Leto IV. V Celji, dne 25. januarija 1. 1894. Stev. 3. Izhaja 6., 16. in 26. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za ins&rate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj se pošilja: Upravništvo „Domovine" v Celji Položaj štajerskih Slovencev. 0 priliki zborovanja deželnega zbora v Gradci, kjer so prav maloštevilno zastopani naši Slovenci, stanujoči v boljši in lepši tretjini zelene Štajerske, imamo lepo priložnost, da pregledujemo in svetu naznanjamo, kakošen je naš politični položaj, kako je z našimi narodnimi pravicami. V sedanji »koalicijski dobi" se sicer ne čuje rado, da bi se v deželnih zborih govorilo tudi o politiki ali celo o slovanski politiki, ali da se narodne zahteve spravljajo na dan. Nas vendar te »koalicijske želje" ne smejo plašiti. Kakor lačen kruha in žejen vode prosi, dokler se mu lakota in žeja ne potolaži; tako tudi štajerski Slovenec ne sme pozabiti, da se mu še vedno prikrajšujejo skoro, da on niti tretjine teh v § 19 temeljinih zakonov zajamčenih pravič ne uživa^kakor njegov nemški sodeželan. Baglejmo v javno življenje c. kr. urade imamo v jezikovnem obziru? Č. kr. okrajna ^laVaratva koo>t$ trtiS? I>i0veiisky* ura-dujejo, da bi to odgovarjalo jedva t.edaj, ko bi na spodnjem Štajerskem bila le ena tretjina Slovencev. Enako je s c. kr. davkarijami in le malo boljše s sodnijami. Šolske gosposke, okrajni šolski sveti, čeravno bi morali avtonomni biti in čeravno imajo nekateri narodne večine, uradujejo edino Je v nemščini in pošiljajo le nemške razglase in odloke na krajne šolske svete in šolska vodbtva, katera se zopet le malo ali celo nič ne upajo, posluževati slovenščine. Tako je torej pri cesarskih in polucesarskih uradih. Kako je pa z avtonomnimi uradi, občinami in okrajnimi zastopi? Kako neki če biti, ko jim v narodnem obziru nemški deželni odbor, ki nima niti enega Slovenca v svoji sredini, avtonomijo in narodno svobodo tako deli, kakor mačeha kruh svojim pastorkam?! Kjer so narodni okrajni zastopi v izobraženih in značajnih rokah, ondi si še varujejo v narodnem obziru, kolikor toliko svojo sa-mostalnost; toda občine, male štajerske občine kaj malo zamorejo, ko ne razpolagajo z dovolj izobraženimi zastopniki in uradniki nasproti kompliciranemu aparatu deželnega odbora. In kako hoče deželni odbor zadnjo kmečko slovensko vaško občino uravnati po svojem nemškem šab-lonu, kaže lanska odredba te korporacije, ko je še celo nemške tiskovine tudi za slovenske občine, predpisal! Kakor je torej upljiv deželnega odbora v narodnem obziru _ škodljiv za vse slovenske občine, tako je nam Slovencem tudi v kvar upljiv zastopnikov deželnega odbora v c. kr. deželnem šolskem svetu. Očitna tajnost je namreč še zdaj, da so baš deželni zastopniki v tej c. kr. šolskem zastopu največji neprijatelji Slovenstva, največji pospešitelj; šolske germanizacije ii Slovenci. Njihovemu strastnemu upljivu se imamo Slovenci /'hvaliti za nepotrebne nemsKe SOle: v L,asKeai trgu, Vodicah, t-ju turnem, in kjer koli jih še dobimo (Vojnik, Vitanje, Šoštanj). Do zdaj smo .meli Slovenci v teh in drugih krajih slovensko-nemške šole (čisto slovenske niti ene ne); te slovensko-nemške šole bodo za nas Slovence ostale; Nemci in nemškutarji, katerih je povsodi vse premalo, dobili bodo pa za pest svoje dece čisto nemške šole. Sčasoma bodo pa še slovensko nemške šole odpravili — in ostale bodo le nemške šole. To je skoro tako ponemčevanje, kakor med Poljaki na Pruskem, kjer otroci niti ene poljske besede v šoli ne smejo slišati. — K takim in enakim razmeram — to upati vendar smemo — naši poslanci vendar ne bodo molčali! Kaj hočejo čakati? Kaj hočemo Slovenci vedno trpeti? Ali naj mirno gledamo, da se nam z nemškimi dopisi in nemškimi tiskovinami vse občinsko življenje na slovenskem Štajerju ponemči? Ali hočemo voljno trpeti, da se nam vse ljudsko šolstvo ponemči ? Ali bodemo vedno mirno gledali, ko bodo vsled nepotrebnih nemških šol davki postali neznosni? Ali ne vidijo naši poslanci, kako nevarno igro igra nemška gospoda v Gradci s pohlevno slovensko paro?! Rodoljubi, na delo za družbo sv. Mohorja! Zopet je prišel čas, ko bo treba nabirati udov Mohorjanov za bodoče leto; večinoma se to domoljubno delo že povsod pridno izvršuje. Mislimo pa, da ne bo nikakor odveč, ako v ta namen tudi na tem mestu spregovorimo nekoliko besi d. Slovenci moramo pač Boga zahvaliti, da imamo dražbo sv. Mohorja ki je v resnici ponos m ^ ito^oe-t ... inoiam-1 pa Bogu posebno hvaležni biti za obilni blagoslov, ki spremlja delovanje te družbe, tako, da leto zsH letom čudovito hitro narašča število njenih udov, kterih je sedaj že zares velikansko število 57398. Kako pa tudi Slovenci ne bi bili navdušeni za družbo, ki nam vsako leto da za borni goldinar-ček šest tako krasnih knjig! Nekoliko let sem družba dosledno napreduje; zato pa nas je tem bolj preteklo leto iznenadilo, ko smo se prepričali, da šteje družba 30."> udov manj od prejšnjega leta in da smo tega vsega mi Lavantinci krivi, ker so druge škofije celo za 744 udov napredovale. Zaostali pa smo za 1049 udov, kar je veliko. Seveda je temu vsemu največ krivo bilo slabo gospodarsko stanje. Upati pa je, da je ta neveseli pojav bil le mimogredoč, in da bomo to vrzel kmalu zopet zamašili. LISTEK. Iz Krčevinskih potočnic. (Elegija.) Love, and love only, is the loan for love. Young. Kar ti posodil je kdo, to s časoma mu vrnoti moraš, To ti je sveta dolžnost, vestno jej bodi udan. Zakon narave tako oblastno veleva človeštvu, Da mu pokorni smo vsi, to je narave zahtev, To je zahtev, kateri ima veljavo od davna, In njo imel bo dotlej, dokler bo vrtel se svet. Ako od kmeta si kmet na posodo vzame pšenico, Vrne pšenico mu spet. Tako je bilo in bo. Ako nestane soli kateri kedaj gospodinji, K sosedi po njo si gre, vrne kedar njo ima; Z medom povrača se med, a vino povrača se z vinom, S kruhom povrača se kruh, vračaj s krompirjem krompir. Tudi ljubezen samo plačilo je sladke ljubezni," Blagost mu, komur cvete zvesti ljubezni sladkost. Meni ni cvela doslej, odslej mi več cvela ne bode; Mojemu žitju mrak skokoma bliža se že. Žalosten sam v velikih skrbeh ubog životarim, Za me tolažbe nikjer, nade mi luč ne miglja. Bodi kar Koče, srce, ne boj se čelarnega svdta, Reveža nisva sama, mnogo Zemljanov trpi. Božidar Flegerič. Črtice k zgodovini slov. naroda. Govoril pri obč. zboru „Lep. bral. društva pri Mali Nedelji" g. društveni tajnik. Prvotna domovina slovanskega roda bila je lepa in bogata Indija in v obče mislijo zgodovinarji, da germansko, grško in slovansko ljudstvo so bili eden narod, ki se je v Evropo preselil. Grki so ostali pri srednjem morju, Germani so šli proti severju in Slovani pa so med črnim morjem in kaspiškim jezerom potovali, ter se na Ruskem ustavili. — Tako v tri panoge ločeni prvotni rod, eden od drugega, imeli so razne potrebe, razne reči, katerim so nadejavali tudi razna imena in tako se s časoma niso več med sabo razumevali. Nastala so toraj razna narečja in narodnosti. — Ti narodi pehali in porivali so se eden drugega, ter so si iskali krajev, kjer njim je za njihov prebitek ali življenje bolje ugajalo. Tako so tudi Slovenci prišli bližje in bližje našim sedajnim krajem. Stari Slovani bili so miroljuben pošten in odkritosrčen narod, oni so redili živino, obdelovali zemljo, ter se tako živeli od dela svojih rok; med tem ko so bili drugi narodi krvoželjni roparji, divje narave, ter so se živeli le od lova in ropa. — Stari Slovani so oboževali in molili razne malike, kakor n. pr. Radegosta, Triglava, Svantovida i. v. dr. Morali so veliko prestati od druzih divjih narodov, posebno pa od v četrtem stoletju iz Azije v Evropo pridivjanih Hunov, kateri so je grozovito ropali, morili in v sužnost vlačili, pod svojim zverinskim kraljem Atilom. Okoli 1. 553. posedli so naši pradedje dežele ob Savi, Kolpi in Dravi, t. j. sedajno Kranjsko, Goriško, Istersko, Tržaško, Hrvaško, vso Koroško, večidel Štajerskega in del Ogerskega. Razun teh krajev pa še veliko drugih krajev v Avstriji v Solnograškem in Tirolskem. Stari Slovani bili so večkrat podložniki Rimljanov, katerim so morali plačevati davek, dajati vojaštvo, vrh tega pa so jih še velikokrat napadli in ropali. Razun Rimljanov čutili so tudi naši predniki grozovitosti nemških rodov, posebno pa še od nečloveških Avarov ali Obrov, katere še dandanes prosti slo-veski narod imenuje »pesoglavce", ter o njihovi grozovitosti v bajkah pripoveduje, da so baje človeško meso žrli. Starim Slovencem, kakor še in sedaj nam njihovim potomcem, bila je osoda kruta! Da-si so bili hrabri vojaki, ter so se junaško borili eni strani mal napredek za 10 udov, na drugi strani pa občuten odpadek 22 udov. Boleti mora pač vsakega Slovenca, videčega, da se staro-slavni ostanek panonskih Slovencev leto za letom bolj potaplja v madjarskem morju. Pogubni duh madjarske vlade je tamkaj že skoro vse Slovence prešinil, tako, da ni skoraj več rodoljubov, ki bi se brigali vsaj nekoliko za svoj narod ter v njem budili narodno zavest. Ne dremajmo zaspani, nego skušaimo jim pomagati; v to so poklicane pred vsem vse župnije ljutomerske de-kanije, ki meje na ogersko Slovenijo. Naj ne bo iskrenemu rodoljubu Mura neprehoden zid, zato pa na delo, da si ohranimo to dragoceno vejico slovenskega naroda. Ljudstvo je dobro in pobožno, samo zapuščeno je zelo in manjka mu potrebnih voditeljev. Kakor znano, bivajo tudi v sekovski škofiji Slovenci, ktere so si sosedje po krivičnem pri-pridržali, ko se je lavantinska škofija preselila popolnoma na južni Štajer. Zato je umevno, da se jim ne godi predobro v narodnem oziru, ker je Mohorjeva družba razun Radgone in sv. Duha na Ostrem vrhu precej slabo zastopana med njimi. Vzlasti pa je žalostno, da Gradec, kjer biva gotovo čez 10000 Slovencev, ne šteje več nego 67 udov, ki so skoraj sami olikanci. Tu se zopet vidi, kako nam v tem mestu umirajo Slovenci, ker nimajo nikakoršne organizacije, nimajo svojega dušnega pastirja, ki bi jim vsako nedeljo v maternem jeziku podajal tolažila. Ali ga ni tamkaj Slovenca, da bi se poprijel dela ter svojim ubogim priprostim rojakom v verskem in narodnem oziru skušal pomagati? Posnemajmo v tem oziru dunajske Čehe, vsaj pravična stvar mora prej ali slej zmagati. Toda brez dela ni nič. Ljudje bi radi prebirali slovenske knjige in časnike, samo ne vedo, kam se zanje obrniti. Tako pa se hitro potujčijo ter duševne in narodno propadejo. Žalostna nam manjka! Žalibog, da tudi po naših južno-štajerskih mestih ni dosti boljše, ker se Slovenci premalo brigajo za lastni napredek ter drug za drugim postajajo žrtva tujega žrela. Proč torej s pohlep^tjo, kjer je ni treba, proč z narodno zaspanostjo ter čvrsto na delo v korist in probujo dragega nam naroda! Da bomo torej Lavantinci popravili svoj letošnji precejšnji zaostanek, treba bo še pridno in vstrajno delati ta kratek čas, ki še je na razpolaganje za nabiranje udov za bodoče leto. Zato naj bi se poleg čast. gg. župnijskih poverjenikov, ki se tako neumorno trudijo za družbo, poprijeli tega dela tudi drugi rodoljubi ter jim pomagali, kjerkoli je mogoče. Dostikrat se najdejo še cele vasi, kterih je le eden ali dva Mo-horjana. Tu naj bi skušal vsak Mohorjan pridobiti novih udov, kar ni tako težavno. Zato kmetič, ki si že ud, prigovarjaj svojemu sosedu, da pristopi, mladenič, ki s tolikim veseljem prebiraš vsakoletne knjige, navduši še za nje tudi svoje tovariše, da bodo tako rajši koristne družbine knjige prebirali, nego počenjali razne neumnosti. In ti slovenska mladenka, ki si dostikrat s solznimi očmi ljubim starišem prebirala ganljive družbine povesti, tudi ti ne miruj, nego skušaj z vsemi močmi pridobiti mnogo somišljenic za to prekrasno družbo, posebno za drugo leto, ko boš dobila kakor nalašč za te poleg drugih knjig tudi prelepi Slomšekov molitvenik: Večno devi-štvo. S prihodnjim letom začno izhajati tudi „ Velike zgodbe sv. pisma", ktera knjiga naj bi se nahajala v vsaki slovenski hiši. Zato, Slovenci, pristopajte k družbi v obilnem številu! Vsak zavedni, iskreni Sloven Bodi Mohorjeve dražbe člen! Slovenci smo žalibog sploh jako nestanovitni ljudje, kar nam potrjuje naše žalostno politično pa tudi kulturno stanje v mnogih krajih. Tu nekaj časa lepo napreduje, nakrat pa popustimo, drugod se zopet ne moremo radi prevelike nedelavnosti povspeti na višjo stopinjo. Le vstraj-nim in doslednim, povsod enako navdušenim pa tudi jedinim delovanjem mogoče nam je pomagati našemu ubogemu narodu, le tako moremo kaj koristiti veri in domovini. Na delo torej domoljubno, rodoljubi mili, Naj v sili vsak rodu se svojega usmili! ____Ciriljev. Celjske novice. (Dajte nam slovenskih pravnikov.) Pri našem okrožnem sodišču se vedno bolj čuti pomanjkanje slovenskih pravnikov. Mladih juristov. ki bi bili popolnoma zmožni slovenskega jezika skoro nobenega ni. Zaradi tega vseljujejo se Nemci iz Gradca, ki se z neizmerno težavo še le v poznih letih privajajo slovenskemu jeziku. Ti možje, tudi če bi imeli najboljšo voljo, ktere pa mnogokrat pogrešamo, nikdar ne bodo v stanu popolnoma dobro razumeti našega slovenskega kmeta, ki ima mnogo posebnosti v svojem govoru. In ti gospodje bodo naši bodoči adjunkti in okrajni sodniki! Zadnji čas je torej, da Slo-.venci svoje ^^ljš/Sn^ke nujno op£&arjamor naj se obrnejo tudi v sodniško karijero. — Potrebno pa je tudi, da se mladi možje, ki se posvetijo temu težavnemu poklicu, v tistih časih, ko jih vlada ne podpira, marljivo podpirajo. Torej še enkrat: dajte nam slovenskih pravnikov, osobito sodniških uradnikov! (Plesni venček celjske čitalnice) 12. t. m obnesel se je razmerno precej dobro. Dasiravno pa smo se divili došlim ljubkim plesalkam, želeli bi bili vender večje udeležbe od nežne strani. Mnogo ljubeznjivih slovenskih cvetlic iz celjske okolice smo to pot pogrešali, dasiravno je bilo plesalcev tako na izber, da je nekterim gospodom od samega sedevanja „vroče postalo". (Nesrečne operacije.) Dne 12. t m. umrla je občno priljubljena gospa Krikova, trgovčeva Iz naposlednjega pogleda pa lahko vsak razvidi, v kterih dekanijah smo napredovali, v katerih ne, in v katerih je družba najslabše zastopana. Dekanije Število duš Število udov na tOO duš pride udov + Prirastek — odpadek v primeri z 1. 1893 Bistrica 25412 1038 4 —78 Braslovče 14570 859 5'8 —76 Brežice 32506 896 27 —154 Celje 24727 1125 4-5 +49 Dravsko polje 179(14 730 4 —54 Gornjigrad 16867 911 54 —24 Jarenina 13697 385 2-8 -59 Konjice 20371 750 3-7 -51 Kozje 20710 833 4 —123 Laško 27811 1119 4 —121 Št. Lenart v SI. g. 20699 1066 51 —21 Ljutomer 28325 1245 4'4 —157 Maribor 1. breg 32544 723 2'2 —51 Maribor d. breg 18601 414 2-2 +4 Marnberg 10168 158 1-5 +6 Nova cerkev 16645 579 35 -70 Ptuj 30781 1030 3'3 —67 Rogatec 18734 620 33 +86 Šaleška dolina 13345 572 43 +114 Šmarje 27484 969 35 —42 Šmartin 16757 559 33 —6 Velika Nedelja 19876 885 4'4 +30 Vuzenica 8012 244 3 -63 Zavrč 17101 483 2'8 —15 Kakor pregled kaže, padlo je število udov najbolj v dekanijah, kjer je zavladala po vinogradih pogubna trtna už in peronospora, tako v ljutomerski, brežiški in kozjanski dekaniji. Toda tudi drugod se pozna znaten korak nazaj. Poskočilo je število udov v večjej meri le v celjski, rogaški in velikonedeljski dekaniji, najbolj pa v dekaniji šaleške doline, kjer znaša prirastek 114 udov. Absolutno šteje največ udov ljutomerska dekanija, relativno pa braslovška, kjer pride na sto ljudij približno že šest udov; ona potemtakem presega vse druge, kajti v njej je Mohorjeva družba najbolj razširjena. To nam potrjuje tudi zavednost tamošnjega ljudstva. Sploh pa so številke Mohorjeve družbe prav dobro merilo narodne probujenost^ pa$ tijdi ^marljivosti in vstpaj-nosti rodoljubov. Kjer je ljudstvo že prebujeno in zavzeto za svoj mili materni jezik in za branje, tam najdeš gotovo tudi mnogo Mohorjanov. Po štirje in po pet udov na sto duš pride še v bistriški, celjski, diavskopoljski, kozjanski, laški, lenarski, ljutomerski, šaleški in velikonedeljski dekaniji. Najslabše je zastopana družba v marnberški dekaniji, potem v obeh mariborskih, kjer je to umevno radi precejšnjega števila Nemcev in nemškutarjev. Zastonj nadalje iščeš udov župnij Špitalič in sv. Lenart pri Vel. Nedelji, od kterih vsaka šteje nad 1000 prebivalcev. Upamo, da bomo drugo leto tudi imena teh župnij brali v imeniku. Ako še pogledamo v nam sosedni škofiji, v sekovsko in somboteljsko, omeniti nam je na proti svojim sovragom, so jih vendar sovražniki podjarmljevali. Toda kralj Samo združil je Slovane v celoto ter je 1. 623. popolnoma potolkel vse sovražnike, ter osvobodil svoje rojake in ustanovil mogočno slovensko kraljestvo. Po Samovej smrti vladali so razni vojvodi več ali manj srečno Slovence. Leta 747. pri drli so spet Obri ali Avari ter se s tako silo na takratnega vojvoda' Boruta navalili, da je isti pozval v pomoč bavarskega vojvoda Tesla II. Pa to pomoč .plačali so Slovenci Bavarcem s svojo svobodo, ker Slovenci morali so jo posihmal pri-poznati vrhovnim gospodom in sam vojvoda Borut moral je poslati svoje otroke Teslu v zastavo pokorščine in zvestobe. Da si je bila ta podložnost za Slovence britka, vendar so imeli to srečo z njo, da se je krščanstvo po Slovenskem razširilo. Borutov sin Karast (Gorazd) in njegov bratranec Kajtimir bila sta namreč pri Teslu v krščan stvu izgojena ter goreča kristjana, katera sta med Slovenci marljivo in narodno razširjala sv. vero. Leta 769. prevzel je vojvodstvo Volhun, kateri pa je na enkrat vse Slovence s kruto silo hotel pokristjaniti; zadel je toraj na strasten odpor in provzročil svojim nepremišljenim in naglim početjem mnogo ljutih bratomornih domačih bojev. Konečno so bili vendar zmagani paganski vodniki, ter so bili deloma od kristja- | nov pobiti, deloma so pristopili v krščansko vero; in luč sv. vere pregnala je do cela pagansko temo iz Slovenije. Po Volhunovej smrti prišli so Slovenci pod vlado francoskega cesarja Karla Vel, kateri je na novo si opomogle Avare užugal, katere je pozneje slovenski vojvoda Vcjnomir s hrabrimi našimi preddedi popolnoma porazil in uničil. Kakor sem že omenil, bili so Slovenci razkosani na mnoge vojvodine in kneževine, katere so vladali razni vojvodi in knezi. Imenujem tukaj vojvoda Privina, kateri se je mnogo trudil za blagor svojih podložnikov, ter je najbrž sezidal Ptuj in Celje. Po njegovi smrti (860) prevzel je vlado njegov sin Kocelj, imeniten baš po činu, ker je uprav on poklical slov. blagovestnika sv. Cirila in Metodija, katera sta si stekla neuven-ljivo slavo, ker baš ona dva izumila sta za Slovence novo abecedo, ki se še dandanes cirilica imenuje. Spisala sta slovenske mašne bukve, ter učila Slovence svojega Stvaritelja v njihovem rodnem in domačem jeziku častiti in slaviti. Preložila sta v slov. jezik sv. evangelje in druge nabožne obredne knjige, ter dobila od papeža dovoljenje sv. mašo v slov. jeziku popevati. Po Koclovej smrti osnoval je Svatopluk mogočno slovenje-moravsko državo, katero so pa Nemci s pomočjo divjih Magjarov štrli. V slavi enak Svatoplugu, bil je češki kralj Otokar, pod katerega vlado bili so tudi Slovenci, katere je prav modro in blago vladal. V prepiru z Rudolfom Habsburškim za nemško krono, užugal in premagal ga je Rudolf 1. 1276. ter mu vzel vse dežele razun Češke in Moravske. Leto dnij ga je pa popolnoma porazil in uničil in tako so Slovenci prišli pod vlado Habsburgovcev. Slovenci trpeli so nadalje tudi veliko od krvoločnih Turkov, ki so po slovenski zemlji ljuto plenili in morili. Imenitne bitve so bile I. 1480. pri Brežicah in Terbižu. Hrabri voditelji Slovencev proti Turkom bili so Kacjanar, Herbait Turjaški, Turn in Andr. Turjaški. Z ozirom na vedne napade in boje s krutimi Osmani, vnele so se še domače verske praske in prepiri, katere je provzročil Martin Luter s svojo novo vero. Martin Luter bil je v Eislebenu na Saksonskem 1. 1483. porojen; bil je duhovnik in redovnik avguštinec. Sprvši se s svojimi cerkvenimi predpostavljenimi, pričel je učiti novo vero, katera je imela v obče, kakor tudi pri nas mnogo privržencev. Goreča pospeševatelja bila sta* pri nas Primož Trubar in njegov tovariš Viner. — Ta dva je škof Urh Tekstor prognal, umaknila sta se na nemško, od koder sta pošiljala svoje krivoverske nauke, pisane med Slovence. Ljudstvo dobilo je veselje do branja in tudi ka- Priloga «Domovini» št 3., dne 25. januarija 1894 3oproga v Celju. Smrt provzročila je baje nevarna operacija. — Dan pozneje pa je umrl tukajšnji drugošolec Robert Žuža, prav marljiv dečko, med operacijo, ki bi se mu imela izvršiti v grlu. — Z oiirom na tako goste slučaje dozdeva se nam včasi, da bi "morebiti vender ne bilo slabo, če bi bil mestni zastop celjski svoj čas porabil priliko n bil za Nekermanovega naslednika poklical sacega, vsaj nekoliko slovečega operaterja, tudi 5e bi ne bil ravno črno-rudeče-žoltega mišljenja. („Zveza slovenskih posojilnic") je izdala /sled pritožeb koroških posojilnic okrožnico na Slovenske zavode te vrste, da oni niso dolžni glavarstvom izkazovati hranilničarjev. Glavarstva lamreč ne bi smela kaj tacega zahtevati. (Maskarada »Celjskega Sokola") bode dne 1. februvarija 1894, v prostorih narodne čitalnice / Celji (v Strausovi hiši). Začetek ob 7. uri. — tfkljub zaprekam, ktere nam delajo hudi naši nasprotniki, giblje se mlado društvo »Celjski Sokol" živahno na vse strani in posebno priljubile so se občinstvu veselice, prirejene od Sokola. Doslej je bila posebno vsakoletna sokolska maskarada zbirališče najoaličnejših rodoljubov in ro-doljubkinj, in uprizorišče prave pravcate vesele pustne zabave. Upamo, da narodno občinst /o tudi letos ne pozabi ljubljenca svojega ter se mnogo-brojno udeleži njegove maskarade. Da nikomur tega žal ne bode, za to jamči glas »Celjskega Sokola". Skrbelo se bode za vsestransko fino zabavo. Delajo se že priprave, da nastopijo velike komične skupine, zvršene od telovadcev, prišel bo tudi iz daljne Indije izboren pevski kvartet. Govori se celo, da se privede iz tropične Afrike velika menažerija, sestavljena iz ravnokar nalovljenih in že prav ukročenih zverin, dozdaj še neznanega plemena. Sicer pa se bo tudi za drugo zabavo a momento ad momentum vse storilo. Na svidenje torej v maskah in kostumih! Odbor. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj.) Na novega leta dan bil je izbran nov Odbor. Sestoji iz naslednjih gg.: Armin Gradišnik, predsednik; Anton Brezovnik. podpredsednik; -Fr. Brinar. tajnik; Boštjan K gar, blagajnik; F. Kramar, ^evovodja; Gžbak uštišok, knjižničar; g. Rupnik in gospa Knaiirčeva, odbornika. — V 2. dan februvarja ima društvo svoje redno zborovanje. Mimo navadnih točk je na dnevnem redu nadaljno predavanje gosp. F. Zidarja ot.-Lavtarjevi rač. metodi. — Odbor se nadeja obilne vdeležbe. Gosti dobro došli! (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) zborovalo je dne 1. t. m. v okoliški šoli v Celji. Zapazili smo pri tem, da je to društvo eno najmarljivejših in da dokaj lepo napreduje. Samo nekaj smo opetovano obžalovali. Ne ena gdč. učiteljica ni bila navzoča!! Za Boga, tova-rišice! Jeli Vas sram hoditi k učiteljskim zboro-vanjam? Li mislite z Vašo se vedno odlikujočo odsotnostjo zaupanje naroda pridobit* med katerim delujete? "LA nimate ob šole prostih dneh časa priti v daljno Celje? — Vsaki izgovor je ničeven! Amen! Društvo ni politično in se peča samo s šolo. Smelo tedaj rečemo, da ovo učiteljstvo, katero se izogiba tega za vzgojo naše mladine tako važnega društva, ni pravi prijatelj šole. Ker se z molčanjem nič ne koristi, temveč le škoduje, začeli bodemo tudi mi z gnjilobo neob-zirno na dan. Naj tudi ljudstvo zve, kako in kaj. — Pri zadnjem zborovanji narisal nam je mladi in mali, a zato vrli in jaki g. Zidar prednosti Lavtarjevih računi c od Močnikovih. Pazljivo smo sledili njegovi razpravi in bili konečno prav zadovoljni ž njo. Dobro! Potem bila je volitev za bodoče leto. Dosedanji velezaslužni gospod predsednik Brezovnik predlaga, da se naj voli za predsednika letos jeden tovarišev iz laškega okraja, ker je dosedaj bil vedno iz celjskega izbran. Obvelja. Izid volitve bil je sledeči: predsednik g. Gradišnik, podpredsednik g. Brezovnik, tajnik g. Brinar, blagajnik g. Kregar, knjižničar g. Pustišek, pevovodja g. Kramar in odbornika gospa Knaflič in g. Rupnik. — Društvo pristopilo je zopet štajerskemu »Lehrerbundu". Naročeno je na „Po-potnik", „Ljubljanski Zvon" in „Učiteljski tovariš"; vrh tega je ud »Slovenske Matice" in »Peda-gogičnega društva". — Nadejamo se, da bode sleherna učiteljska oseba iz okrajev Celje in Laško pristopila k društvu, inače jo smatramo za neučitelja. Izrečno pripomnim, postala „pravi ud", ki se zborovanj kolikor možno pridno udeležuje. Če bodemo složni in delavni, dosegli bodemo marsikaj za šolo in zase, če ne pa se bodemo morali tudi v bodoče zadovoljiti le z obljubami in z izgovori. Sloga jači, nesloga tlači! (Registrovanje posojilnic) in gospodarskih zadrug. Na došla vprašanja naznanjamo: Pravila nove posojilnice naj udje kar pri prvem občnem zboru podpišejo. Udje ravnateljstva bodo pa še v prošnji (v tekstu prošnje) svoje podpise (pred sodnijo ali notarjem legalizovane) vposlali na okrožno sodišče. Na prošnjo se dene kolek 1 gld, na prvi iztis pravil ne pride kolek, na drugem pa samo kolek (50 kr.) za pravilni prepis. Sicer se pa priloži še zapisnik občnega zbora (podpisan od zboru predsedujoče osebe in dveh na-vzočnih članov), na kateri pride kolek za 15 kr. Kot četrta priloga je rubrika za odgovor "okrožnega sodišča s kolekom 36 kr. Ko sodnija lastnoročne podpjse poveri, bi se mislilo, da je treba v smislu tarife 66 Si 3), Z8/ legalizacijo vsacega podpisa posebej plačati kolek 1 gld. A temu ni tako, kajti vsi podpisi skupno so še le ena stranka, torej naj se z vsem načelstvom ravna, kakor bi le ena sama stranka legalizacije prosila. Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške spremembe.) Č. g. o. Egidij Trček, iz reda sv. Benedikta v Admontu in župnik pri sv. Juriju ob Pesnici, je umrl v 52. letu svoje dobe. — Č. g. o. Janez Pavec, iz istega za- toliško duhovstvo začelo je skrbeti za v katoliškem duhu pisane nabožne knjige in Dalmatin prevel je sv. pismo na slov. jezik. Tako je toraj luteranstvo obudilo zaspalo slovensko književnost, ki je od dobe sv. Cirila in Metodija spala. Poznejši pisatelji nabožnih knjig, bili so škof Kren, Kandič, Kastelič, Bohorič in dr. Jedva se je malo umirilo, pretresel je celo Evropo mogočen Bonaparte in Slovenci so tudi občutili trdo njegovo pest. — Tudi Bonaparte bil je na Lipskem polju užugan in pobit, Slovenci pa so zopet prišli pod vlado Habsburške hiše. Vsakdajno življenje Slovencev bilo je dokaj trdo in žalostno. Kmetje bili so podložniki nemških grofov, ki so njim z neomejeno oblastjo zapovedovali. Morali so njim opravljati tlako in dajati desetino in brez njih ni smel nikdo nič početi in storiti. — Pa vladarica Marija Terezija posebno pa njen sin cesar Jožef oslobodila sta kmečki stan, ter ukrenila marsikaj za prosto ljudstvo. Osnovale so se šole, toda žal za Slovence nobena in ni čuda, da je slov. književnost spet popolnoma zaspala. Kakor blagodejni spomladni solnčni žarki obude spomladi vijolico, enako je obudil Val. Vodnik slov. književnost. Ljudstvo je probujal s svojimi pesmami, izdajati je začel slovensko veliko pratiko in ustanovil ter izdajal prvi slov. list ali časopis »Ljubljanske novice", ktere pa so po preteku treh let zopet zaspale (1797—1800). — Drugi imenitni in za slov. književnost zaslužni možje bili so Cojz Žiga, Metelko, Kastelic in dični slov. pesnik dr. Prešeren. Najimenitnejši dan za Slovence in slov. književnost pa je bil dan 5. maja 1843, ko so zagledale zopet »Novice" pod velezaslužnim dr. Bleiveisom beli dan, in katere so se še do današnjega dneva neizneverjujoče svojemu poklicu, braniti slov. narod in slov. kmeta, ohranile. Učeni možje kakor: dr. Bleiveis, Koseski, Vrtovec posebno pa slavni vladika Anton Martin Slomšek, začeli so pridno pisati podučne knjige za slov. ljudstvo in tako je procvela naša slov. književnost, dasi ne ravno na vrhunec svetovne dovršenosti, vendar do krasnega napredka, da smemo Slovenci zmiraj ponosni biti na njo. — Britka a slavna je zgodovina slovenskega naroda, vsaka ped zemlje oškropljena je s prelito krvjo naših pradedov, kateri so junaški vstrajali in pretrpeli vse krute sile ter nam ohranili mili slov. jezik! Kdo izmed Slovencev bi še mogel biti toraj tako nehvaležen, tako podel in grd, da bi toraj iz vse duše ne ljubil tega milega slov. materinskega jezika. voda, pa pride za provizorja k sv. Juriju ob Pesnici. — Č. g. Ivan Pajtler, kaplan v Ljutomeru, je dobil župnijo sv. Ruperta v Slov. goricah. Č. g. Jos. O z m e c, kaplan v Zavrču, gre v Ljutomer; na njegovo mesto pride od sv. Ruperta v Slov. gor. č. g. Jak. Vidovič. Umrl je č. g. Boštj. Magdič, zlatomašnik in župnik v pok. pri Gorenji sv. Kungoti. (Iz Žalca) nam poročajo, o nekem celjskem gospodu, ki je tudi mestni starešina, kako postopa na živinjskih sejmeh in da misli, da ima baje palico za to, da poštene kmete z njo po glavi bije. Tako vsaj je storil sv. Lucije dan na sejmu v Žalci. Sicer se mu je stvar slabo obnesla, ker je svojo srboritost moral odškodovati s 35 gld., da ni prišlo še kaj hujega. (Vabilo) k plesnemu venčku, kateri se vrši v soboto dne 27. januvarja 1894 ob 8. uri zvečer v prostorih gosp. J. Hausenbichlerjeve gostilne v Žalci. Godba šmarska pod vodstvom kapelnika g. Štefana Kovača. Vstopnina za osebo 1 gld. Čisti dohodki namenjeni so revni šolski mladini. Odbor. (Sejm na Teharjih) je dne 22. t. m. dobro izpal. Videti je, da se živinska kupčija nekoliko na bolje obrača. Pomanjkanje krme na Nemškem je do zdaj tujega kupca doma držalo. Vender na apomlad se bode obrnilo. Bog daj, da bi vsaj živina kmalu pošteno ceno dobila, ker le pri tem blagu zamore naš že dosti stiskani kmečki gospodar za svoje potrebe kaj zaslužiti. (Teharje.) Zadnji občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda je zopet razburil naše »Nemce." »Zepl" nori, ker Kovačev oče nimajo toliko moči, da bi pregnali te peklenske Slovence. Da »Zepl" res nori, je dokaz, kar je oni dan žlobudral v gostilni o sv. apostolih Cirilu in Metodu. Zapisati tega ne morem, a prišel bodem k Vam, gospod urednik in Vam ustno povem. Dobro bi bilo, da ukrenete kaj, kajti če bi se šel »Zepl" malo hladit, dobro bi bilo zanj in za nas. (Bralno društvo v Slivnici pri Št. Jurji) bo imelo v nedeljo, dne 28. prosinca 1.1. po sv. opravilu popoldne v svojih prostorih redni občni zbor s sledečim vsporedora 1. slavnostni govor č. g. župnika; 2. poročilo delovanja društva v minulem letu po gg. tajniku, blagajniku in knjižničarju ; 3. pregled računov; 4. volitev novega odbora ; 5. razni nasveti in predlogi o pripravi škropilnic, ameriških trt, časopisev, knjig i. t. d. k mnogoštevilni vdeležbi vabi odbor. (V Rajhenburgu) je umrl 19. t. m. preč. g. župnik v pok. Fr. Kalin, ki je bil 21. t. m. slovesno pokopan na ondotno pokopališče. (Vabilo.) Čitalnica in posojilnica v Šmarji ter podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarje in Slatino imajo v nedeljo dne 28. t. m. po 3. uri popoludne v čitalničnej sobi svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Po zborovanji prosta zabava in petje. Domači in bližnji rodoljubi se najvljudneje vabijo k mnogobrojnej udeležbi. (Na Slatini) bode dne 28. t. m. zborovalo pol. društvo. Pri tej priliki poročal bode državni poslanec preč. g. dr. L. Gregorec. Vabljeni so vsi volilci in zavedni kmetje, da se udeleže zborovanja. (Štajerski deželni zbor) je obravnaval malenkostne občinske in okrajne zadeve in pri tem občinam pač — kakor je to običajno — pobiranje vedno višjih in višjih občinskih doklad dovolil. Sicer se pa do zdaj ni zgodilo nič kaj zanimivega. (V Št. Pavlu v Savinjski dolini) bodo zidali novo tarno cerkev. Cerkev je za sedanje razmere premala. Veliko zaslug ima za to hvalevredno delo velecenjena rodbina gospoda Norbert Zaniera, ki vedno blagodušno podpira in deluje, tako pri dobrodelnih kakor tudi cerkvenih in narodnih podjetjih. (Ali ne bode ves trud zaman?) Štajerski deželni odbor je izdal obširen navod v nemškem jeziku, kako naj se snujejo in upravljajo posojilnice, osobito one male po Raiffeisen-ovem načelu. Vso čast temeljitemu delu! Ali kaj če pa ono zagovarja inštitute, ki kmalu postanejo le mrtvo rojena deca. Denarne zavode za eno samo vas, župnijo ali občino priporočati in snovati, se nam nikakor ne zdi umestno, in stvar večkrat izpod-leti. Zato pa tudi po graških nemških listih, ki sicer vsako malenkost radi na velik zvon obešajo, kar nič ne beremo, da bi se nemški kmetje bili že kaj na delo podali in osnovali vsaj nekaj teh Raiffeisenovih zavodov po zelenih gornje-štajer-skih livadah. (Ženska podružnica sv. C. in M. v Št. Juriju n- j. ž.) praznovala je v nedeljo dne 21. t. m. dobro obiskan občni zbor s tombolo. Gospa Kavčičeva kot načelnica in gospica blagajničarica zaslužite priznanje za spretno ureditev tega lepega večera. Upamo da je bil tudi denarni uspeh ugoden. (Nesreča.) Dne 2. januvarija je sekal Anton Kolenc, doma iz Kostrivnice, v logu pri Stude-nicah drva, v tem pa mu je spodletelo, ter ga je drevo dobilo pod sebe, da je v malih urah umrl. Zapustil je vdovo in 6 nedoraslih otrok. (Dr. Jos. Rakež) nastopil je z današnjim dnevom službo okrajnega zdravnika v Šmarji pri Jelšah. (Bralno društvo v Dolieu) zborovalo bode v nedeljo dne 28. t. m. Po zborovanji igrala se bode tombola. Začetek ob 3. uri popoludne. — Cenjene dobrotnike naše prosimo, da bi blagovolili poslati kake dobitke za tombolo, ker je društvo še mlado in revno. — Odbor. (Osebne vesti). Premeščeni so novoimeno-vani davkarski uradniki: kontrolor Mihael Lešnik iz Ptuja v Knitelfeld, pristav Ivan Messner iz Ljubnega v Ptuj in praktikant Anton Pauša iz Ptuja v Brežice. Ali ni to premeščevanje uradnikov te vrste iz slovenskega Štajerja na Gornje-,Štajersko in na opak postalo že sistematično? Kolikor vemo, prej tega ni bilo. Ali se koristim službe ne da na drugi način vstreči ?! Prejeli smo tudi neke uradne spise, kateri kažejo kaj se dosega in kaj namerava zopet z ubogo slovenščino. (Premembe pri učiteljstvu). G. Gr. Polja-nec, učitelj v Vuzenici, je postal nadučitelj v Črešnjevci, g. Ant. Gselman, podučitelj pri sv. Martinu pri Vutbergu, učitelj v Dobravcih pri Mariboru. Gospici Marija in Ivana Škerjanc, prva v Bučah, druga na Bizeljskem, postali ste podučiteljici pri sv. Juriju v Slov. gor. (Štajerski slovenski deželni poslanci) pozor! Na slovenskem Štajeru se prikazujejo koroške razmere. Pi~ -sv* Petru pri Radgoni, na slovenski šoli podučuje učitelj, ki baje še slovensko ne zna! (Bralno društvo pri Sv. Andraži v Slov. goricah) priredi v nedeljo 28. januarja 1.1. ob 4. uri popoldne v šoli besedo z igro »Krojač Fips." Vstopnina 10 kr. od osebe. Prosta zabava pri Roli. K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor. (Učiteljsko društvo pri sv. Lenartu v SI. gor.) je izvolilo v svoji seji 4. t. m. za svojega predsednika g. J. Mavriča. (Vabilo.) „ Leposlovno bralno društvo pri Malinedelji" priredi v nedeljo dne 28. januarja v šol. prostorih svojo veselico, s sledečim vspo-redom: a) Gledališčna igra „v Ljubljano jo dajmo" b) Pesmi, možki zbori: 1) U boj (Zaje) 2) Jadransko morje (Jenko) 3) Molitev (Leban) 4) Venec narodnih pesmij (Kocjančič) 5) Slovan (Vašak). Vsi zunanji udje in slav. občinstvo vabi se uljudno k udeležbi. Začetek ob 4. uri. Vstopnina 10 kr. (Slovensko katoliško polit, društvo „Pozor") zvolilo je pri občnem zboru dne 6. prosinca t. 1. predsednikom Anton a Gregorič-a, posestnika v Ptuji, podpredsednikom Miha Brenčič-a, tovarnarja v Žabjaku. Odborniki so gg. dr. Jakob Ploj, odvetnik v Ptuji, Marko Pavlinič, hišni pos. v Ptuji, o. Konrad Stazinski in o. Alfons Svet, minorita v Ptuji, Andrej Jurca, veletržec v Ptuji, dr. Brumen, odvetniški kand. v Ptuji. (Velika nesreča.) Pri sv. Urbanu blizo Ptuja, našli so dne 19. t. m. nesrečno smrt Miha Vilinik, njegova žena in dva otroka. Niso pogasili ognja pred spanjem in pregorela je bruna, tako da so se zadušile vse 4 osebe. Najmanjši otrok, ki je spal v isti sobi, zlezel je pod odejo in se je vsled tega pri življenju ohranil, ker se ni tako nadihal nesrečnega dima. (Ptuj) in tudi druga spodnje-štajerska mesta niso ugodna židovskim podjetjem. V Ptuji je izhajala „Pettauer Zeitung", a z novim letom je prenehala. — Kakor nam je dobro znano se tudi še nek drug enak listič zelo maje in bi bil že davno zaspal, da ne bi ga z velikimi žrtvami vsiljevali med svet. — Pa še tudi pride! (Tombolo) v prid ubogih šolskih otrok pri- redi učiteljstvo Franc Jožefove ljudske šole v Ljutomera na Svečnico, t. j. v petek 2. febr. ob 7. uri zvečer v Vaupotičevi gostilni ter uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi vse šolske prijatelje iz Ljutomera in okolice. (Vabilo) k veselici katero priredi „ Ormoška čitalnica" dne 28. prosinca t. 1. v svojih prostorih, 1. Petje, 2. Ples. Vstopnina za osebo 20 kr. za obitelj 40 kr. Vstop je dovoljen le udom in od njih vpeljanim gostom. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. (Čitalnica v Mariboru) priredi v kratkem večji koncert, kot predpustno veselico. Sodeloval bode tudi drd. g. Bela Stuhec. Zanimanje za to veselico je precejšnje in bode tudi gotovo vspeh povoljen. Dne 22. t. m. pa je bil koncert slavno znanega češkega kvarteta, ki je tudi tu vzbujal veliko občudovanje. (Glavna zaloga tobaka za Marenberg) oddajala se bode dne 1. februarja ob 10. uri dopoldne t. 1. pri finančni okrajni direkciji v Mariboru. (Preširnova slavnost.) ak. društva „Triglav" v Gradci, dne 23. t. m. bila je sijajna in nad-krilila lansko enako veselico. Jako finega in elegantnega občinstva zbralo se je nad 400 oseb. Med drugimi zapazili smo priljubljenega voditelja akad. mladine blag. gospoda dr. Gregor Kreka; več deželnih poslancev, itd. Vse točke koncerta zvršile so se v popolno zadovoljnost navzočih; posebno odlikovan pa je bil še solopevec drd. med. Bela Stuhec. — Sijajni ples bil je v resnici krasen in plesalo prvo četvorko 120 parov. — Slovenska akad. mladina pač sme zadovoljna biti s prireditvijo te slavnosti. Druge slovenske novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslala blagajničarica tržaške ženske podružnice 400 kron in sicer 200 kron kot del rednih družničnih dohodkov, 200 kron pa novoletnega darila, da se vpiše podružnica v drugič za pokroviteljico; slav. načelništvo ženske