absolutnega carizma. — Rogoviležem gledajo na prste v Rusiji, to je res, — kakor gledajo tu pri nas! Za poltene delavce pa je boljše v Rusiji nego — marsikje drugje.
Dopisi.
Eiropejske in drage vesti.
Budimpešta, 20. marca. Fran Košut je nenadoma nevarno zbolel in j zd'-avniki so mnenja, da bode umrl. ! Fran Košut je sin znanega slovaškega renegata in izdaj ice, kteri se 3 boril za "svobodo" Ciganije.
Bremen, 20. marca. Izseljevanje preko Bremena vedno bolj pojema. Vzrok temu so vedno slabje razmere v Ameriki, kaor tudi vspešna konkurenca inozemskih parobrodnih družb.
Dunaj, 20. marca. Iz Brixena na Tirolskem se poroča, da je moral ta-mošnji škof Aichner odstopiti radi neprestanega prepira med staro- in mlado-klerikalci.
Dunaj, 20. marca. Češki virtuoz Jan Kubelik, kterega je nemška dru-hal v Lincu ovirala pri koncertu, je tožil glasbenega kritikarja lista "Frankfurter Ztg."
Gibraltar, 20. marca. Vlak, v kterem je vozil nemški cesar, je skočil s tira. Cesar ni bil v vlaku.
Carigrad, 21. marca. Rusko in avstrijsko poslaništvo sta obnovili svoje zahteve pri porti glede sprejetja predlaganih reform za Macedonijo. Rusko avstrijska nota se pri tem sklicuje na to, da se turški protipreulogi, kteri zahtevajo, da se prikrajša pravica inozemskih častnikov macedonskega orožništva, ne strinjajo t predlaganimi reformami.
Southampton. Anglija, 21. marca. Parnik "New York" od American Line, kteri je odpljul dne 12. marca iz New Yorka v Plymouth in Southampton, je zjutraj obtičal v pesku na višini Cape la Hague. Ko so ga zopet spravili v plovno vodo zadel se je v Canal La Manche v parnik "Assai-je". "New York" ni izdatno poškodovan.
NA PRODAJ SO
HARMONIKE
iz najboljšega lesa, gumbi v 4 redih z trojnim glasom. Okraski so iz aluminija. Meh je iz usnja. Veljale so $85 in jih imam še le šest mesecev. Prodam jih za $05.00.
MATH. KOLLAR,
Box 154. Midway, Pennsylvania.
Kranjsko slovensko katolldlco
Ely, Minn., 15. marca.
Vsakemu čitatelju slovenskih listov v Ameriki je znano, da imamo tukaj na Ely lepo procvitajočo slovensko naselbino, da imamo več raznovrstnih društev, ktera skrbe za gmotni in duševni napredek našega naroda, a kako mesto da zavzemajo na političnem polju, je le malo znano, in kako tudi, saj se je do sedaj le malo storilo v tem oziru, ker je bilo le premalo zanimanja, oziroma premalo "korajže" med našimi rojaki.
Letošnje volitve v mestni svet, katere se vrše v aprilu, vzbujajo sedaj večjo pozornost med našimi rojaki, kakor kedaj poprej, kar jasno kaže, da se rojaki vzbujajo in da hočejo tekmovati z drugimi narodi na tem polju, dosedaj sta se oglasila za kan-1 NaS zastopnik v Chicagi Mr.
didate v mestni svet, za prvi -Ward-!MAX BAJEC. 617 South Center gosp. Ivan Govze, m za tretji Ward j	vruLC'
gosp. Martin Skala, šepeta se, d- pri-|Ave- Chlca*o. 111. Mr. Bajec je pode še več druzih slovenskih kandida- , oblašČen nabirati nove .naročnike za tov na dan za razne druge urade, naj "Glas Naroda" in pobirati na-
pride ta ali oni, dragi rojaki, sedaj ročnino od starih naročnikov ter nate za nas čas, da primemo krepko za birati	M ^ delo ter storimo svojo dolžnost in po-tnoremo, kolikor je v naši moči, da oridejo naši rojaki na zaželjene prostore. Čas je prišel, da bacimo v stran staro, slovanskim narodom prirojeno podanost, ki pusti, da peščica druzih narodov vlada in gospodari z nami, kakor hoče, in to nikdar na našo korist. Pomislite rojaki, da Vi tvorite večino v našem mestu Ely, pomislite, da je v vaših rokah gospodarstvo me-*ta, ako le hočete združeno postopati. Pustimo na stran staro pregreho ne- ] voščljivosti. in glejmo, da spravimo naše rojake na prostore, v kterih jim i bode omogočeno ob gotovih prilikah pomagati svojim sorojakom, in pripraviti našemu narodu in naSi naselbini boljši ugled med druzimi narodnostmi, poglejte na vzgled, kterega Vam dajejo druge narodnosti pred Vašimi durmi, dasi v majhnem številu, vendar hrepene po gospodarstvu in večini. Ali ni Slovenec ravno tako dober, razumen in napreden gespo-dar?!
Resnica je, da je tukaj veliko število rojakov, kteri brez vsega opra-vičenja zanemarjajo svoje državljanske dolžnosti v tem, da si ne izposlju-iejo državljanskih pravic, in tako postanejo nezmožni za volitev, toda, ako ako vsi slovenski volilci združeno nastopijo, je zmaga gotovo na naši strani. Toraj slovenski in hrvatski volilci, zapomnito si to.
Vsem kandidatom pa, kterim bode sreča mila, da bodo izvoljeni, pa priporočam, da naj vedno in vselej uva-žujejo, kako velike važnosti in odgo-nornosti je njih uradno mesto, kajti do delu naših rojakov, ktere izvolimo in postavimo na prostore, da nas zastopajo, nas sodijo druge narodnosti. "Po njih sadu jih boste spoznali."
Toraj rojaki, pojdimo složno na delo ter postavimo si ime slave med druge napredne narode. G. L. B.
pojp. društvo
svete Bartoe
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t Pennsylvanyt.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City. P* L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muh i c, P. O. Box 537, Forest City, P*.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttoikeli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 669, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Jostp Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest Citj', Pa. Karol Zai.ar, P. O. Box 23, Forest Citv, Pa, " Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi čaj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 60?. Rarest City, Pa.
Društveno glasilo je -»ilas Naroda".
International fflunufacturing Company
Box 948, New York City, N. Y-
Priporoča slavnim slovenski m, hrvatskim m ottilim slovanskim druitvam svojo bogato zalogo
cerkvenih iu društvenih zastav, društvenih znakov ^Badgps in regalije), gumbe, iepi ce in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega iel eza (Seil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea' Press), gumastih črk za aa mostojni tisk v skrinjicah; igrslnih škri-njic. lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeijc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, pistan'iv, kravamih igelj, ženskih zapestnic, verižic in verižnih na-kitot, noiev, britev, škarij, itd., itd. Velika zsdoga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
■(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih £atulj»h
od $2.00 dalje.
Grafofoni. fonograh. amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo.
Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 ceni*.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. O. Boj 948, NEW YORK CITY, N. Y.



Frank Sakser"*
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.

DENARJE
LeadTille, Celo., 16. marca.
Tukaj smo vstanovili novo slovensko podporno društvo imenom "Slovenija", ktero je pristopilo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti.
V odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki:
Ant. ICrižman, predsednikom; Anton ilehle, podpredsednikom; Jožef Lenič, I. tajnikom; Anton SI&be. H. tajnikom; Jurij Malešič, bla#cajni-kom; Frank Rejc, zastopnikom. Pre-erledovalci knjij?: Anton Janicar, Ignacij !Mehle.
Redne društvene seje se vrše vsaki 13. dan v mesecu, popoludne ob 3. uri in zvečer ob 8. uri.
V3i oni rojaki pa, ki ne pripadajo še k nikakemu društvu, se uljudno vabijo, da pristopijo k novemu društvu ter se tako zavarujejo proti vsa-kojaieua awffodfun*	J, Leni«,
pošiljam najceneje in nfijhitreje stafo do-
movino. Milijone kron posljt-m vsako leto Slo ven-* ~ '	™cem in Hrvatom doma in ni čuti glasu o nepravilnosti 1 Kak«
redka pomota se pa dogodi vale«* slab-, pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje 8"» ali 8-100.
P A PORPOniVJ F I IQTk'P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-
1	1 L*	O 1 IVC k or mogočo olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
~ ~ " " ~	----- "0 j!|Vb po kterej železnici in keduj pride v
JNew t ork m nas moz ga počaka na postaji, odredi vse potiebno glede prtljage in dovede potnika v soliden meen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško jm,stajo in se ne ve kain obrniti, naj gre na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three «exen nine five Cortlundt iiv potem se z nami slovenski pogovori tei pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelO važno!
Z veleštovanjein
FRANK
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V
_ rf* Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 iu se naj ne pusti pregovoriti, da je drug številka vse eno. teui obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
i
d
s

3793 Cortlandt
Telefoni 379« Cortlandt
JogosHa
Katol. Jeflnota.
Inkorporirana dnc 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet. Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa.
JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: G©o. L. Brotich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Iran Govž«, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društvono glasilo je: "GLAS NARODA".
f
Dr ob nos ti.
Iz Jenny L i n d. Ar k., se nam poroča, da imajo tamkaj že spomlad. Z delom gre tamkaj počasi. Sedaj že par dni ne delajo, ker se je vnel plin v rovu št. 18. Upati je, da bodo ogenj kmalu pogasili.
— Iz C a r b o n h i 11, 111., se nam javlja, da je v tamošnjem pre-mogovem rovu št. 5 ponesrečil 11 jš rojak France Novak, ko je-razstreljeval premog. Na njega je padla velika skala, tako, da je bil na mestu usmr-ten. Pokojni rojak je bil star 53 let, doma je bil iz Preške župnije na Dolenjskem. Pokopali so ga rojaki dne 12. t. m. v Breddwoodu. Tukaj ostav-lja soprogo in pet sinov, kterih naj-stareji je star 20 let in najmlajši pa 4 leta. N. v m. p.!
Iz Žirovnice na Gorenjskem se poroča, da je posestnik in trgovec G. Rotar zaklal prešiča, ki je iehtal 326 kg in meril čez prsa IV2 pedi. Kupil ga je od nekega posestnika pri Brezjah; žival je bilu domačega plemena.
Samomor. V Gorici v gostilni Ane Krašek se je ustrelil Janez Tri-lety iz Badena pri Dunaju. Nihče v hiši ni slišal strela. Vzel je revolver \ usta in sprožil. Zjutraj so ga nnili. Imel je pri sebi 1»3 K.
bil objavljen v "Alkotmanyi", St. 33, ie odkritosrčno izpovedal vse, kako se je ravnalo s tem nesrečnim ljudstvom. Med drugim piše- Usoda ni ravnala z nobenim narodom tako po mačehovsko, kakor z Malorusi. Cela desetletja so bili brez vse zaščite, izdani eiabež-ljivosti iz Galicije prišlih Židov. Le-ti so se takorekoč pasli 11a njem. Oblasti ne le, da so te nepristojnosti prezirale, ampak so celo še ustrezale ko-ristolovstvu žiuov. Življenje ubogega maloruskega ljudstva ni bilo več- niti življenje, le trpljenje. Končno po dolgem času je oko vlade obstalo na njem, alada ga je šla branit in vpri-zorila takozvano 'vidjecko akcijo*. Ta akcija ie že v začetku vzbudila velik strah med Židi, zakaj videli so svoje koristi v nevarnosti in hitro so vpeljali protiakcijo. In židovstvo ie doseglo to. da je cela akcija onemogla. To se je zgodilo tem ložje, ker cela akcija je zbog neznanja krajnih razmer slonela na napačni podlagi. Od grofa Schoenborua za 4 krone najeto zemljo je erar razdelil ljudstvu po 12—14 20-24 K, celo ničvreden svet za višjo ceno, nego ga je erar najel od gospode !"
— Letošnje vojaške vaje. Avstrijsko vojno ministerstvo je izdalo odlok, ij kterega povzamemo sledeče: Poljedelci klicati se morejo le ob času, ko ni setve in žetve ter sploh važnejših del na polju. V obče se je ozirati na pridobninske razmere. Kdor bi morda hotel delati vajo letos, mesto prihodnje leto, mu to dovoli dn-tično dopolnilno poveljstvo. Na pro ^nje za opreščenje vaj se morajo oblasti na vsak način ozirati, če so iste zadostno utemeljene. V slučaju, da sf-pri dokazani potrebi prošnja vendar le odkloni, svetujemo isto ponoviti na višjo instanco — poveljništvo 3. voja. Kdor po lastni krivdi zamudi orožno vajo, mora isto uadomestiti, a zato v podaljšani dobi 4 tednov. Velike jesenske orožne vaje se bodo vršile med 2. in 8., ter 9. in 14. vojem. Za vaje na Ogrskem je določen za sedaj le rok do 15. maja, to pa z ozirom na to, ker menijo, da se bo vršilo po tem terminu vežbanje lanskih novincev; — če bo ie res ?
— Kako se na Ogrskem voli. V Csengeru bi se bila morala te dni vršiti volitev občinskega sodnika. Okrajni sodnik Kazlay ni hotel odobriti kandidata, ki si ga je postavila občina. Vsled tega so ga kmetje obstopili. Sodnik je začel na kmete streljati ter je jeden kmetov obležal mrtev. Razjarjeni kmetje so na to planili po sodniku ter ga z koli pobili.
, — R u 3 i n i na Ogrskem.— žalostne so razmere ogrskih Slovakov a še žalostnejše so ogrskih Rusinov. Zapuščeni so od svojega pomadjarje-nega duhovništva in propadajo vedno globlje v sužnost grabežljivih prišle-eev. Razmere tega ljudstva so v resnici obupne; pred nekoliko leti so njegove razmere provzročile nekako akcijo, ktere namen je bil, rešiti ljudstvo iz krempljev neusmiljenih prišle-cev. — Ta akcija, zlasti za Egana, se je v obče smatrala za vspešno. Naenkrat pa je nekoliko rusinskih občin prestopilo k pravoslavni veri, kar je vzbudilo v madjarskih časopisih velik strah. Iskali so povod temu pojavu in razume se, iskali so ga povsod, samo tam ne, kjer tiči, namreč v krivicah ki se cela desetletja delajo ogrskim Rusinom. Našel se je pa vendar mož, ki je s smelo roko odkril zastor, pokrivajoč vse, s Čemur se je grešilo proti ogrskemu ruskemu ljudstvu za liberalne vlade. Deželni poslanec Fr. Buzah, v članku MA Ruthenek", ki je
— Poljaki na Pruskem. — Gosposka zbornica se je bavila dne 4. marca s poljskim vprašanjem. Minister notranjih zadev baron Hamer-stein je rekel, da se na vzhodnji pokrajini preveč širi poljsko euvstvova-nje. čemur se mora vlada vpreti. Poljaki naj si le obdrže svoj jezik, toda nemško mišljenje se mora od njih tir-jati. — Knez Bismarck je zahteval odločno pobijanje poljstva. — Naučni minister dr. Studt je opravičeval postopanje vlade v poljskem vprašanju. ^ lada ne germanizuje z nasiljem ( ?) temveč hoče le vtepsti otrokom nemški jezik, kar je potrebno ( ?)•
M o d e r en i n s e r a t. V 32. številki "Augsb. Abendztg." je čitati sledeči oglas: "Ktera plemenita premožna dama. bi hotela denarno podpirati 26letnega, izobraženega trgovca, južnega Nemca, protestanta, prijetne zunanjosti, ki je zelo nesrečno oženjen. dabi dosegel ločitev zakona, ter bi bila pripravljena, mu podati potem roko v srečno zakonsko zvezo? Molčljivost častna zadr\n. Odgovor pod "sreča L 302".
— Perzijski šah — zastrupljen. Kakor znano, je perzijski šah zelo nervozen, kar izvira največ iz njegovega neprestanega strahu, da mu strežejo po življenju. Njegov zdravnik, neki Anglež, mu je vsled tega nedavno zapisal neko pomirjevalno in uspavalno sredstvo. Jedva pa je šah zdravilo zaužil. obšel ga je velik strah, da je zastrupljen. Da ga pomiri, izpil je zdravnik sam ostanek zdravila. Toda tudi zdravnik je zbolel za znaki zastrupljenja, in sicer mnogo nevarnejše, nego šah aain. Izkazalo se je, da je lekarnar, neki Francoz, pomotoma dal v zdravilo strupa. Šaha so kmalu ozdravili, dočim se je boril zdravnik več dni s smrtjo. Za posebno srečo mora smatrati Francoz, da je izgubil samo službo in ne tudi glave.
sestva prodat! in iz skupila ustanoviti "narodno gardo". Vendar pa se posestva ne smejo prodati ne pravemu ne krščenemu Židu, niti takemu, v ktere-jra rodbinski zvezi je sploh kak Žid. Kontrolo nad temi pogoji je izročil neki odlični osobi. ki bode dobivala za to letnih 2000 K.
— Turška in Bolgarska. Srbski poslanik v Carigradu ima nalog. da se sporazumi s sultanom glede proglasitvi neodvisnosti za Bolgarsko. — Turška si res v naglici pri--krbuje čvrsto brodovje. V dveh mesecih bode imela baje Turška že malo mornarico, s ktero bode v slučaju voj-ske z Bolgarsko brez strahu priplula i/. Cruega morja.
— Angležke simpatije za Japonce. Mode v Londonu kažejo dandanes jasno, na ktero stran se nagibajo simpatije Angležinj v rusko-japonski vojni. Japonski "kimono" je na Angležkem že davno udomačen za domačo obleko; sedaj nosijo Angležinje to japonsko hal;o že kot gle-dališčno obleko in pri večjih obedih. Le maloktera Angležinja iz boljših krogov nosi nizko frizuro, temveč lasje se tudi nosijo na japonski način visoko nakupieeni. Vrhutega se nosijo lepotičja nad ušesmi v laseL. Pri cvetličarjih se zahtevajo krizanteme in lotosove cvetke. Mične cvetlične in pernate pahljače so tudi za trenotek pregnale bele kitajske pahljače. V vseh zabaviščih se slišijo v godbi japonski komadi. Brezdvomno pridejo v londonske kuhinje kmalu japonska ptičja gnezda, gliste, podgane itd.
— Japonska prisega. Pred tondonsko sodišče je prišlo nedavno več japonskih mornarjev, ker je na njihovi ladji neki tovariš umrl nagle smrti. Sodnik je bil v zadregi, ker ni vedel, kako se na Japonskem prisega. Tedaj je stopil samozavestni "tolmač ter povedal, da se na Japonskem prisega na ta način, da prisegalee slovesno upihne svečo. Sodnik je brž dal prinesti toliko gorečih sveč, kolikor je bilo Japoncev za priseganje. Japonci so se najprej začudeno spogledali, potem pa so se poklonili v znak zado-volj stva ter začeli vleči iz žepov smot-ke, da si jih na luči prižgo. Tolmač si je bil namreč japonsko prisego na lepem izmislil, kajti Japonci prisege v našem smislu sploh ne poznajo, te-muč se poklicani pri sodišču le vpraša, ali hoče povedati resnico in vprašani odgovori: "Da, pri državnih zakonih !"
— čuden gost. V boljše bero-linske kroge zahaja že dalje časa mož, ki ga nihče ne pozna, dasi ima kaj čudne navade. Ko pride v gostilno, poišče si prostor, od koder more neprestano opazovati svoj dežnik, klobuk in suknjo. Ako ne najde takega prostora, pa zopet odide. Potem položi pred-se zvezek, v kterega zapiše vsak kozarev piva z uro in minuto, in natakar se mora vselej podpisati. Končno mu mora natakar celo sešteti in podpisati "v redu našel". Ko je to Ptorjeno, gost plača, da natakarju lepo napitnino ter se globoko pokloni lepo zahvali za prijazno postrežbo. Mož mora biti zelo bogat. Ves čas. dokler sedi v gostilni, kadi "mrzlo", t. j. vzame si smotko ter jo, ne da bi jo prižgal, deva v usta in vrti med prsti, kakor da bi jo kadil. Pred odhodom pa jo vrže v pepel.
— Na drevesu se je streznil. "En glažek al' pa dva, to nam korajžo da", je pel pred nedavnim vinski bratec z Bukovega vrha, ko jo je pobiral iz Loke skozi Bodovlje proti svojemu domu. Ko je tako dajal duška svoji navdušenosti, se sam s seboj pogovarjal, uintam tudi rogatega iz spodnjega "štuka" prijazno pozdravil in klobuk ob tla metal, , jo je primahal po stezici nad Poljanščieo do strmega in globokega prelaza, menda je bil kamnolomu nasproti Zminou. Ta plaz je globok petdeset metrov, in prav pod njim teče Poljanščica,tako, da se gotovo najde smrt, če ne v kamenju, pa v vodi. Ker je steza ozka, in mož ni imel ravnotežja, ga je zaneslo proti plazu. Mož je že padal, in da se ni hitro zavedel svojega položaja, gotovo, bi se bil ubil. Pa zgrabil je urno z ^ roko vejo bližnjega drevesa, tal mu je zmanjkalo in bengljal je na veji. Strah, v kterem je bil, mrzli zrak vode, ki je šumela pod njim, sta ga streznila.
pouk.
Kreta nje parnik o v.
V New York «0 duapeii:
Campania JO. marca ij Liveruoola z ."»46 pot.
La Savoie 19. marca iz Havr • z 100S pot.
Dospeti
Zeeland iz Antwerpena Kaiser Wilhelm der Grossa iz Bremena .
Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove.
Odpijnli koda:
Prinz Adalbert 22. marca v Gen* to. Kronprinz Wilhelm 22. marca v Bremen.
Noordam 22. marca v Rotterdam. Cedric 23, marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg Zeeland 26. marca v Antwerpen. Neckar 26. marca v Genovo. Astoria 26. marca v Gla?trow. Statendam 29. marca v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Gross« 29. marca
v Bremen. Majestic 30.
marca v Liverpool. La Gascogne 30. marva v Havra. Moltke 31. marca v Hamburg. Lawrentian 31. marca v Glasgow. Princes Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. Finland 2. aprila v Antwerpen.
SESTV0 NA PRODAJ.
Kdor si želi kupiti lepo iu dobro d o m a č i j o, se mu sedaj ponuja lepa prilika. V Veliki Bučni vasi pri Novem mestu, četrt ure od železnice prodam lepo urejeno posestvo v najboljšem stanju. Hiša je pripravna za g o s t i 1 n o in je bila že več let notri; v hiši ste dve sobe, kuhinja, poleg kuhinje mala soba. Pri hiši sta dva svinjaka, živinski hlev in klet; okolu hiše velik sadni vrt in tudi za zelenjavo, vrt je s plotom ograjen, dalje kozolec (tcplar) in drugi kozolec, vse skup za šest štantov. Njive so ob hiši, gnoja ni treba proč voziti; dalje lepa hosta z mladim hrastovjem in drugim drevjem; v hosti je dosti stelje. V iiiši je vsa oprava, hišna in kuhinjska; njive so obsejane a zimsko pšenico in dvema vrstama detelje. Vse to prodam za 4000 kron ali 2000 gld., ako pa ne bodem prodal, dam v najem za 80 gld. na leto. Več pove lastnik: John Golob, Box 33, Hacket, Pa., ali Anton Z ura, va» Mačkovec, pošta Sv. Peter, Dolenjsko, Avstrija.	(16—22 3)
^ — Oporoka čudakov a. V Vel. Varadinu je pred nedavnim umrl najbogateji veleposestnik v celižupa-niji Ferencz Miklossy. Celo svoje premoženje v posestvih vrednih 1 milj. 200,000 K je zapustil ogrski akademiji znanosti s sledečimi pogoji .-Akademija mora nastaviti oskrbnika z letno plačo 8000 K, in sicer mora biti ta oskrbnik kak madjarski pisatelj, ki piše v narodni smeri. Iz o.talih dohodkov se morajo graditi taka literarna dela, ki se odlikujejo s svojimi narodnim značajem. Svoji ženi. rojeni Francozinji, zapusti letne rente 2400 Iv s pogojem, da se za vedno vrne na Francosko. Končno pravi oporoka: Ako bi prišla Ogrska čez 100 let v stiske, ali če bi se razmere tako razvile, da bi dežela potrebovala pomoč, mora akademija njegova po-
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pešiljatev registrirana.
itn rat
John Bizjak, doma iz Velikih Lašč štev. 77, pred tremi meseci je bil pri meni na hrani; bil je slaboumen m nekam zginol. Star je 37 let. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Rozi Bizjak, Box 31, Dutch Hill, Pa.	(19-24 3)
KJE JE I
Andrej Vrhovec, kovač iz Brezovice pri Ljubljani. Prišel je v Ameriko pred 10 leti in zadnji čas fcival v Chicago. 111. Kedor ve za njegov naslov, naj ga*naznani bratu Franku Vrhovec. 12 King St., Cleveland, O., ali uredništvu '.'Glas Naroda" (19-22 3)
NAZNANILO*
Slovensko podporno društvo iv Alojzija it. 81. J. S. K J. r Brad docku. Pa., ima svoje redne meeečn« aeje vsako četrto nedeljo t mesecu, t dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče let« biU »o izvoljeni tie deči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 110* Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matov: Kikil, podpredsednikom, 6§4 C hem Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hot vat, blagajnikom. Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Joe. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša: Joaip Troha. Maršali: Ivzi Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija oiK>minjajo da t najkrajšem času poravnajo svo; dolg, ali pa da se pismeno obrnejo d< L tajnika, da oe jim podaljša obrok ker tnač« jik mora društvo inapec dira ti
DraitvoaikJ agftirajt« v prid itn Hnl	ODBOB
i ft»? M
Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje jbrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen iD si prihranil marsikpk dolar.
Vsakemu potniku od pošljem brezplačno gumb v slovenskih ban ah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji g-re na telefon in
pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vae domeni.
Vsak potnik naj si pripne moj posla ni gumb, da ga naš človek 1 a g 1 j e spozna.
Ne pojdite d r u r a m nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo iu odero. Pazite, da ate res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler ni3te prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja mr-1 goli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland. O.
POZOR ROJAKL
Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer m nahaja tudi pisarna g. Frank-a S a k g e r , kjer se dobe pa;o-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se menjava in kupuje vsakovrstni denar.
V pisarni napravljajo se kakor dosedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupno menjalne, čezdajalne, darilne pogodbe, intabulacije, prepisi, iztrjavanja, dolgov in dedščin (erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje *a novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo r vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja.
Ukrenemo v slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev naselbinska oblast v New Yorku ali drugem pristanišču neopravičeno pri -drži. da ne more naprej do vas, vae potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno:
A. Kline & F r. Rusa, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Matija Pogorele
?
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG,
Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels	$G,—; Boss case 20 let garancije:
15 Jewels Waltliam Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma ¥l(>.— in višje.
§9.— 16 Size 7 Jewels	$15__
V '» ^ >;	$18.—
Boss case 2~> let garancije: IG Size 7 Jewels "	$25._
M	t* 1 C	^SOo*^"*-
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim ]>okro vom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago poši-'iam P° Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: *
51. POGORELC, liox 22<i, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj od sedaj naprej po-šiljajo pod nasl. rom :
Care of B. Schuette, » dogorele, 52 State Cnicago. Ill
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
od gospoda J. Stublerja
xr DuLutli, Mirni., 217 W. Superior
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za poinike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbi m delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dulutb, INlinn., vabim, d;i me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi.
Sž spoštovanjem	(31 jI)
Josip Sch.araboEL
Podpisana, priporočam Slovencem in lli vutom svoj
lOS Greenwich St., New York,
v ktcivm točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smod<e in imam vedno pripravljen dober prigrizek
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti
!ti/k: CtTti.
Za obilen poset se priporoča
Frida von Kroge.
109 Greenwich Street, New York.
W POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu ob iinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi slovencempo Zjed. državah, da sem Otvoril novo urejeni
saloon pri ,Jrig!avu",
617 So. Center Ave., blizu 19. tilice, kjer točim pristno uležanr „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel: Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit? s svojim obiskom !
Mohor Mladič.
617 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Tdeobowi

TsLO©"b Stco^LioIbL,
■p v. zaslužene denarje je naj-Tp7|(n bolje sigurno domu B Ub-IIU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. K«n York.
89 E. Madison Street.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si;-e Screw B navijak.
^s	Cena uram:
I Xikel ura........$ tf.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....#12.00
Srebrna :<ra......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potezo priložite $2.00 navedenim cenam;
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 44 7 44 $U.0O 18 44 15 44 $17.00 6 Size ura za da*u? 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure v najboljše delo Elgin in Waltham ter jam£ene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Chicago, 111.
Jacob Stonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
_________ __________
__________
______________
_______________________
wmmm
mmm
mm

T»i sipolkr.
Stari Džuldaš in njega sin Mamet.
vedenje Mametovo, a vedno bolj potrpežljivo prenašal je Džuldaš sinove
surovosti.
In tako se je brezkončno dolpro, pusto in dolgočasno vlekla deževna zima Zdelo se je, da ne bode konca tenm pustemu, brezljudnemu in brezposel-
--■ nemu vremenu, llametu je postajal
Povest \z življenja v srednje-azijat- zopern otok, zoperna čolna, potegne-
. . ' , »t vt i-^	na daleč na pesek in zoperna tudi
gkjta pustinjah od N. >. karazin-a. ^ kterQ gQ bile zim^ke bur-e -z_
redno hudo poškodovale.
(Dalje.)
"Kdo ste vi, dobri ljudje? Kje sem jaz ?" začul se je v koči popolnoma neznan glas, no tako sladek, da je prijemal za dušo....
Mamet ni zastopil ničesar, a tudi stari Džuldaš ni bržkone ničesar razumel, kajti povesil je plavo in ni dal nikakegra odgovora.
"Ti, spi, zakaj si se vzbudila, spi",
rekel je Mamet po svojem in pokazal jej z roko na postelj. "Spi, kaj si se vzbudila, spi... spi I"
Hotel se jej je približati, no ona se je še bolj zježila, strah jej je švignol v očeh, solze so jej zalesketale in se vsule po licih.
"Kje sem juz, dobri ljudje, kaj je z menoj V*
Mamet skoči na noge, naravnost k dvorim, odrine zapah in odpre. Vlažna, hladna sapa je pihnola v kočo in ugasnol je žirnik v Džuldaševej roki.
Mamet je bežal v grmovje, skril se tam in sedel na zemljo. Tako je presedel do ranega jutra, kakor bi ne bil občutil hladnega vetra, ledenega dežja in snega, ki se je jel zopet proti jutru vsipavati.
Kaj se je Džuldaš med tem pogovarjal z najdenko. znano je le Allahu. Zjutraj, ko se je Mamet vrnol, in previdno svojega očeta pozval na posvetovanje, ležala je najdenka, ble^a kakor platno na svojej trstenej postelji. Oči so jej bile zakrite, kakor mrliču. Mamet se je zopet prestrašil, no ko je opazil, da jej prsi dišejo mirno in lahko, pomiril se je.
Džuldaš mu je šepnol, naj molči, naj je ne razprašuje, ne hodi naj blizu, naj je ne plaši, z jedno besedo: naj jej ne dela nikakega nemira. To je "delo" izjemno, delo jedrnega starčevega razuma.
"Kaj pa se je zgodilo, ata ? Povej mi. Ne muči me, za Allaha 1"
"Vidiš, sinček," dejal je 3 slovesnim glasom stari Džuldaš, "nocoj jo je zapustil "črni duh", šel je L. nje 1 Sedaj, golobček moj, postala je ona "svetla"."
"Svetla", ponavljal je brezčutno mladi ribič ter previdno sedel k cgnju da bi ogrel svoje v mrazu otrpnele ude.
Drugo življenje se je pričelo na otoku po tej osodepolnej noči. Brž ko ne, odnesel je "črni duh" vse veselje in radosti otočanom. Xajdenka je jela hujšati, slabeti in hirati.
Rumenee jej je iz lica izginol, polni ustni ste jej pobledeli, oči so se globlje udrle. Sile njene so neprestano pojemale in umirale. Z vsakim dnevom tajala se je ona na njunih očeh.
Prej, ko se jej je Mamet dobrikal. gledala ga je ona saj s svojimi če tudi steklenimi očmi, smejala &e mu je, a sedaj zro te žive jasne oči tja v beli dan z nemim ukorom.
Sploh najdenka je jela tugovati, plakati po cele noči; no tudi po dnevu bile so njene oči le redkokdaj suhe.
In tudi "najdenka"' prenehala je ona biti.
Stari Džuldaš je zvedel nekako, da jej je ime Katarina in tako je tudi sinu svojemu priobčil to ime. Rekel je: "Tako jo nazivaj, bodel videl, da jej bode lažje pri srcu, prijetnejše."
Od začetka je imel Mamet še z jezikom opraviti; on ni nikdar mogel izgovoriti tega imena, no nazadnje se ga je vendar privadil.
Noč in dan hira tarnaje prejšnja "najdenka", sedanja Katarina, a Mamet, gledjoč na njo, tugaje še enkrat toliko od nje.
Prej ni bilo med njima nikakih razgovorov, no vse jedno nekako sta vendar razumevala drug druzega. A sedaj pa sta popolnoma nehala drug drugega razumevati.
Poprej ni bilo Mametu moči, niti ure prestati brez svoje najdenke; ni je izpuščal iz očij, a sedaj ni on v stanu prebiti z njo na- sarnAasi' "^^nT
enkrat milejša in
lemu tigru pogledal bi smelo rnost v oči, pred krivim nožem ;ga krvnika bi ne zamežikal, a tem krotkim, no ponim vzgle-kmega, bridkega ukora, ne strpi [divjak; on ne more prenašati nezapopadne bolesti, ki se mu fna srei, ki ga grize in kakor z limi kleščami ščiplje.
stari Džuldaš je postal neto čudno zamišljen. Tu se je zgodilo nekaj, česar ni Mamet razumel. On je jel opazovati, da Katarina lažje prenaša navzočnost tega starega, zopernega človeka, kakor njega samega; zdelo se mu je, da jej je lažje, da plaka vselej manj po tem, ko je prebila jedno uro ali dve na samem z Džuldašem.
Doslej še nepoznani občutek pekoče jlesti j«l se je vkrajati sinu v srce ga delal sovražnega proti očetu. I Vedno bolj pogosto jelo se je topet
Draga in mila, in to vedno bolj in bolj, postaja mu le ona, ki sedi zaprta v tej koči in žalostno pogleduje na megleno reko s svojimi večno'objokanimi, tužnimi očmi.
9.
:Potovali smo k možu", pripovedovala je tiho Katarina staremu Džul-dašu enkrat, ko je bil Mamet odšel po opravkih v najbolj oddaljeni konec
otočji.
Stari ribič je sedel zamišljeno, s palico brskal po pepelu in pazljivo poslušal pripovedovalko.
"No potovali smo k možu", govorila je ona. "Mož moj je nadzornik skladišč v Petrovo - Aleksandrovsku ' sedež ruske gosposke in poveljr.ištva za Amu - Darjinsko na reki Amu-Darja), a jaz sem živela toliko časa v Kazali, dokler ni moj mož na svo-iem novem mestu vse uredil. Poslal ii je potem pismo po Ježevu, kupcu, i trguje z žganjem. Piše mi, naj -pravim svoje reči skupaj, najmem naj tri velblode, in pridem k njemu, < r ima vse gotovo in tudi hišo novo i Jano. Jaz sem se napotila. — Z mena potil se je tudi neki za nedoločen ras odpuščen vojak, Prokofejev. On prišel k meni in me prosil: Katarina Nikolajevna, vzemite še mene se->i, jaz vam bodem na potu služil. V pi je treba marsikaj in če imate ■ moškega seboi, je dosti boljše."
•'Res je!" pritrdil jej je Džuldaš. I'osebno če je on še vojak na odpu-
-!U."
"'Odrinoli smo na sv. Petra dan, no oetek. In ta petek, kako osodepol-iilm se je pozneje pokazal! Do Baj-.'! irata dospeli smo četrti dan popol-
-	. ma srečno. Velblodi so zdravi, voz U" težek, pot lepa, a za Baj-Mura-
'>m pričela se je široka, peščena pu-rčava."
"Da, tamkaj je na vse strani pu-•;iva. Poznam tisti kraj, je strašna puščava."
"No, tu postalo nam je težavno. Marsikak dan še do vodnjakov nismo prišli; morali smo prenočiti, kjer n t s je ravno tema doletela. Enkrat se ; tavimo tudi tako, ne več na kterem kraju..."
"Ze vem, kje... hm..." zamrmral
ie Džuldaš in pogledal v stran.
'•Kirgiz je odgnal velblode na pašo, i vojak je legel pod voz spavat- _ Ta-n:-:rat čujem, ko se je jelo jedva daniti, da =o ljudje na konjih prijahali,
—	bilo jih ni ravno veliko, — da se okolu našega tovora plazijo in raz-g'j valjajo. Jaz nisem razumela ničesar; ležala sem mirno in samo z oče-scem izpod plahte pogledavala. Na enkrat skoči Prokofejev izpod telege k meni. Matuška Nikolajevna — razbojniki !"
Ali so ga ti napadli?"
(Dalje p- lhodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVETOVNO, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši Iek zoper
EETJM ATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
i3i razne reumatiČne neprilike.
SAHO: 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah ali pri
F. Ai Rlchter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranoeelnik, 120 East Ohio St.,
India-xiapolis, I ricl. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo najini rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind.. naj ee zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski, navijati davno ie opuščeno, osorno 2lmo)	_ ------ ---^ _
-o-	~ ---r ^
Illiiiii 1	'.dfc I K.kr',,1^'vm
Kdor še nema
KOLEDAR
za I. 1»04,
naj hitro seže po njem; v zalogi imamo !e še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred.
—j—J-.	-	-mum aumumuniiaiii .^l. u^L. ____
—	-*1- 7»n» ■ -m- r^T iw- nunr uri -m---nprn	-r ^ ^—
m
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede cea francoskih parsiktT nazuanjamo. da predajama tiket« p*
rti ko nizkej ceni, kakor p a. rob redu* družba, ali pa kak©r ktarikoli drugi igent v New Yorku. Vožaa a rele*-nic« od HAVRE do KRANJSKE. PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejeBa, da nimajo potniki nikakega zadržka.
PARNIK I, kteri ▼ kratkem od-oljujej® v HAVRE, se sledeči:
Ekspresni parnik L'AQUITAINE odpljuje dne 9. aprila ob 10. uri dopo-ludne ter sprejme samo potnike 3.
razreda.
Postni parnik LA GASCOGNE odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri do-polune ter sprejema samo potnike 3.
in II. razreda.
Opo*arjamo toraj rse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Clere-landu. Okie, ia ekelici, kteri hoeeje potev&ti v stare domovino, di» ne earn ude prilike ter se pravoč :o oglasijo t našej podružnic ^jl 177S ST. CLAIR ST.. CLEVELAND. O., in one iz druzih krajev Zj-xiiajenih držav, da nam naxnanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasne in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vilužbeneem na postaji, pokličite nag po telefonu: 3795 Cort-1 a n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoi naš vslužbenee po Vti. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le t New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam sa pomoč. toda prepozno 1
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y.
"GLAS NAHODA"
prodaja po 1 eemt številko:
Anton fiobek, poslovodja podružnice Frank Sakaer. 1778 St. Clair SU Cleveland. Ohio. C has. Derganc, 215 N. Congress St.. Kenosha. Wis. John Sustaršič. 1208 N. Cen
tre St.. Joliet, I1L Frank Qabrenja. fit Power St.. Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, i n i w owl asi pri n^Tarailtre
Lepo nrejena
SLOVENSKA GOSTILNA
v Ely. Minn..
v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino vina in whiskey, prodajam tudi domaČe in importirane smod-
ke. Dal je naznanjam rojakom, da pošiljam denarje * staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjili listkov, posebno ako kdo. tt-TT" r,iiesem tpotuje v staro domovino. Z veleštovanjem IVAN ftOVŽF!
Anton Rebek,
iodvorske nlice v Ljubljani,
koneesijonirani zastopnik
Red Star Line.
Slovence zelo dobro in pošteno .streže pri izseljevanju v Aineri-. r. Preskrbi potne liste.
Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jednej kajiti, x>ri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teh parnikih in tudi za Ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje.
V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 109 Greenwich St.
Novi parniki te družbe vozijo po osem dni.
Sč spoštovanjem
Anton Rebek,
koDwasijoalrani agent Red Star Liae.
Slovensko podporno družtvo Srca Jezusovega v Cievelandu, 0.
Predsednik: John Saje, 38 Diemer Street.
Podpredsednik: Anton Ogrinc, 1791
St. Clair St. L tajnik: John Pekolj, 78 Dana St. II. tajnik: Štefan Brodnik, 133 East Madison Ave.
Blapajnik: Lovrenc Petkovšek. I80V2
East Madison Ave. Maršal: Alojzij Godic. Odborniki: Josep Černič, Frank Zni-daršič, Anton Smole, Josip Božič Podpisatelj pohotnih bukvie: John J alovec.
Zastavonoša: Jernej Krašovec: po-maf?ača; Josip Godec in John Kol ar.
Društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Jaittes Ilall, 1716 St. Clair St.
Društveni zdravnik je dr. E. N. Smoot, 1696 "Willson Avenue.
Naslov za pisma je: John Pekolj, 78 Dana St., Cleveland, Ohio. (3xt 17 3)
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejana
GOSTILNO,
v kterej toč m vedno SVEŽE TIVO, proda jam DOCRE SMODKE ia I.1KERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOB RA 11 RANA. Akcr knk rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji v~raša za me-i-: in gotovo bode prišel do mene in do znance . Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obine. Nai geslo toraj bodi:
svoji li svojim!
Mart n Muhlč, ustnik.
Ji
A fi-g
s^ysi*
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Pri porota rojakom svoja IZVRSTNA VINA,
aanerikanska vina. Kudeile vino prodajani po 50c. galono; be'o po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINO V EC 4'i galune za $ 12, STAR I/.BOREN DKOZ.\TK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importiral bri-nje iz Kranjskega, velja 12 buteljk SlS. Vino je najboljši vrste ker je pridelana kapljica v ustnik vinogradih. Isto tako je tudi i anje mj oijSe »rste V<>r je na is i nač n kuhane itakor doija na Kr^niskem. Za dr£ave:Ohio, PennT>iVi-nijo in Illinois plačam prevozne troške, jxwodo ne računam. Za mnogotera iaro£ila se priporoča:
JOHN KHACKER MOO St. Clair St.. Cleveland, O.
Rojakom, kteri potujejo škod Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl« novo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., xuu! napis je dovolj velik. Vsakogar bode-va postregla z dobro pijačo, okusni' mi jedil5 in izvrstnimi smodkami.
Za obilen obisk M priporočata BLATNIK in BRUCE.
fivun G«U
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ae veš kako priti k Fr. Saksebjs. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko.
Gompagnie Generale Traosatlantlque.
Francoska parobrodna družba
- '/•i' V -*r. .'-TZrr^ '	■ : !
c :' i J J ' \ - .	' '	''	' - *	"
M-	- -- ^
I3IREKTNA CHTA 00 HAYRE-PAfilS-SV!CG-*H?*S8RHK UUFLJAHA
postni farnekl	soi
„Lt Lorraine", ot dve ....................................it.ooo	tua. >5.000 konjiklh moti.
La Savoie", „ ,, ,, _______________________ia.000	,, 15.000	,,	M
La Touraine1', „ ,, ,, ..................................10.000	,, 12.000	,,	,,
.,L'Aquitaine", ,, ,, ,, .....................10.000	,, 1&.000	,,	„
..La Bretagr.e"...........................-..........S.000	9.000	,,	,,
,La Champagne",............................................................8.000	, 9.000	,,	,,
„L» Gucogne",............................................S.000	9.0-20	,,	,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to uri dopoludne.
Parniki odpljujejo ti pristaniiča itv 42 North Iliv^r, ob Mortou Street
*La Savoie
La Gaseogne •La Touraine *La Lorraine
La Bretagne
24. marca 1904. 31. marca 1904. T. apr. 1904. 14. apr. 1904. 2 L apr. 1904
•L^ Savoie
La Gaseogne •La Tourftine Lorraine
La Bretagne
28. apr. 1004. 30. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Slini ijEeieiji; Sž BROADWAY. SAW YORK.
I'osebni parnik tj ancoske družbe "LWQUITAlN E '»opljuje Ine y. aprila. Spremlja potnike samo za 3. razred.
Holland-America JLine
(H 0 L L A X 1>- A 31 iCIIIŠ K A C'ls T A) vozi kral.evo nizozemsko in poštj Zjf.dinjer:-n držav
med JVEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sar-Ker.
N00RDAM parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim
kom l2,500 ton.	vijakom. 10,500 too.
RYNDAfo parnik z dvojnim vija ( kom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z a vojnim vija-1 ROTTERDAM, parmk z dvojnim kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr\je,
Kadi <-eiu- glej na posebej objavljenih listinah
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I Kolowratring io.|INOMOST, 3 Rudolfstrasse.
TRST, Št. 7 Prosta iuka. I BRNO, 21 Krona.
Parniki <»«! p 1 j 11 jejo: Iz ROTI EL1>AM.\ vsak r«-t rte k in iz NEW YOIIKA vsako sredo ■ ■ - - -- - - .	< !■ !". r tri z i iiir; s i.	-•---- -= -
HOLLAND-AMERICA LINE,
H9 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.

M^ MLa MP	SL ^".L 11. M A JLi
(S'l-ekonius^ka parobrodna družba ,,liu<letaa zvezda*4)
posreduje redno vožnjo s pcšlnimi parniki med
New Yorkoiti in Antwerpenom, + + * * * ^ Philadelphijo in Antwerpenom
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki;
^OERLAND dva v jaka 12736 ton.! KR00NLAN0.......... 12760toa
>,£LAN8............11905 ton.! FINNLAND-........... 12760ton.
Pri <'»'ii;tl» /a med k rov je so vpoitete vse potrebščine, dobra Jana, najboljša [»ostre/ha.
lV>t Antwerj»en je jedna najkrajših in najprijetnejŠih za .otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, ivvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljnjejo parniki vsako soboto ob 10. uri .»[hjludue od pomola š^ev. ob vznožju Fulton Street. — Iz PEIILA-E LP HUE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
90—86 Dearborn Street, CHICAGO. 9th & Locust Street, ST. LOUIS. 30 Montgomery Street. SA27 FRAK CISCO, ali na njen« aartopnik*