Naručiuna mesečno ^^^ ^^^^^^^^^^ Ćek. račun: Ljub- ^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ijunu sivo 411 Din — ne- ^^ w ^^^ . ^В Ш . ■ ^Р 10.34') za del ce- Ш^Ш Ш ^■gMk Ш ^^Ка^м^ ^^^^^^ в шкш 140 Din . . . _ Ш . . Uredništvo je V U prava: Kopitar- Kotnlnr ievi ul 6/1П ^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ v jeva 6, telefon 2993 teletom urtslnišlvu. dnevna služba 3 Г)£*Г]&1Т^1СС) ПГИГ^ПП »TJl J ^ТГ1ГПГ)1 Ј&ГК^Г'« Izhaja vsak dau nutraj, razen 2040 - nočna 2996. 2994 in 2050 1 JCUCi/ОЛ^ "UU&HUU.111 OlVVSZllCL« pondeljka in dneva po prazniku Otvoritev indske konference Zastopane so vse vlade britshega imperija Nauk avstrijskih volitev Živeti se pravi vedno kaj novega doživeta, je rekel rajni lord Oxford and Askvvitli, ko se mu je sporočalo, da je liberalna stranka, katero je vodil neprestana skozi 30 let in ki ga je držala deset let na sedežu ministrskega predsednika, padlu na neznatno število. Isto »poznanje jc doletelo tudi v naši sosednji Avstriji nekaj preizkušenih politikov, ko so bile znane številke držnvnozborskih volitev dne 9. novembra. Mi se seveda nc bomo spuščali v kakšno pristransko zavijanje številk, ampak bomo samo poskusili kot dobrohotni sosedi male republike našteti nauke, ki jih nudijo volitve avstrijskim politikom. Prvi in najpomembnejši nauk jc po našem mnenju spozinanje, da se volitve ne smejo vršiti v kakšni idejni zmedi. Volitve so edina prilika za narod, da iznese svoje politično prepričanje in da k gotovim vprašanjem zavzame svoje stališče. Politične stranke narodu niso v pravem času raztolmačile svojih načel tako jasno, da bi bil narod lahko takoj jasno videl in izbral ono pot, katero mu narekuje njegova vest. Volivec je moral trudoma iskati zrno resnic", ki sc mu je ponujalo enkrat pod poganskim omotom nekega divjega nacionalizma, drugič pod vabljivim plaščem protimarksistične fronte, zopet drugič pod imenom ka.kc izrazite politične osebnosti. Nastala jc idejna anarhiija in sicer tako velika, da je pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki jc v lapidarnih besedah povedalo narodu, o čem bodo volitve odločale, prišlo prepozno, da bi bilo moglo imeti popolen učinek. Avstrijski krščanski soeialci se lahko s strahom povprašujejo, kaj bi se bilo zgodilo, če bi škofje nc bili ojiozorili svojih vernrkov na kulturni pomen 9. novembra. Sicer krščan-skosocialna stranka ni izgubila tako veliko, kakor bi radi dokazali njihovi politični nasprotniki, ker so ji socialisti odvzeli samo en mandat in nc sedem mandatov, ki nso nikdar pripadali krščanskem socialcem, ampak njih voHvnim zaveznikom Velenemcem in nižje avstrijskemu Landbundu, ki so 9. novembra glasovali ali za He.imvvehr ali pa za Scliobra. Vendar bo izid volitev za krščanskosocialno stranko resen ото- j min, da bo vselej najlažje obdržala postojanke, ! če bo na volišču nastopila z jasni'm načelnim programom brez primesi, ki bi dišali po kakih kompromisih. Drngii nauk, nič manj dragocen zu vsakega stanovskega politika in za politične opazovalce, je pa ta, da nasilje nikdar ne doseže zaželje-nega uspeha. Mladi Starhemberg in solnograški notar Hueber, ki nimata nikakih političnih šc manj pa parlamentarnih izkušenj — razen če vodstvo napol tajnih nacionalističnih tolp v Porenju in v šleziji nc spada med ono znanje, ki ga ljudski voditelji v demokratičnih državah morajo neobhodno imeti — sta si domišljala, da zadostuje že mala grožnja, podprta z nasiljem, da sc zmehča moč strogo organizirane socialistične stranke. Idejo more uspešno zavojevati le ideja. Avstrijskemu marksizmu, ki jc po svojem duhu skoroda boljševiški, bo kos samo idejni pokret, ki bo branil temelje družabnega življenja, to so iz krščanske etike izvirajoča družina, krščanska vzgoja otrok, krščanska vzgoja naraščajoče mladine, krščansko pojmovanje socialnih odnosov inclj [ki z izločitvijo njegovih metod postalo bol j jasno in bolj zdravo. Tretji nauk, katerega morajo avstrijski politiki sprejeti iz volitev zadnje nedelje, se nanaša na nacionalistične stranke. Uspeh Hitlerja ncc v v Nemčiji jc zmešal glavo mnogoterim nemškim in avstrijskim državljanom. Nemčija je morala takoj poskusiti bridkosti Hitlerjevega triuimfa, ko je videla, kako je naenkrat padlo vse zaupanje inozemskega sveta, katerega sta s tako težavo pridobila Stresemann in Brtining. Avstriji bo to razočaranje prihranjeno. Sprva jc izgledalo, kakor da bi ta pokret pognal svoje korenine tudi v Avstriji, toda naša soseda je bila kljub političnemu kaosu dovolj trezna, da je fašizem odklonila ter sc tako rešila zaplet-ljujev, ki bi bili lahki* imeli nedogledne posledice. Čc bi bila krščanskosocialnu stranka to pravočasno razumela, bi nc bila samo izgubila enega mandata, ampak bi jx> našem prepričanju izšla šc okrepljena iz volitev. Francoski katol :,čanii so dolgo časa vezali svojo usodo na neke vrste fašističen pokret in so želi lc bridka razočaranja. Nemški centrum se je znal pravočasno otresli vseh nevarnih fašističnih priveskov, zato je pu ostal v nemškem političnem življenju steber, na katerega Nemčija zida svojo bodočnost. Mi sc veselimo pokretu, ki se je pojavil v odličnih krogih avstrijske krščan-skosocialnc stranke in sicer okrog poslanca Kunscltaka, ki im« namen odstriči vse vezi, ki morebiti še obstojajo med njimi in med razno-imcnskimii fašističnimi skupinami. Kraljevini Jugoslaviji seveda nc more ostati vseeno, katera stranka bo sestavljala novo vlado v Avstriji. Socialistična bi natn nc bila pogodu ravno radi njene boljševiške orientacije. Na drugi strani pa nc vidimo potrebe, da hi se socialistom poverila sestava vlade, ker jc protimurksistična skupina danes ravno tako močna kol pred 9. novembrom. V .interesu miru л srednji F.vropi bi bilo. če hi prevzeli vodstvo republike krščanski socialci, streznjeni po izkustvih na volišču, in to tem bolj, ker so samo London, 12. nov. kk. V kraljevi galeriji lordske zbornice je bila danes slovesno otvorjena vse- | indijska konferenca. Že dolgo pred začetkom so | prišli v dvorano indijski princi, zastopniki britanske Indije in člani vlade. Tudi diplomatski zbor je bil zbran polnoštevilno. Prisotni so bili .tudi zastopniki opozicije Baldvvin, Chamberlain in Lloyd George. Bila je zelo pestra slika. Indiiski princi so prišli v črnih suknjah z zlatimi gumbi .in tur-bani v najrazličnejših barvah. Samo nekateri so imeli na sebi del pravljičnega bogastva draguljev in biserov. Posebno je povzročal pozornost del zastopnikov britanske Indije v dolgih, belih oblekah in belih turbanih, dofim so mohamedanski zastopniki prišli v evropski obleki, med njimi tudi princ Ada kan, kateremu plačuje 70 milijonov mohame-dancev vsako leto osebni davek po 1 šiling. Med indijskimi delegati sta bili samo dve ženski: Be-gum Š.ih Navar in Mfes Subbaryain. c^e v pisanih svilenih oblekah z zlatimi čipkah,i. Samo ena je imela zakrit obraz. Kraljevi govor Kralj je dejal: >Z velikim zadovoljstvom pozdravljam v prestolnici mojega imperija zastopnike princev, poglavarjev iu ljudstva IndFo ter otvarjam njihovo konferenco skupno z mojimi ministri in zastopniki drugih strank parlamenta, v čijega prostorih smo se zbrali. 2e večkrat poprej so sklicali suvereni historične konference na indijskem ozemlju. Toda nikoli se niso angleški in indijski državniki in vladarji Indije zbrali na enem kraju in pri eni mizi, da razpravljajo o hi^.'.rči vladavini т Indiji, in skušajo skleniti sporazum, ki naj vodi moj parlament pri razpravah o temeljih, na katerih bo slonel bodoči ustavni razvoj Indije. Pred skoraj desetimi leti sem omenil to vprašanje v sporočila indijski zhomiri. Vztra.ain na smernicah tega sporočila. Dcget let jc kratka doba v življenju enega naroda. V tem -'csetletju se niso samo v Indiji, temveč v vseh delih Britskr-a imperija ojažile narodne aspirarije in ideali tako, da so prehitele običajno i asov no merilo. Belgrad, 12. nov. 1. Francoska delegacija z ministrom Cliumpetieroni de llibcsom je danes dopoldne z avtomobilom odšla na Avalo, kjer je položila venec na grob neznanega vojaka, nato pa na Topolo, kjer jc na grobu blagoi>okojnciga kralja Petra Osvolvoditelja tudi položiila vcncc. Ob 1 popoldne je Nj. Vel. kralj v dvoru priredil banket, na katerega jc bilo povabljenih 150 gostov. Med drugim so bili povabljeni predsednik vlade, člani vlade, ki so v Belgradu," francoska uradna delegacija, več francoskih generalov, vsi rektorji francoskih vseučilišč, vsi tisti, ki so bili odlikovani s prvim redom Jugoslovanske krone ter člani odbora za postavitev spomeniku. Na banketu je imel Nj. Vel. kralj tale nagovor: Nagovor Nj. Vel. kralja »Gospod minister! Zelo sem srečen, da morem pozdraviti v svoji prestolnici predstavnike Francije, ki so prišli na odkrivanje spomenika, simbola hvaležnosti jugoslovanskega naroda napram plemenitemu francoskemu narodu. Vi ste se mogli prepričati, kako je Francija umcln osvojiti ljubezen jugoslovanskega naroda. Skupna prešlost strahovitega trpljenja jc popolnoma učvrstila zaupanje, ki je najboljše jamstvo za bodočnost. Istotaku kot za časa trpljenja bo jugoslovanski nnrod ostal veren istim idealom kot Francija. On ne bo od njih nikoli odstopil, on bo posvetil vse svoje napore ohranitvi in organizirnnju miru. Ob tej priliki Vas prosim. Rim, 12. nov. kk. Predsedniki fašističnih delavskih strokovnih zbornic za industrijo, poljedelstvo, svobodne poklice so demisijonirali ter je kor-poracijsko ministrstvo imenovalo na njihovo mesto tri komisarje, ki bodo po dveh mesecih tudi vodili novo volitev predsednikov. Govori se, da je ta sprememba v smislu Mussolinijevih načel o rotaciji odgovornosti samo predhodnik nadaljnjih sprememb, ki se bodo izvršile ludi v kabinetu. Vodstvo zveze delavskih zbornic je z imeonvanjem komisar- Venizelos - vojni minister Atene, 12. nov. kk. Ministrski predsednik Venizelos se je odločil, prevzeti portfelj vojnega ministrstva, ki ga je imel že večkrat v rokah. S tem si hoče zavarovati še večjo varnost proti poskusom vojaških pokretov. V vojski uživa Venizelos velik ugled radi stvarnega znanja. Dosedanji vojni minister Sofulis postane predsednik poslanske zbornice. Najbrže je pričakovati še nadaljnjih sprememb v kabinetu. oni obljubili zaščito slovenski narodni manjšini na Koroškem. Tn točka sama na sebi, brez drugih o/.irov, moni za nas biti odločujoča, Zato se sedanja generacija ne bo čudila, da je postal potreben pregled rezultatov onega, kar sc je pričelo pred desetimi leti. Ta pregled je dovršila nstavna komisija, ki sem jo imenoval v ta namen. Dobili bodete poročilo te kamisije in vse druge pripomočke za rešitev tega velikega problema. Ni potrebno, da vam naglašam veličino naloge, ki ste se je lotili. Vsi sc bodete zavedali i menoj, kolikega pomena za ves Britski imperij so vaša posvetovanja. Kot srečen predznak za uspeh vaših posvetovanj smatram prisotnost vseh zastopnikov mojih vlad v Britskem imperiju. Sledil bom poteku vaših posvetovanj z največjim in z najsi m-patičnejšim zanimanjem, ne sicer brez skrbi, vendar pa i večjim zaupanjem. Mislil sem tudi na. pravične zahteve manjšin iu večin mes nega prebivalstva, kmetov, močnih, slabih, bogatih in revnih vseh sekt. Te stvari so mi zelo pri srcu. Nc dvomim, da bo združitev tako nasprotujočih si stremljenj temelj samovlade. Upam, da bo bodoča indijska vlada, sloneča na tem temelju, zadovoljila indijske aspirarije. Naj vaša posvetovanja uresničijo ta cilj in naj vaša imena preidejo v ziodvino kot imena mož, ki so koristili Indiji in žijih napori so zagotovili dobrobit in blagostanje celokupnega mojega ljubljenega ljudstva!« Mar Donald. V svojem govoru je MacDonald pcuda.:il, da je Indija no j»ragu nove zgodovine. Ko je govornik naštel razne izjave angleških kraljev in državnikov o cilju in delu angleške države v Indifi, je naglasil, da bo indijska konferenca skvšala sporazumno j>ri-znati, da je Indija doseglu odločilno razdobje v svojem ustavnem razvoju. >Naloga,< jo nadaljeval MacDonald, >ki jo imamo pred seboj, {e tako ogromna, da moramo napeti vse naše sile in uporabiti vse naše državniške sposobnosti in zaupanje, da jo rešimo. Veliko stvari je, ki nam dajejo upanje \ končni uspeh konference, ki je že sama po sebi najboljše jamstvo, da se naše upan£e uresniči.': gospod minister, da izvolite biti pri predsedniku repulilikc tolmač mojih občutkov in povedati, da sem hil zelo ganjen z izrednim odlikovanjem. ki ga je on izkazal nasledniku prestola, mojemu sinu, ko mu je dal veliki križ Legije časti. Z občutkom neomajnega prijateljstva dvigam svojo čašo v pozdrav predsednika republike in napredka Francije.« Francoski minister Champetier de Ribes je nato s prisrčnim odgovorom odgovoril na to zdravico: Vaše Veličanstvo! I>nevi, ki smo jih preživeli v Belgradu, bodo ostali meni in mojim so rojakom v dragocenem spominu, ki ga nikdar nc lx>mo pozabili. S sabo v Francijo jx>nc-semo ta dragocen dokaz ljubezni, ki jo nasproti Franciji goji ves narod, ljubezni, ki ni zasnovana samo na nepozabnem spominu, nego tudi na skupnih idealih reda in miru. Pravkar smo položili venec na grob neznanega junaka in na grob blagopokojnega kralju Petra. Pozdravljam slavne predhodnike Vašega Veličanstva! V veliko srečo mi jc, da sem izročil prestolonasledniku red velikega križa legije, odlikovanje, ki jc v njegovi rodbini dedno. Na ta način Francija dokazuje, da ona ni samo prijateljica v preteklosti in sedanjosti, marveč tudi v bodočnosti. Globoko ganjen dvigam to čašo na zdravje Njegovega Veličanstva kralja, Njenega Veličanstva kraljice in kraljevskega doma za srečo Jugoslavije!« jev prešlo sedaj naravnost v roke voilstva stranke. Pri tem je morda igralo veliko vlogo ludi vprašanje temeljnih mezd delavcev. Zdi se, da misli fašistična Italija pri pobijanju gospodarske krize tudi na splošno znižanje mezd, vendar pa se očita delodajalcem, da oni sami desedaj šc niso doprinesli žrtev za omiljenje krize. Opažajo se močne strujo proti takemu enostranskemu otresanju bremen gospodarske krize. Gandijev pokret ni ustavljen New Delili, 12. nov. AA. Havas poroča, da znaša š.evilo oseb, ki so jih oblaslva zaprla zaradi udeležbe pri Gandhljevent pokretu, približno 40.000. Med temi je tisoč žena. II Gandhijevcm pokretu sc v zadnjem času priključujejo tudi člani aristokracije. Navzlic temu pa ima vlada položaj v svojih rokah. Indijski kongres, ki je prepovedan, razvija navzlic temu svoje udejstvovanje. Dunajska vremenska nauoved. Jasne vreme. Nižja temperatura. Končno je MacDonald pozval člane konference, naj konferenco napravijo vredno najboljšega političnega genija oboli narodov in tako povečajo njun ugled v svetu. London, 12. nov. AA. V imenu indskih delegatov je govoril Guckvvar iz Barodc, ki jc naglasil, da dvomi, Indija v kratkem postala enakopravna z. drugimi domini joti i velikega britske ga imperija. Pet novih kardinalov Rim, 12. nov. f. Potrjuje se vest, da bo v prihodnjem konzistoriju decembra meseca dobilo pur-pur pet novih kardinalov, od katerih bodo štirji Italijani, in sicer sledeči: Mons. Costantini, apostolski delegat v Pekingu, monsg. Micara, apostolski nuncij v Bruslju, monsg. Tedeschini, nuncij v Madridu in monsg. Fumasoni-Biondi, apostolski delegat v Washing:onu. Peti kardinal bo Spanec. Ce so gornje vesli resnične, izgleda, da bo kardinalski kolegij z imenovanjem novih kardinalov dobil j>recej diplomaiično obiležje. Z imenovanjem tnonsg. Costanlinlja bo izpraznjeno mesto apostolskega delegata v Pekingu, ki ga je sv. stolica smatrala vedno za zelo važnega. V vatikanskih krogih vlada mnenje, da bo na izj>raz-njeno meslo najbrže imenovan kak jezuit, ker imajo jezuiti največje mlsijone na Kitajskem. Podtaknjen požar v šoli Trst, 12. nov. ž. Predsinočnetn je izbruhnil požar v italijanski šoli v vasi Koritnik, ki pa je bi! kmalu udušen. Fašistični tisk prinaša o tem obširna poročila in trdi, da je podtaknjen in sicer da gre za vandalski atentat. Požar so jiodtaknili neznani storilci. Lisli naglašajo, da so to sigurno bili člani neke teroristične organizacije. Ko se je končal pouk in so učitelji zapuščali poslopje, so začuli neko prasketanje. Učiteljice so stopile na dvorišče in opazile dim v prvem nadstropju. Brž so klicale na fvomoč. IJošli gasilci so pa ogenj kmalu pogasili. V šolskem poslopju je knjižnica in shramba fašističnih uniform šolske mladine. Ugotovljeno je, da sta ogenj jx)dtaknila dva človeka in sicer fanatična člana teroristične organizacije Petrolej je bil prinesen v neki kanti, trdi »Piccolo«, »Pof>olo di Trieste« pa trdi, da je bil prinesen v neki steklenici. Preiskavo vodi šef policije iz Gorice Modesti, pomaga pa mu tajnik fašistične organizacije v Gorici. Socialistična manifestacija na Dunaju Dunaj, 12. nov. kk. Včeraj zvečer se je začel avstrijski državni praznik s tem, da so napravile vojaške godbe mirozov po mestu in se ustavile pred stanovanjem zveznega predsednika, pred ministrstvi, pa tudi pred mestnim magistratom. Običajni slovesni sprejem pri predsedniku republike jc bil letos odpovedan, ktf so se bali, da bi neposredno jx> volitvah ne bilo mogoče mirno zbrati novoizvoljenih poslancev v Metternichovem salonu na Ballliausplatzu. Socialisti so priredili danes na Ringu ogromen obhod socialnih demokratov, katerega so se udeležili posebno delavci zunanjih dunajskih okrajev. Do nemirov pa ni prišlo. Sprevod je trajal od 10.30 do 13 in po štetju pred dunajsko mestno hišo sc je udeležilo sprevoda 675.631 ljudi. Pred mestno hišo so bili zbrani dunajski župan Scilz in načelstvo stranke. Maribor, 12. nov. Davi ob 4 je skušal v Sla-finskem dolu pri Zgornji Kangoti prekoračit, našo mejo neki neznanec. Varnostni organi so neznanca zalotili, ko je bežal proti avstrijski meji. Ker na klice ni obstal, so streljali in ga zadeli v srce, da je oblržM mrlev. Izkazalo se je, da gre za klVavničarja Lotlrida Lazarja, ki je najbrže tihotapi1 Fašizem ho znižal delavske plače Kako se rešuje socialno vprašanje Jugosh-Zranc, svečanost v Belgradu Prisrčni nagovori Nj. Vel. kral a in irancos? ega delegata Ministri na severni državni meji c .•jnio ter л.-рп.» spomenico Krnet-, ,.v' io vvhni onih ."*) društev. \: talcri bomo ».• visroiali, ujrotuv 1,јл nobčin po ihivv m zakonu o na-ч pt.j. 'do оа.ч mnia učiteljem ter doza v/oma za reorgunUaciJo •oiizacije. za fini večjo mož-i it i r»t strani okrajnih ccst-te/ko prizadetim okolišem, laci.v Muri. Drave, Dravi-Savinje ter hudournikov idalje ar debb oki M s k.IV> i pomoč ter rogi Maribor, dne 12. nov. Ob 10 i«' \ vniiUi k*»L«ki dvorani i>l> poJiw-ŠHevilnl nav vočnostl predstavnikov oblastev. zastopnikov obmejnih občin ter raznih društev in kor>|iora<.ii otvoiil lin -Ml ž.iipmi di. Juvan konfe-retieo ter \ iskrenih hihšedah Izrekel ministrom dr. .Si-skiču, dr. svrljugi. inž. Senveeu ter dr. Stive-gbi prav toivln dobro'lo*ttr(V Ob buniem odobravanj u nav i h je nalo predlagal udanoslno brzojavko Ni. Vel. krnVu ter pozdravno brzojavke generalu IV)r« fcivkov iču. Nalo je slodihi vmla govorov sasl.pnikov po.vi.nt ..nih obtMn in korporacij. Kot prv je .-pregovoril nu-in! podžupan dr. Lipoltl, lMgiaša! polrebo složnega in vzajemnega dela pri izgradnji veliko in močne ,1 ugasla vije. 7. oriroin nn obmejni položaj Maribora ter okolice naproša gv>-epode inlni-tre. da pesantezne že!> in profclVo zastopnikov dobrohotno vzamejo na znanje. Bivfci minlslor dr. Klikom «pr« t,vvori ko! isjstopnik generala Maistra v imenu oblastnega odbor. :l e odbrane. l.eije gospodarstvenikov Ua'vm.ielj rtii've tovarne a dušik g Krejči je govorit v ime »n «.•.-p«»l.--sklh krogov. Naglasa potrebo, d 11 .-e . . - . '.i enaka pozi.1 nosi razvoju industrije, ir^i.vije in knie.ijslva. Pc.-ebelcio-rata. str«'/ g.. .ia-.i.:or-:v« nad delovanjem konzu-BH>\. tar h ..... 1 'Hi-li pri eksportu lesa. gotovih leprememb d:i\.'■•i.':'\л11а u r primernega zastopstva • ob; ia industrijo v banovin-akem svetu. Zastopn k ktneeke zveze Prečite *c zveze \ 4>oineniv i. i preti bremen, volilih š. ah beve drv. občin V >: .1 is OOP i IH. ,Kli..; nih odborov, la motiorao: ЧС, M i-1 iii jo (ploskanje). Pozdrav g. Vesenjaka \'alo je soie-govt , И bivti min. g. Voseniak: Prav loplo pozdravljam g. niniislr»t Težko ПЈИ11 sanift. t>-nosom prl/'inviili: eivis romanos sum, tako naj turlj nns ntivdaiii poue» ob i-м-лтмп pritnanju: -.lujro-elovan sem I V tem -mi-lu hočemo nsprej delovati in s Mm izranoin samoravi^tl izražamo svojo ndanost iu /ve.slobo svojemu vladarju Nj. Vet. km-lju. Ni pa la samozavest liiktlar '1 var razuma, ampul; stvar 'i'a 111 fhr?"! Nato se <• minister Vesenjnk dotaknil vprašanja vincL'iadništvft in /nižanja davčnih bremen obelil. Njegova izvajanja pn «1 šla v višek, ko se je doti«kii;l duha, l.i prepeva naše obmejno severno ozemlje. In je rluli Slom-iknv, Iz katerega je vzkfil mogočen prtiHvelni pokret, ki sloni nn vorsko-vagojnih teme> Ih Slt>mšl»ovegn nauka. Uspeli tega prosvetnega gibanju •<• bil ^ileu in mogočen. Vso to Јвап-tmktivno -ilo sle inogli povzeti ob največjem nhju Sloven je. ц l;a'i rim -Ic gg. ministri tlchivnJi za blagor 111 veličino kialjevine Jugoelnvije. rVe-ruj v Roga, ljubi svoj f zik, spoštuj vladarja I £ 'lo je listo veliko gi-!o, na katerega uresničenju delajo ven prosvetna društva in prosvetne zveze. Iluli Ja, Jri vlndn. miderhilizcni не Irražii v znani krilatici: Mibi bone ibi puli n U Vli pn sc ziivodtiino, čim vrč tnpljenje in ložb, tem več ljubezni! (Aplavz.) Ko se vam botlo g( -jio-lje inliitelri iznašala Vprašam'a «konoii№ .-ga. kuUuruega in drugega značaja, vas prosimo, da imejte pnd očmi, da delamo v dulni mašo vzgoje, in oe -i wik dan izprašamo vest: >Nf, kuj sem od države prejel, ampak kaj nem jaz za državo kol njen Zvrsll sin storil ln žrtvoval! V tem iliiliu in načelih, gospodje mlnlftri hočemo iiveti In delati sledeč svellemni vzoru našega vladarja Ni. Vel. kmljal (P.iin;o ploskanje i« odobravanje.) Težave vinogradništva. V imenu vinarskega društva Dravske banovine je izrazil njegove želje g. L. Petovar. Polem je govoril g. ŽeboS ki Je med drugim Izvajal: Zgodovinski akt Nj. Vel. kralja od d. januarja Р/2Ч je vnašili krajih prijetno odjekni I in na Sel dovolj razumevanja. Kot biv'.i narodni poslanec tukaj javno priznam, iin je bil zadnji čas, da je naš veliki vladar z energičnim korakom iit z državniškim činom napravil konec neplodnim slrankar-skini borbam. Brez kakih koli stranskih namenov odkritosrčno dokuiuenliram, dn je nov režim * tem, da je odstranil strastne pollličtte borbe, dosegel velik historičen uspeli. V naših krajih tu 1111 severu {t po 6. jan. nastopilo skupno, slo/uo tlelo v ob-inah, srtrlh in vseli javnih korporacijnb. Nič ni več pri nas žalostnih bratomornih sporov in ined-•ebojnih bojev. In če ho sledilo v miših krajih vsemu temu šc medsebojno spoštovanje in razumevanje, mora slediti tudi skupno složno delo za go-sootlarski in kulturni napredek ler splošni procvit celokupne naše Jugoslavije. NiC se ne bolim tukaj slovesno izjavili, da hočem s »vojiini prijatelji delovati z isto vnetno in ljubeznijo za skupno veliko jugoslovansko stvar kakor sem deloval kol narodni borec cele decenije za obmejno Slovenstvo iu za stranko, kateri' sem pripadal. Mislim, daiic bi bilo iiravilno. ako bi se Vam danes iu samo klanjali in Vam saino govorili o naši pripravljenosti za skupno delo ter izražali svojo radost nad \nitm ♦»riliodom. Prede«,)-»V Ijevskc \1ade general Zivkovič ic sain v l.inMIani izjavil, naj Vam predložimo nase najinijiieiCe >.c-f,'e ter tndi prlto)ly. Dovolite, da Vam predložim tu javno osobito dve najvažnejši prošnji, ki se na-na.at.i na naše narodno guspoUaibtvo in tujski promet. lo so našo ccio in regulacija rek. Narodno-gospodarski razvoj in tujski promet sta pri na* na severni meji nrse države silno oleikočen« vsled ponianjkal.iivosli državnih in drugih cest in ino-slov. Državna cosia od avstrijsko državne meje, ki vodi preko Maribora, Celja in Ljubljane proti jugu, je žalibog v tako žalostnem stanju, da bo kmalu promet |xi njej nemogoč. Iluito nas boli tudi dejstvo, da luitc, ko |>re-stopi pri SpielSeldu našo uieio iu preide s svojim vozilom z lepe, gladke, mestoma asfaltirane c«ste na ua^o državno cesto, ki jc eu sam strgan 'arek. nese, ko sc vrne od nas, lalbsfnc spbmfne, ki gotovo prav nič nc prispevajo k slovesu naše države v inozemstvu. Kadi tega je k nam vedno manj itijccv in vsled tega strašno trpi tuiski (iroinet v naših krajih in naš jugoslovanski Maribor, kt je le itak silovito gospodarsko udarjen s tem, da se je skoro vSc važ-ne še urade preneslo proč, gospodarsko propada od dne do duc, kar se posebno dokumentira v vedno bolj pogostih konkurzih. Oosjiod'e ministri, prosim 7 ozirom na naše narodno gospodarstvo in tujski promet ter prav posebno z ozirom ua ugled naše države, da se v ne e v proračun potrebna vsota za korenito rekonstrukcijo ic važne ceste. Oospo«,l'e ministri! Kot načcln'k okra'nega cestnega odbora, kateri se trudi z vsemi silami 7.1 dobre prometne žile, Vas pa tudi prosim pomoči zn veliko transverzalno cesto preko Pohorja, ki bo ne samo gospodarske temveč tudi tujskopro-metne in stratetjične vnžnosti. Hto Vas prasim za mo.st čez Dravo pri Dupleku. Na gospoda minisira financ imam ie posebno prošnjo: Prejšnje vlade dolgujejo za tvliri 5 lei okrajnim cestnim korpoiacijam v Dravski banovini zakonite prispevke za vzdrževanje cest. Naprošam g. ministra v imenu naših cestnih odborov, da blagovoli v »oto, ki ie baje >0 odobrena za izplačilo teh zaostankov, nakazali, da bomo mogli biti kos sv 04 nalogi glede zboljšanja cest in mostov. Na celokupno kralievsko vir.do pa naslovim prožnjcs da bi se dalo o' r.rnim ccftium odb rom zopet isto samortojnost. krkor so io imeli bivši okrnini z.istcpi. ker ed:ro 11a »a načtti bv mogoče uspeš тч» delov a n V za zholišanje ccslno-promelnih razmer. GosiMdje ministri! Na našem narodnogospodarskem telesu v najožji bližini .\\aribora pa imamo še eno hudo skelečo rano: hudourniki oziroma reka Pesnica uničuje ogromen kompleks paše najbolj rodovitne doline v Slovenskih goricah. K me lič tam obupuie. ker 11111 pooleva sedat vsako lr'o neusmiljeno uniči vse nridelke v nižavi. Letos so imeli tam kar pet velikih poplav. Ncitc'o pro'en j : in predlogov sc je že stavilo v tej zadevi, načrti so gotovi, prosimo samo dobre Vcl.e na?e kraljevske vlade v tem vprašanju in kar je glavno, da go-, spod finančni minister ne odreče za lo stvar po-1 trebnih liuančnih sredstev. OospodV ministri! Blagovolite sprejeti le naše iz;ave in iclie iu jim bodite tolmač na Ka,višjem mestu ir pri predsedniku vlade. Bmlile prepričani, da bo med narodom prijetno od cknilo, ako 11 111 boste mogli sporočiti, da so naPe želje uslišane. N3j živi naš kralj Aleksander I11 Njegov dom. živela kraljevski vlada, živela naša velika Jugoslavija ! Razne gospodarske potrebe C Peter Miovič -e z-fvzema za interese vinskih trgovcev ter hnietjnrjev, ki so danes v taksnem p;>U»/đju. da ne /morejo niti kritja stroškov za branje fn susoiije. Slovenski hmeljarji so g<*p.vkir*ki -junaki, ki /sislu/.ijn moralne in mateiijelnc p, >. I pore oi struni kr. vlade. - (i. Burcš spregovori v imenu /veze obrtnih zadrug v mariborskem okrožju ter epfzarj« nu potrebo t r. Igo j c obrtnega naraščaj«. — Na-čol n1 k niiiriborski ga gremija g. WcL\l sc za-vzt;ma Al gradnjo nove curiuaruicc v Mariboru ter |Mx>streno kontrolo nad konzuimi. — G. Fr. Novak prosi za skorajšnjo rc-itcv perečega vprašanja vojnih oškodovancev. — iajirk go-stilniearske /a.iftt®c g. Petelin prečita obširno spomenico zveze gostiln iča rsk ii zadrug v Mđ-liboni. v kateri so izrekajo gostilničarji za go-»'Kidurski sulitlarizeui. Gostihrčarslvo trpi veliko kiii'/.o, ki ima svoj vzrok posebno v obvez-nem načinu plačevanja trošarine, ki опешото-oa vsake večje zaloge. Trošarina naj bi se plačevala sniiio na liste količine vinu. ki se stavijo posredno v promet. — G. Puhornik se je v imenu gtv/.tlnili posestnikov zahvalil za ustanovitev nižje go/.tlarsko -olo v Mari'boru. — G. dr. Mlihl-ci.sen govori v imenu licmške manjšine; Nagla-ša njeno lojalnost, ob/nlujc. čin unj so rpši v /mislil tezndev ne .spomenice Županske /veze,.— V imenu innrskp-Mbo-kcga okrajnega cestnega odborn i/jnvijn g. Titan: Prekiuurc.i nisino m:id/.urt>ftH V Slovenski krajini, iiv i marljiv in delaven k mejit I narod. Na? narod tlela kakor mravlja, mi ljubimo svoj jezik. domovino in vladarja. Najbolj teži ntiš narod nov i šolski zakon, ki 11111 nalaga nova vol ka bremena. v Slovenski krajini potrebujemo izobraženih učiteljev. Pfav posebno pn pros:mo /n regulacijo Lendave, ki povzroča prebivalstvu veliko škodo. Ljubljana. 12. nov. AA. Tajništvo kraljevske Imnske uprave v Ljubljani naproša lotogrntsKe amalei e. ki so napravili dobro uspele posnetke o priliki bivanja (T. predsednika vlade in kraljevskih ministrov v LJubljani, naj mu jih čimprej odstopijo Govor g. min. Serneca Vsem je litiio odgovoril g. minister Dušan Sernec s sledečim govorom: / veseljem smo v/eli nti znatije posnmr/.ne i/j ve pre Islavnikov bivš h političnih slrunk. iz katerih je zvenel glfnl»oik pnliiotizinn In ljubo/on tlo države in kralja. Mi ne prihajamo med vas. J« bi se potegovali ш kroglice in tudi no. <1^ b! vam obljubljali /vc/ile /. neba. Vse želje, ki So "o izneslc. se bodo ra'/motrivale v m!n!str«k^hi sVoth ter se buli v okviru možnosti upošlevtile ter uresnlč'le. Vendar vinu /o tlnnes moreni sporoči'li poslnnioti, kakršna jo ov okov coonii ua novih polkovnik /nstiivah: S vemni u Boga /11 kralju i oUtčbinii. Morda so di'ferenco v tem lili onem vprašanju.- glede 1111-rioniilliega čhvslvovanja pn smo vsi c-1l.'-n.i. Slovenci so od nekdaj v^urtjoni v /mi«ln i/niolnje-vanjit v/.višenogi gesla. nacionalno prepojeno duhovščino, ki se ji invnmo v prvi vi-sli zahvaliti za rutwo nacionalno s;unt>stt>|flosl. Jtlgoslo-vansikn misel je pri nas še le v orgatllčlietn raz- voju. Ljilbrzrtll dn doma I11 rodno grude se preliva \ ljubezen ifloVensiva ter raslo v Iju-boroii tlo |iigi>»1o*ftUšiva. I.e dn-Vr SlovtMioc, Hrvat in Srb more biti luili dober Jugoslovan. Slovenska knl'turiui euo'a bo vedno ostnhi: v njo ne snu- nlkdo tlvo/ntii. Toda njen 1 rast gre v smeri višje jugoslovanske kulturne cnoiuo-sli. Sluvnn je /golovlnn Srbov in Hrvatov it luili S'ovenci ini-.imo svojo zgodovino. Vsaka slava pa ne sonju sedaj v novo zgndovino kraljevine Jugoslavije. Vsi /aslo;)in'ik;i bivših strank so podali krasno patriotič.ne i/jnve, ki se zlivajo v veličastno priznanje, da druži vse brez-niojmi vdanimi kralju I11 domovini. Našega so delovanja na vlntli ni razumeti tako. tla jo dolžan sodelovati samo t'sti. ki je pokliciin na ti inivsio. Našo potovanje tlokii/uje, d« so k so-delovaaiju itoklicani vsi. Pi-i tem nismo ml nič drugega, k ukor najbližji sodeliivci Nj. Vol. kralja. Pros'111 vtis. da ne tlvoni' lo nad dobro voljo vlade, 00 ne bo intvfoče inoolniti vseh prošenj, kajti treba jo nptn'levati n/ire na celoto. Ob Inkom unicv.inju in imjmovanju lxi«to doprinesli dn.kn/. tln sledite vzvlšencinu zgledu, ki ga daje j Nj. Vol. kralj pri izpolnjevanju vi-Hčastnrga gi-ski: S veroiii u Boga zn krnlja i otačblnu. Finančni minister priporoča varčnost Za in'nis'roiii in* Ser n (ho tn je govoril finančni minisier dr. Sv eiijuga: Oovoriaio o goe)K)dari»'a. kdaj pride la druga doba. Čakamo jo pa vsi. Da pa pride do lega »tanja, je potrebno, da se, počni "i od državo pa do pi slednjega državljana. v najvišji mori uveljavi načelo vurfevanja. Broz racionnhioga varčm ont« ne bo mog. če vzdr-žati bremen, ki jih moranvo nosil i Ml. ki smo ua čelu državno uprave, nimamo lahke naloge. Piv trobim ie. da veslo to vat. ki ste dano« tukaj mi tnko resen način iriicdi svojo želi* in pMr&ho. PrHvaein 1 m (c potrebno poudariti, da hočemo predvsem pomagali tam, kjer ie najbolj potrvhne. Naša dela jo treba soititi 1 višjega vidika skupnih državnih interesov. Od ghtvmihfprofeleenov, ki s!e jih omenili, omenim najprej problem samoupravnih financ, lo ni specialni problem naša države, marveč ie svetovnega značaja. Potrebe nos'cio 1 dneva v dan. Srcd-slva /a pokritje teh |>olrt»b pa niti naiiiianj ne rastejo v istem razmerju. Ta problem imate v llolgl.il, Nemčiji in Franciji. Tu more odpomoči elinole varčnost. Pritožbe zaradi novega šolskega zakona, ki vsebuje obvezno tlnhavo drv ter učiteljskih stanarin, se bodo najresnejJe vzele v pretres. Prav tako se tltibro zavednim pomena obMn, posebno pa vaših občin, ki so posebne vrste t« ki so dokaimle, da dobro funkcionirajo. Polem ste še govorili o krizi vlnogradn:š!va. Zadružništvo je velika pomoč pri reševanju le krize. Največjo pozornost bomo pjsveili vprašanju, kako izm eni i izvn* vina. V v prašan ju trošarin vam lahko omenim, da t>cjn skušal izvesti pobiranje te davščine samo po driavi. Zaradi zahteve, da nuj se uvede trošarina 11a brezalkoholne pijače, vsm lahko zaupani, da nameravam tn trošarino odstopiti občinam oziroma banovinam. Pripravlja se končno zakon, po katerem se bodo mogle pripravljati brezalkoholne pijače samo iz sadnega in vinskega soka. Upam. da borno s tem v Anmni meri olajšali vaš položaj. Glede gradnje carinarnice v Mariboru veetr, da so načrli že golov! iu d«'se bn z gradnjo pričelo v najkrajšem času. G'ede laboratorija za preiskavo b'aga ne vem, zakaj ga nimate, in so temu čudim- Odredi! pa sem. da se la zadeva takoj uredi. Dolgovi okoli 25 milijonov Din, ki jih država dolguje bivšim okrajnim zastopani, se hotlo po mojem naročilu takoj izplačali. Kftzumcm vašo težnje glede tujskega prometa in gradnje cest. V načiiu imamo gradnjo volikc. avtomobilske ceste Maribor—Belgrad—Gjcvgielija. Toda la ceala bi stala .2 nj'ljardi. Položaj je lak, tla uu smemo z novimi davki obreinonjevall ie itak preobremenjenega prebivalstva. Bodite prepričani, da smo l Iskreulm interesom poslušali vaše želje. Bodite pa tudi prepričani, da bomo z ravno tako velikim interesom zasledovali la vprašanja pri njih realizaciji. če ne bo mog če vseh Icli vaših žel.i izpolniti, poleni naj to ne gre na račun zle volje, amjiak upži.o.vajte rar. vidik višjih, celotnih interesov. Zahvaljujem se za krasen sprejem v Mariboru in veličastno udeležbo na današn em zborovanju. Iz Maribora bom o inesel najlepše spomine. (Viharno ploskali,jo in 1 dobraviure.) Mt sin i župan dr. Juvan ee je ministrom zahvalil za tople besede in zaključil konferenco- Banket Ob 18 so jo vršil pri Orlu zeto lepo uspel banket, za kar gre predvsem zasluga mestni občini mariborski, ki je banket priredila, ter ravnatelju mes nega zavoda Jirgn'-tn Antonu OmliJlJt^ if 'ć'glir veščih rokah je bil i^elotni arangement banketa. Poleg minis'rov Srs^ča, Sverljuge, Sernoca in Šve-gla so bili navzoči škof dr. Karlin. škof dr. Toma-žič, vršilec bansk'h dolžnosti dr. PirkmaVr, okrožni inšpektor dr. Sch.rthnch, mbii.rlra v p. Vosenjak tn dr. Kukovec In šlevilnl odlični zastopniki naših gospcdars'dh tn kulturnih društev ler korporacij iz voeh okrajev mariborskega okrtžja. Zupan dr. Juvan se je ob pozdravu spomnil Nj. Vel. kralja, kar so navzeči sprejeli z žlvloc-kllo. Pozdrav je izrekel tudi podžupan dr. Lipold. Na »dravice Je odgovoril v daljšem govoru minister dr. Srskič. Nato so govorili min1.siri Svegel, radenski Zupan Jakob Zemljič za ljutomerske okraje, gnil'dav-ški župan Jnkoh Plorjančif /л Maribor desni breg ter prof. Kenda za narodno obrano. Po zaključku banke!« so ministri okrog 10. ure nadaljevali pot proti P.uju. Ministri v Ptu$a t)b inipovedaui uri so se pripeljali v Ptuj ministri. Mesto se je dopoldne obleklo v svečano obleko. Oknu so b'l« okrašen*! /. zastavicami. Ril/ lni.še so plapolale državne l robo j niče. V impo^aUlcu zelen kras se jc odol portal meslncga magis(truta. Okro^ 3 se je zbrala giin-uuzijska. lucičunskošolsku at ljudskošolska nila-tlina v vrstah pred oboiusJvo liišo, tla dostojno z zastavicami in jesenskim cvetjem počasti visoke goste. Nasproti mag stratu so sc postavili: rncsina godba, veterani, ognjegusci in meščanstvo. Na eni strani portala so bili Sokoli z naraščajem. na drugi struni pu zastopniki civilnih in vojaških oblasti.-zastopniki prosvetnega dru-tva /. olioinsklm svetom na čelu. V spremstvu v. d. banu dr. Pir.kmajorja 111 t)k[ožnivga i 11 spi k lorja dr. Schaubaeha je goste pozdravil mestni župan Miha Brenčič z izbranim nagovorom. Zn nadvse prisrčen sprejem se mu je zahvalil ui'njster Srskič. kjeteremu so mnlc deklico v ljubkem jirtzoru i/roi-ile krasen šopek, Visoki gostje so si nato Ogledali prostore na magistratu, k jer jim jo v posvetovalnici župan predstavil posamezne trgovsko, gospodarske in kulturne korporacije. Nato s<, ogle-d«li muzej. Župan IJreneič jo priredil gostom ua svojem domu prigrizek. Nato so posumezni zastopniki izročili svojo spomenice. PrvJ jc svojo s|k> 'mrnico i/ročii Franc Lenart, predsednik"Trgovskega gretnija, /. nagovorom, v katerem je med drugim dejal: t ast mi Je pozdraviti vtt-oke kraljevske poslance, v Pluju. Obžalujem, da. ni ministrom dana prilika, dn bi prišli v stik /. Ijud-slvom. Mesto Phlj iu okruj Ptuj sto b la središče uvo/.a tira v s ko dolino, Halo/ in Slovenskih goric. /11 iti izražamo /1 'jo. d« si: odpre meju vtitni. Proeinti pomoč za po v/d igo živinoreje. -adj!-'.-r|;i ih vitKtrstva, k.-.k^r tndi, <|a pri-ftne k i', vlndn-s Široko nkcijo /;i naje plemenske kokoši štajerske pnsnie. ki naj bi f-o raz-dcttlo na vso t')Tt)žlll"ke postaje in šolska vodstva in l)olj"-iin kmetom. Poecbno želimo dobrih prometn-ih zvez, predvsem uvc.llio telefonskih relacij "z inozemsivom, dalje da dtvlii Ptuj avtomatično telefonsko centralo. V imenu pripravi j::Inogn odbora za zgradbo železnice Ptuj—Rogatec—Brežice jo izročil spomenico predsedn'k g. Miha Brenčič, ki jc nagla Sni ncoJihorlno potrebo zgraditve te proge, k"i bi bila i/, strntcgičiiili. notranjih, kakor tudi zmiiinjih vidikov Izredne važnosti in v velik prid v postov prihajajočih občili. Rentabilitcta bi bila brc/ tlvpnia zagotovljena, ker bi bila najkrajša proga med severnim,i in južnimi kraji, ki so po pr.!rodnem bognslvn zmožni ruzvoja. S češkoslovaško, kot važni si eitnjccv lopsk! čini. telj. nns ne vežejo samo politični, ampak tu li gospoihir-ki skupni interesi, ki zahtevajo, da se doseže mod obema dvž.nvamn čim mi j krajša železnHkn zvez«. Zelo tehtni so tudi razlogi lo-kalni-ga gospodarskega /.načaja krajev, ki bi j li ta prosa vezala, kor so bogati in /možni razvoja. Načrt to železnico so je pričel obdelovali leta 1871, lota 19П pa je bil podrobno izdelan in 1)1 bila proga nedvomno stekla, čc bi nt izbruhnila svetovna vojna. Po vojni se je ustanovil odbor z-n zgraditev to železnice. Po prigrizku so se ministri takoj odpeljali proti Varaž.d.inu, Fabst se je vrn i Tnnshruck, 12. nov. kk. Major Pabsl se je danes zopet vrnil v Int.sbruck. Na Brennerju so ijja priča kovali tirolski voditelij Heimvvehni dr. Ste 1 lle in več diugili heimvvchrovskih vod'teljev In ga v avtomobilu odpeljali v Innsbruck, kjer so mu /.večer priredili veliko bakljado. Na nagovor Ste.ldloja ,|e 1'ahsl odgovoril, da bo za izkazano zvestobo vračal zvestobo. Dunaj, 12. nov. AA. Nova poslanska zbon.ic* se bo sestala po vsej priliki 9. drceinbra Oiiss-Mo i. I?, nov. AA. A'ed redaisivotn ia komunisti >0 bih ktvavi spopadu