A Slovsnian Laoguagi Newtpaper — Dedicaled
to Ihe Cullural Progrei* and Polilical Guidance of Americans of Sloveniaa Descent and Slovenes Scatlered around the Free World—Through the Prin-ciples of Christian Demo-cracy.
slovenski*
For a Free Slovenia
In Haraaonr wifh Um America« Tradilioa of Freedom and Independ-e*ca, The SLOVENSKA DRŽAVA Champions Um Righi of the Slovenian People to their National Unification In Their Own Slovenian State.
Letnik — Volume IV
CHICAGO, ILLINOIS, 20. JUNIJA, 1953
Številka 6 — Number 6
Narodno gibanje
Včasih pade očitek, da gibanje za slovensko državo ruši tradicionalno delitev na stranke, posebno pa enotnost emigracije.
Vedno smo povdarjali, da nista niti AO niti SNZ v Ameriki politični stranki, temveč narodno gibanje.
K vsakemu narodnemu gibanju pripadajo vsi člani naroda kot posamezniki ali kot razne organizirane skupine. Tako pripadajo k slovenskemu narodnemu gibanju vse politične stranke, ki so obstojale pred vojno in vsi odtenki teh strank, bodisi v času vojne ali pa v letih po njej. V to gibanje spada SLS, slovenska liberalna stranka, slovenski socialisti, slovensko krščansko socialno gibanje, vse mlajše skupine, ki se s politiko starih strank ne strinjajo, ki pa izhajajo iz njihovih nazornih gledišč. Sem spadajo ravno tako vsi domobranci in vsi, ki so se borili pri partizanih iz narodnih razlogov (posebno na Koroškem, Štajerskem in Primorskem), pa so sprevideli pozneje prevaro OF, ki je bila le trojanski konj, s katerim je prišla komunistična partija na oblast. Posebno spada v to gibanje oni mlajši rod, ki je zrastel v Sloveniji po vojni in so mu vse predvojne politične stranke le zgodovina, komunistična diktatura pa kruta realnost.
Slovensko državno gibanje je narodno gibanje in k njemu pripadajo vsi posamezniki in vse zgoraj omenjene organizirane skupine. Gibanje samo pa ne prevzema in ne zastopa političnega programa nobene naštetih skupin.
Čeprav je organizirano na najširši podlagi, pa mora vsako narodno gibanje priznavati narodne vrednote svojega naroda. Naš narod je bil v glavnem skozi vso zgodovino vdan katoliški veri z malo izjemo v Prekmurju, kjer je še danes nekaj slovenskih protestantskih vasi. čeravno so veljali slovenski liberalci in socialisti za versko mlačne in morda celo indiferentne, so vendar priznavali krščansko nravno živjenje našega naroda kot vrednoto. Vsaj to nravno krščansko pojmovanje mora priznavati vsak posameznik in organizirana skupina, ki se pridruži gibanju za slovensko državo.
Popolnoma jasno je, da mora vsakdo, ki se pridruži državnemu gibanju, priznavati glavni cilj tega gibanja, ki je suverena slovenska država kot naravni zaključek političnega preporoda slovenskega naroda.
Ker vidi komunistična stranka le v internacionalni družbi proletariata svoj končni cilj, ne more priznati narodne države kot zaključek političnega razvoja in se ne more pridružiti slovenskemu državnemu gibanju. Komunistična stranka pa tudi ne priznava krščanski značaj našega naroda, ki je njegovo bistvo, ne le to, da ga ne priznava, temveč se organizirano bori in prizadeva, da z vse mi sredstvi svojega diktatorskega režima izstrga iz src vsega naroda, posebno pa slovenske mladine, ta najdragocenejši zaklad in temelj slovenskega naroda. To je drugi razlog zakaj komunistična stranka ne more biti članica slovenskega državnega gibanja.	B. Logar
Na čem bolehamo
Oči Amerike so danes uprte na Evropo in Azijo. Iz obeh strani pritiska, kot klešče, rdeči imerija-lizem Sovjetske Zveze. Nevarnost je nujna in resna, da oba kontinenta padeta v območje rdeče sile in ostane Amerika sama.
Dosedaj je Amerika skušala na vse mogoče načine pomagati Ev-
ropi, da se zopet postavi na svoje noge, toda brez večjega uspeha. Evropa je še vedno težko bolan bolnik, ki hira vsled notranjih vzrokov in ne toliko od zunanjih. NATO vojaška zveza zapadne Evrope je bolj slabo zdravilo; bolnik pada iz ene krize v drugo in vsi a-meriški biljoni ne pomagajo dosti.
Ako hoče Amerika igrati vlogo zdravnika, mora najprej radikalno preiskati vzroke oslabelosti in notranje nemoči, ne pa, da danes da eno injekcijo s propagando in dolarji, drugi dan pa spet to prek-licuje. Pred osmimi leti je veljalo načelo: Do tal moramo razrušiti in razdeliti Nemčijo, da se nikdar več ne bo dvignil nad Evropo pan-germanski zmaj. Danes isti zdravnik to načelo zavrača in skuša Nemčiji pomagati na vse načine, da se zopet dvigne. To je politika dnevnega balansiraanja brez dalj-novidnosti-gotovo slabo spričevalo za zdravnika. Na eni strani kriči, da je komunizem zlo, na drugi strani komunistično dikta-turo-Tita-podpira. Pred leti so tistega, ki je v Španiji komunizem ustavil, proglašali za največjo sramoto Evrope, danes ga že prosijo pomoči. Vsekakor je vsak nacizem ali fašizem v kakršnikoli obliki zlo, vendar zlo je lahko večje ali manjše. Gotovo je komunizem večje zlo, večje zlo že tedaj, ko so v zadnjih vojski pobijali manjšega-nacizma. V tem je bila tudi zdravnikova napaka, da ni takoj vedel in razlikoval večjega z 1 a o d manjšega. Odstranil j e manjše zlo, toda podvojilo se je večje zlo.
Danes Amerika vedno bolj uvi-deva svoje napake in skuša popraviti. Ako hoče komunizem uni-čiti.mora to zlo dodobra spoznati, preštudirali njeno moč, njene metode in cilje, ter najprej s svojega telesa iztisniti ta tvor. Nastopiti mora z vso silo proti temu, ker zlo je zlo in ni mogoč noben kompromis, ali kako ljubimkanje s njim. Začrtana mora biti določena meja-do tu in ne dalje. Ko bodo narodi v Evropi in drugod videli, da misli Amerika resno in da hoče iti do konca breskompromis-sno proti temu zlu, se bodo notranje okrepili in pomagali s svojo pomočjo. Dokler pa bo med njimi vladalo splošno nezaupanje do zdravnika, bo ostala med njimi indiferentnost do lega da.
Druga zadeva tega zdravnika pa je, da začne študirati posamezne člene človeškega rodu-narode. Vsak narod ima svoje mesto od Boga mu dano pod soncem in pravico do njemu lastnega življenja, in lega mu nihče ne more vzeti razven po nemoralni sili. Zdravnik mora praktično in z vso svojo veljavo uveljaviti načelo enakopravnosti vseh narodov, kakor je uveljavil načelo enakopravnosti vseh ljudi. Vsak narod je kakor osebnost zase, ki ga je treba priznali, spoštovali in ščititi pred nasiljem ali zlorabo. Doba kolonizma je minula, in prav tako politični nauki, da lahko večji narod gospodari manjšemu, da ga izžema in posil-juje. Dobro zdravilo je podal papež Pij XII. (24 Dec. 1939.), ki ga navajamo v angleščini: " funda mental poslulale of any just and honorable peace is an assurance
Temeljne misli Rerum novarum
SD če pred časom objavila več člankov, kjer je obravnala temeljne misli RN ter jih skušala postaviti v takratni časovni okvir. Za letošnjo obletnico izdanja obeh tako pomembenih socialnih okrožnic Rerum novarum in Quadragesimo anno podajemo še nekatere točke ter nekaj zaključnih misli.
Zasebna lastnina
Zasebna lastnina je utemeljena v naravnem pravu in je zato tudi država ne sme odpraviti.
Sledi iz umne človekove narave: dočim žival dobrine samo rabi, jih razumni človek poseduje kot lastnino. Zasebna lastnina ni v nasprotju z božjo prepustitvijo zemlje, ker so posredno vsi deležni sadov zemlje, tudi tisti, ki je sami ne posedujejo. Razen tega daje zemlja zadostne donose le, če jo človek obdeluje. Zasebna lastnina je zaščitena tudi v pozitivnem pravu: Ne kradi! Ne želi svojega bližnjega blaga!
Še bolj je razvidna upravičenost do zasebne lastnine, če upoštevamo človeka kot družno bitje. Zasebna lastnina je tako pogoj, da more zadostno skrbeti za svojo družino.
Odprava zasebne lastnine obstoječega zla, ki izvira iz zlorabe zasebne lastnine, nebi preprečila, marveč bi položaj delavcev le še poslabšala. Če si delavec ne bi mogel s prihranki od svoje mozde pridobiti lastnine na nepotrošnih dobrinah, bi bil dejansko ogoljufan za svoj zaslušek.
Država tudi ne sme zasebne lastnine izčrpati s pretiranim obdavčevanjem.
Pravica do zasebne lastnine vključuje tudi pravico do dedovanja.
Povdarjanje pravice do zasebne lastnine pa ne pomeni, da za-
for ali nalions, greal or small, powerful or weak, of their righl to life and independence. The will of one nalion to live must never mean the sentence of dealh pas-sed upon another. When this equa-lily of rights has been deslroyed, allecked, or Ihreatened, order de-mands Ihal reparalion shall made, and the measure and exlend of thal reparalion is determined, not by the sword nor by arbilrary decision of self-inleresl, bul by the rules of justice and reciprocal equily."
Dokler ne bo Amerika v celoti priznala načela enakopravnosti vseh narodov, in pravico vsakega do sebi lastnega življenja, ne bo bolnik ozdravljen. Ta načela naj vrže v Evropo in Azijo, naj dejansko pokaže, da jih hoče uveljavili, brez ozira na degenerirane evropske tlačilelje, naj hodi pola pravičnosti, Amerika bo izvršila veliko poslanstvo miru in pravice.
govor j a Cerkev kopičenje imetja v rokah nekaj maloštevilnih. Prav naprotno: zasebna lastnina dobi svoj smisel šele takrat, ko bo o-mogočen kolikor se da velikemu številu, da bodo vsi imeli zasebno lastnino. S tem bodo odpravljene prevelike razlike v imetju, ki vodijo do družbenih nemirov, povečana bo donosnost, ker vsakdo obdeluje z večjo skrbjo lastno zemljo ter smotrenejše izrablja siceršnjo last (orodje, stroje, itd.), krepitev domovinskega čuda pa bo koristila miru in stalnosti v družbi.
Država pa sme urejati rabo zasebne vlastnine, kadar postane to za doseganje obče blaginje potrebno. Tudi razlastitev v korist obče blaginje proti pravični odškodnini je dovoljena.
Mezdna pogodba
Delo je navezano na kapital in kapital je navezan na delo. Neresnična je trditev, da je nasprotovanje med obema nujno. Naravi odgovarja sodelovanje obeh.
Delovna ali mezda pogodba je sama po sebi nravno dovoljena. Toda iz človekove narave sledi, da morajo biti pri vsaki poedini delovni pogodbi neodvisno od volje pogodbenikov izpoljeni določeni pogoji, da je nravno veljavna: Zagotoviti mora zadostni počitek, ki bo delavcu omogočal skrb za dušo - nedeljski počitek - ter delovni čas mora biti omejen na mero, ki omogoča delavcu obnov pri delu porabljenih sil; mezda mora biti zadostna za preživljanje delavca in njegove družine ter mu mora omogočati zmerne prihranke. Čeprav bi delavec pristal na pogodbo, ki ne bi izpolnila teh pogojev, ker se pač nahaja v stiski, ostane taka mezda pogodba kljub delavčevemu pristanku krivična.
Leon XIII. utemeljuje nravno nedopustnost delovne pogodbe, ki ne jamči minimalne družinske mezde z ugotovitvijo, da mora človek skrbeti za svoje življenje. Kadar je delo edini vir sredstev za življenje, se delavec ne sme zadovoljiti z nezadostno mezdo, ker sicer ne bi mogel izpolnjevati svoje naloge. Ker pa ima človek po naravi pravico do družine in obenem dolžnosti skrbeti za družino, mora biti minimalna mezda družinska mezda.
Pravica delavcev do združevanja
Leon XIII. je slovesno izjavil, da je pravica delavcev do ustanavljanja strokovnih organizacij, ki so jo priborili šele v drugi polovici 19. stoletja, naravno pravna pravica in da je država nima pravice odrekati. Država sme vpose-gati v delavske organizacije šele, če se izkaže, da so njihovi cilji
Published MonthIy by the "Slovenska Država" PubL Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, Dl., USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
Temeljne misli Rerum novarum
(Nadaljevanje s 1. str.)
naperjeni proti pravu, nravnosti ali obči blaginji.
Kjer so strokovne organizacije proti versko usmerjene, naj ustanavljajo tudi katoličam tudi svoje za dobrobit duš, ne pa zgolj za snovno blaginjo delavcev.
Dopolnitev Rerum novarum
Leonova okrožnica Rerum novarum predstavlja eno prvih uradnih izjav o še danes perečem družbenem vprašanju, ki ga mnogi čutijo predvsem kot gospodarsko vprašanje. Dejansko pa je to, kar imenujemo danes "socialno vprašanje", samo izraz velike duhovne krize, ki se je mnogi niti ne zavedajo. Živimo ob prelomnici časov, ko se očito poslavlja od zgodovine kultura, ki so ji temelje polagali Grki, in se polagoma oblikuje nova, ki ji še ne vemo imena ter še ne poznamo njenih glavnih gradil-nih potez. Zato ne predstavljajo dopolnila Leonove okrožnice samo okrožnice kot Quadragesimo anno (O obnOvi družbe), Divini Redemptoris (o komunizmu), Mit brennender Sorge (o nacizmu), okrožnica o demokraciji, o krščanski ureditivi države itd., marveč tudi okrožnica o mističnem telesu Kristusa, ki bi morala postati srčika katoliške sociologije (vključno z naukom sv. Trojice). Med pastirskim listi škofov je treba zlasti omeniti skupno pastirsko pismo nadškofov in škofov province Quebec v Kanadi o problemu
delavca v luči cerkvenega socialnega nauka iz 1. 1950, ki mu sveta konzistorijalna kongregacija po temeljitem študiju priznava občo veljavo.
Ne samo katoličani, marveč vse človeštvo mora biti hvaležno za vodila, ki so nam jih dali in še dajejo papeži pri reševanju sodobnih družbenih težav. Toda tudi mi se svoje soodgovornosti ne smemo skušati otresti s tem, da bi v svoji malovernosti raje ostajali pri splošnih načelih ter si ne prizadevali, uresničiti jih v svojem vsakdanjem življenju. V tem pogledu smo katoličani ze preveč grešili in praznino, ki jo tako povzročamo na družbenem področju, drugi pridno izkoriščajo z delno resnico zapeljujejo stiskane, ki mnogokrat sami ne vedo, da so njihove duše se bolj ranjene kot pa telesa.
Toda danes za bolj ali manj uspešno reševanje družbenih vprašanj niso važna samo vprašanja deleža na uspehu proizvodnje, Soudeležba pri upravi in dobičku podjetja in podobno, temveč od vsakdanjega življenja samo po sebi odmaknjena filozofska vprašanja. Tu pa še vedno čakamo na duhovnega velikana ki bo znal povezati v višjo enoto Platona in A-ristotela, Avguština in Tomaža. Potem bo tudi v družbenem življenju dano več pogojev, da se dosedanja družbena dialektika spremeni v družbeni dialog.
—dreš
Kaj se bojite, malodušni
(18. marca 1414. je bilo zadnje ustoličenje — Ernest Železni — po slovenskem obredniku, — zato je primerno, da se spomnimo tega dogodka. V šolah smo ta spomin praznovali junija, op. -ur.)
Odprl sem knigo naše zemlje in sem bral. Bila je dolga, bridka povest, nič manj veličastna od o-nih, ki se bero o drugih zemljah. Zasanjal sem v davnino in čustvoval sem s tisočerimi, ki so šli mimo mojih oči kot prošnja-pro-cesija. Ogovarjal jih nisem, ker so mi sami brez ogovarjanja povedali vse. Kar je bilo v njih in kar so govorila njih onemela usta, kar so pričali njih votli pogledi in kar so njih mrtva srca otripala — je bila ljubezen: do zemlje, do rodu in Boga! še več! Bil je ponos, ki ga ni uklonil noben so-vrag, še sama smrt je pred njim obstala, kajti silnejši je bil od nje: ponos do zemlje, ponos do rodu, ponos do življenja, ponos do dela, ponos do ustvarjanja, ponos do resnice, ponos do krvi, ponos do boja, ponos tudi v verigah, tudi v ognju ponos! Videl sem žezlo kmetiškega rodu, ki se je zagrizel v grudo, se iz nje rodil in v nji umiral. Tisočeri njeni sokovi so mu plemenitih kri in svoje korenine je ovil okoli najtrših skal, ki jih nista zmaknila ne vi-
har, ne potres. Iz roda v rod je prehajalo žezlo in spomin nanj je do konca. Pred njim so klonili knezi domače krvi in kadar teh ni bilo, je bil tuji veljak, ki je stopil na slovenski kamen in v slovenskem jeziku izgovarjal besede prisege. Knezi so umrli in veljaki prešli, žezlo pa živi in ne u-mre nikoli. Tudi kamen je živ, ker je bil iz slovenske skale vzet in ta dva pričata, da je resnica, kar sem povedal.
Zaprl sem knjigo. V meni je bila moč, mladost, življenje in ponos. In strahu nobenega, da sem se čudil . . .
To pa je, kar je vsakterega od nas priklenilo na slovenska tla. kri in ponos in ljubezen!
Ljubezen, velika, živa, plemenita, tista, ki je ni strah nobene žrtve. Nikomur od nas ni useh-nila, kakor ni usehnila nikoli tistim, ki so že pred nami in jih ni med nami nič več. Živi in bo živela, dokler slovenska gruda ne bo iztisnila poslednje kaplje svojega življenja iz sebe in še takrat bo poslednji slovenski človek vzkliknil v navalu najvišje ljubezni do Boga, naroda in domovine: "Kako lepo je umirati tebi Slovenija!"
Ponos nam ne da, da bi ga še dalj tajili, danes manj kot kedaj
koli! Prišel je čas, ki nas je po-i klical tako glasno, kot še nikdar. Kdor bi ta-klic preslišal ali ga v sebi zatrl, četudi ga je bil slišal, je izpadel in ne dvigne se več.
Bratje! Vojvodski kamen in Gospa Sveta sla oživela. Orume-nili pergament v Vetrinju se je razvil sam od sebe v tistem trenutku, ko so slovenski junaki s pesmijo na ustih in z nasmeškom v očeh odhajali od tam umirat za njega potrjenje! Oni so bili, ki so razbili verige okrog teh treh mejnikov slovenskega življenja.
Stara pravda, bratje, tirja svoje uresničenje! Gospa Sveta in vojvodski kamen kličela svojega kneza! Pride čas, ko bo slovenski kmet spet odstopil ta kamen knezu, ki si ga je bil sam za čuvarja svoje pravde izbral! To ne bo več simbol, to bo življenje, ki zna raztrgati vse verige in z mečem udariti po vseh, ki nam ne dajo življenja.
Glejte! Drugi, krog nas, imajo pravico na kralje. In da so bili teptani, bičani, križani, in sužnji galjotski, tej pravici se odrekli niso nikoli!
Kdo je tedaj, ki more nam braniti pravico do tistega, kar nam po božjih in človeških postavah gre? Kdo je, ki si upa trdili, da potoki žive krvi ne bodo obrodili živih sadov? Mi, kol drugi krog nas, lirjamo samo svojo pravico in tej se ne odrečemo nikoli. To je ponos, ki nam brani, da bi jo zavrgli.
Slovenska kri, bratje je zakipela! Ponižana in osramočena, op-Ijuvana in pohojena, po nedolžnem prelita in od kajnovskih rabljev zaničevana, kipi in polje, živa in mlada, da bi jo človek pil kot vodo iz slovenskih gora. Ta kri se ne umiri več, ne odjenja več. Njene sledi so po slovenskih tleh povsod in le sledi poslavljalo meje, ki od njih ne odstopimo nikar in nikoli!
Moč slovenske svobode je vklesana v vojvodski kamen in knežji meč še ni porjavel, besede slovenske resnice o stari pravdi pa so zapisana na pergamentu v Vetrinju, ki se je že odvil in čaka samo še junaka, da jih prebere vsemu svetu na, glas in da z njimi iztirja naše pravice!
Kaj se tedaj bojite, malodušni? * * #
Ni čas, bratje, ki odloča, marveč Bog je, ki odloča v času! Kaj
bi tedaj uklanjali glave in se spet vdinjali črnim mislim, ki jih je bilo že preveč! Žalost in o-bup še nista rodila dobrega.
Vera, živa vera naj bo v nas! Pa da bi nas gnali na konec sveta, kaj to nam, ki vemo, da nas zemlja ne izda nikoli, ta nas bo čakala in sprejela nas bo kadar pride naša ura. Pravični Bog, ki je dopustil, da se je zgodilo z nami in z našimi vse, kar se je zgodilo, ve, kot mi vemo, za vojvodski prestol, vemo za meč in staro pravdo na vetrinjski pergament zapisano. Njemu se je hotelo novih mučencev, da bo število iz rodu Koclj evega zaznamenovanih dopolnjeno, in dali smo jih. Kadar bo Njegova volja, nas bo zbral povsod, kjer koli že bomo. Bog in kri mučencev in slovenska gruda nam govore, da ne živimo samo za se, marveč tudi za vse one, ki bodo naše krvi in ki za nami pridejo. Da bi vsaj ti nekoč svojega slovenskega kneza vodili na Gospasvetsko polje, bratje, se je izplačalo tudi daleč v tujino in tuje zemlje. In ta misel,
Naloga Bermudske konference
Osnutek politike Zapada napram novemu sovjetskemu
režimu
Po nedavnem zunajepolitičnem govoru Sir Winston Churchilla ves svet ve, da vlada na Zapadu znatna needinost z ozirom na vprašanje kakšna naj bo politika napram novemu vodstvu v Krem-linu.
Sestanek na Bermudi bo zato izredno pomemben za bodočnost svetovnega položaja. Ako bo sestanek uspel zopet vpostaviti jasno edinost Zapada v odnosih do Kremlina, potem bo konferenca dejanski prisilila Moskvo, da obmolkne s svojo tako imenovano mirovno ofenzivo ali pa točno izpove njeno stvarno vsebino.
Ako bi pa namesto tega ta predstoječi poizkus obnoviti za-padno edinost napram Moskvi potom sestanka najvišjih predstavnikov propadel in bi sklepi bermudske konference bili nejasni, potem bi to Kremlin utegnil razložiti kot pravočasno potrditev Stalinove napovedi, objavljene lanskega oktobra, v smislu katere naj bi svobodni svet postopno razpadel in končal v novi med-kapitalistični svetovni vojni. In tak vtis bi mogel znatno vplivati na novo vodstvo v Moskvi v prid svetane strategije, ki je bila nakazana v Stalinovi oktoberski izjavi.
Sporazum o zadrzanju do Moskve
Iz tega sledi, da je uspeh ber-mudskega sestanka bistven. Ako pa se naj vodilni državniki Zapada zedinijo na skupno zadržanje in politiko napram Moskvi, se morajo ti državniki najprej ze-diniti o tem, kar mislijo, da se je zgodilo v Kremlinu po Stalinovi smrti.
Mnenja se razhajajo celo v pogledu na to, kje je dejansko novo sovjetsko vodstvo in kakšen je njegov značaj. Toda vprašanje, a-li se bo sčasoma pojavil drugi Stalin ali pa bo prevladalo skupinsko vodstvo, ni tako važno. Kar Zapad mora vedeti, je osnovna politika novega sovjetskega vodstva. Bistveno vprašanje je torej sledeče. Ali obstoji dokazno gradivo, da je novo sovjetsko vodstvo osvojilo svetovno politiko, ki je različna od Stalinove, in če je temu tako, v čem je razlika?
Prvotna stalinistična strategija je v bistvu obstojala v uporabljanju diplomatske in vojaške moči Sovjetske Zveze kot glavnega sredstva, potom katerega spraviti komunizem na oblast v deželah okrog razširjajočega se evrazij-skega polkroga komunistične nadvlade. Politika zajezitve (komunistične ekspanzije) je potisnila to strategijo v precep, ustavitev korejskega vpada jo je napravila za neučinkovito..
Toda v omenjeni oktoberski izjavi je Stalin skušal zmanjšati pomen tega začasnega zastoja komunistične ekspanzije. Ni potrebno, da bi komunisti bili zaskrbljeni, je Stalin nakazal; naraščajoča nasprotstva v kapitalističnem taboru, posebno vedno o-strejša borba za tržišča, bodo končala v novi med-kapitalistični svetovni vojni, ki bo ostvarila
ki jo je bil usodni čas v živo resnico skoval, nam kliče:
"Kaj se bojite, mladodušni?"
ab
priložnost za dopolnitev nedovr-šenega dela komunističnega svetovnega cilja. Stalinizem je torej še vedno pravilna dolgoročna strategija svetovnega komunizma.
Ako Stalinovi nasledniki sledijo navodilu svojega mrtvega voditelja, potem vemo kaj nam je pričakovati in kaj storiti. Nadaljevala se bo tekma v vojaški moči in pripravljenosti. In svobodni svet bo mogel preprečiti izpolnitev neo-stalinistične dolgoročne strategije samo če bo nadaljeval tesno sodelovati in če bo znal ohraniti odločilno vojaško premoč.
Nadaljevanje Stalinistične politike
Toda, zakaj naj bi novi gospodarji v Kremlinu sledili stalinistični liniji? Presumpcija je vsa v tej smeri enostavna zato, ker so Stalinovi nasledniki vsi Stalinovi ljudje.
Toda, recimo, da bi Stalinovi nasledniki dejanski hoteli spremeniti svetovno politiko njihovega mrtvega voditelja. Kakšna bi mogla biti njihova nova strategija? Edina izbira bi bila, da namesto prvenstvenega zanašanja na sovjetsko moč kot sredstvo za komunistično osvojitev sveta novi sovjetski gospodarji povečajo uporabo lokalnih komunističnih sil v nekomunističnem svetu, neke vrste neo-trockizem, in komunistične gverile v razmahnjenih obrobnih predelih. Azija je še vedno obetajoče polje za tako strategijo.
Kakšna naj torej bo skupna zapadna politika napram novemu sovjetskemu režimu? Predpostaviti moramo (dokler ni nasprotnega dokaza) da je novo sovjetsko vodstvo osvojilo neo-stalini-zem kot svojo svetovno strategijo, in dosledno temu smatrati vse "spremembe" v Moskvi kot taktične poteze v tej strategiji za svetovno oblast komunizma. Za vsako ceno moramo ohraniti politično edinost, gospodarsko sodelovanje in vojaško nadmoč svobodnega sveta. Kot varstveno mero proti možnosti spremembe komunistične svetovne strategije v smeri kake oblike neo-troc-kizma, mora svobodni svet pazno opazovati take lokalne komunistične vodje kot Ho Chi Minh in Tito ter podvzeti vse, kar je potrebno, da se ustavi nadaljnje komunistično zavojevanje v Aziji, posebno s preprečenjem zunanje pomoči lokalnim komunističnim gverilcem.
Ako pa bi vseno prišlo do kakega vrhovnega sestanka s Krem-linom, naj Zapad pristane na dosledno rešitev katerega koli nerešenega vprašanja čigar ureditev bi se izkazala za možno, pri tem pa mora zapad natančno našteti, in vztrajno pritiskati k rešitvi vseh vprašanj, ki morajo biti rešena, ako naj svet živi v miru svobode in varnosti.
(Ta članek Dr. Cirila Žebota je bil objavljen v The New York Times-u, v nedeljo 7. junija, op. ur.)
Župnik Joža Kapus — srebrno-mašnik. 29. junija bo obhajal v Caney, Kans. Rev. Jože Kapus. Iskrene čestitke! Bog daj še zlati jubilej!
PISNO IZ CLEVELANDA
Finžgarjeva nepozabna ljudska drama "Razvalina življenja" je bila že večkrat igrana v Clevelan-du, toda nikdar boljše in bolj prepričevalno kakor 10. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave.! In to ni majhen po-klon, kajti tudi prejšnje predstave - eno teh je podalo dramsko društvo "Ivan Cankar", drugo pa "Anton Verovšek" - so bile odlično izvedene. Glavne vloge: Urh Kante (Vlado Kralj), Lenčka (Isa Kralj), Tona (Justina Lapornik), Martin (Jože Dovjak) in Ferjan (dr. Milan Pavlovčič) bi ne mogle biti v boljših rokah. Kar težko je reči, kateri je bolje podal svojo vlogo! Mislim, da bi si sam Finžgar ne mogel želeti bolj prepričevalnega Kanteta, Lenčke in Martina! Njihova igra je takoj v začetku vzbudila simpatije gledalcev za nesrečno kmečko skupinico, ki jo okostenele tradicje in človeška slabost ženejo v neizgib-no tragedijo; to sočutje je naraščalo z razvojem drame in bili so trenutki, ko je človek čutil, da mu tišči srce v grlo in sopara v oči. Nič manj ni bila prepričevalna Tona, zapostavljena rejenka, ki se zagrenjena poda v svojo usodo, vedar ima vzlic svoji čudaški zunanjosti najbolj zdrav življenski nazor izmed vseh. Tudi dr. Pavlovčič je izvrstno podal lahkoživega Ferjana, ki je kakor megla brez vetra - brez cilja, brez lastne volje, brez hrbtenice, le sem pa tja se mi je videl malce premalo kmečki. Zapitega kmeta Sirka je dobro igral Pavle Borštnik in Maria Veider je podala posrečeno potovko.
Režišer je bil Jože Dovjek, ki je bil svoji nalogi očividno popolnoma kos. Igra je potekla gladko in spontano. Kulise so bile lepe in primerne. Kostumi so bili pristni in lepi, z eno izjemo: dočim so bili ostali oblečeni v slovensko kmečko (ali "narodno") odleko iz srede preteklega stoletja, je bila Lenčka oblečena kakor meščanka iz našega časa, vključivši nilonske nogavice! Časovna razlika med njeno in moževo obleko je bila najmanje eno stoletje!
Udeležba je bila prilična, toda mnogo manjša kakor sem pričakoval. Res je, da je bilo zunaj krasno spomladansko vreme, to-
da to je slab izgovor, saj je tudi nas vleklo ven v prelepo božjo naravo, pa smo se zavedali pomena tega kulturnega dogodka in namena, kateremu je bil posvečen - gradnji slovenskega narodnega in verskega hrama v Gorici - ter prišli kljub lepemu vremenu in pomladnim skušnjavam! In povem vam, da mi ni žal! Žal bi mi bilo, če bi bil zamudil prelepi kulturni užitek, s katerim smi bili nagradeni. Tako pa sem zamudil samo izlet na deželo, ki ga bom lahko nadomestil prihodnjo nedeljo!
Lahko vam je žal, lahko ste nam nevošljivi, ki niste prišli, kajti tega užitka, ki smo ga bili deležni mi, Vam ne nadomesti nobena pratika!
Pred kratko mi je prišla v roke okusno opremljena broširana pesniška zbirka pod naslovom "Moje grede", ki jo je lani izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki že nad sto let obogatuje slovenski narod z izrazito, samoniklo slovensko književnostjo in kateri gre v veliki meri zasluga, da je slovensko ljudstvo doseglo tako kulturno raven in ki je v marsikomu izmed nas še v deških in mladeniških letih vzbudila ljubezen do slovenske pisane besede
in željo do udejstvovanja v slovenskem leposlovlju in poeziji. Pesnica je koroška Slovenka Milka Hartman, o kateri pove uvod, da je lani praznovala svojo petdeseto rojstno obletnico in da je svoje pesmi že več let objavljala v tamkašnjih naših listih in knjigah. Njene pesmi, ki so razdeljene na štir dele: Rodoljubne, Ljubezenske, Elegične in Iz življenja in narave, so lepe, preproste in ljubke, po jeziku in duhu domače v najboljšem pomenu besede. Iz njih dika slov. koroška okolica, slovenska koroška kmečka duša, želje in upi, žalost in veselje našeg člo-vea na Koroškem, vrisk fantov na vasi in dekliško koprnjenje za zamreženimi okni, na katerih cvete nagelj in rožmarin. Na človeka, ki je že davno tega našel novo domovino tostran morja vpliva ta zbirka kakor topel svež vetrc z domačih poljan, kjer smo nekoč lovili sončne žarke in v svoji o-troški nevednosti sanjali o "širokem belem svetu", kjer je vse lepo in povsod zlata sreča doma. Kar žal mi je, da nimam na razpolago dovolj prostora, da bi ponatisnil vsaj nekaj njenih najbolj značilnih pesmi.
Ivan Joniez
Pesniško zbirko Milke Hartma-nove: Moje grede lahko dobite tudi v upravi Slov. Države. Zbirko prav toplo priporočamo!
Odmevi iz ljudstva
Slovenci, združimo se v delu za samostojnost slovenskega naroda!
Prejel sem dve številki SD. Zelo rad jo prebiram ker je pisana v odločno slovenskem duhu. Ne sme biti Slovenca v emigraciji, ki bi ne bil naročen na ta e-dini slovenski časopis v tujini, ki stremi za boljšo bodočnost našega naroda, nas veže v eno samo veliko idejo: Slovenija, samostojna država z našim Primorjem in Koroško. Nočemo federacije s Srbi, nočemo Velike Srbije kakšno je hotel Aleksander, nočemo Titove diktature! Slovenci, združimo se v en tabor, za samostojnost našega naroda! Priporočam: naročajte Slov. Državo, žrtvujte in delajte, da pridemo do cilja! - Leopold Šivec, Caracas Venezuela.
Slov. Država naj postane tednik! Spoštovani g. urednik! Za
t RADO STAUT
Dne 11 junija je na svojem domu v Milwaukee, Wis., nenadoma umrl odlični ameriški Slovenec, Rado Slaut, ravnatelj slovenske ure v Milwaukee in urednik tednika Obzor.
Blagopokojni je bil med prvimi v Ameriki, ki je ameriškim Slovencem razgalil zlaganost komunistične Osvobodilne Fronte in grozodejstva rdečih partizanov v Sloveniji med vojno in po vojni. V svojem listu Obzor, ki je izhajal v Milwau-kee, je objavljal članke slovenskega zgodovinarja Frana Er-avca, ki je v luči objektivnega kronista prikazal žalostne razmere v domovini pod trojno okupacijo in komunistično revolucijo. Isti članki so tudi prvi v pravilni luči osvetlili medvojna prizadevanja slovenskega državnega gibanja za uresničitev sto-letnega slovenskega sna za dosego resnične svobode v suvereni slovenski državi. Zaradi teh člankov so mu komunisti grozili celo z umorom, toda značajnost Radota Stauta ni dopustila da bi klonil nasilju in laži, zato je v borbi vztrajal, čeprav so ga zadnje čase zapustili nekateri, od katerih bi to najmanj pričakoval.
Pokojnega Radota Stauta bo pogrešala Ameriška Slovenija, katere viden predstavnik' je bil. Slovenski begunci se ga bodo hvaležno spominjali, saj je on mnogim pomagal doseči obale ameriške svobode.
Spominu velikega Slovenca in odličnega Amerikanca se klanja tudi SD, katere reden naročnik je bil od vsega početka. Naj Bog poplača njegovo narodno delo. Užaloščeni soprogi, naše iskreno sožalje.
pismo in poslani števliki "SD" Vam pošiljem iskreno zahvalo. Obenem pošiljam podpisano Slovensko Izjavo in naročnino. Zelo nas je razveselil Vaš časopis, da lahko tudi v tujini čitamo slovensko besedo. Novice, katere prinašate iz Slovenije, so res žalostne, toda resnične, saj smo bili mi sami do nedavnega priče vsega tega. Upajmo, da bo enkrat tudi našim bratom zasijalo sonce svobode! Priporoč amo, da list Slovenska Država postane tednik! Sprejmite tople slovenske pozdrave od družine Kustec, Moulamein, Au-stralija.
Slovenska država breskompro-misno zagovarja pravice Slovencev.
Že več kot eno leto prejemam SD. Zahvaljujem se Vam, da mi list redno pošiljate, čeprav ga ne morem plačati, ker sem brez dela. SD mi je zelo ljub časopis ker brezkompromisno zagovarja in se bori za združitev vsega slov. o-zemlja v eno celoto. Dokler bodo voditelji slov. državnega gibanja stali na tem stališču, bodo imeli veliko večino naroda za seboj, mlajši rod bo čvrsto stal za njimi in se odločno boril za svoj na-
Gomilarjeva trgovina
z mesom m
v • »1 •
živili
se toplo priporoča Slovencem
v Chicagu.
Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd.
Obiščite Gomilarjevo trgovino! 1801 W. Cermak Road, Chicago, 111.
To in ono
Tito — kolaboracionist
Da komunist sodeljuje z vsakim, od katerega upa dobiti kake koristi zase, ni nič novega. Pred kratkim je dr. Kari Rau doprinesel nove dokaze o Titovem sodelovanju s Hitlerjem ter o zanimivem povelju Sovjetov Titu (objavljeno v Der Rheinische Merkur).
Dokumenti o Titovem snubljenju Hitlerja so bili najdeni v arhivih na Dunaju. Djilasova knjiga o Tita o vsem tem seveda previdno molči.
Tito je imel dogovore z nemškim generalom von Glaise-Hor-stenau, ki je bil v Zagrebu. Pot pretvezo, da gre za izmenjavo nekega nemškega inženirja, ki je bil v partizanskih rokah, za ujeto partizansko, ki so jo imeli Nemci, je obiskal nemškega generala dr. Petrovič, ki se je pozneje predstavil kot general Velebit, sedanji poslanik v Londonu. Izročil je generalu v Titovem imenu predlog za premirje z nacisti. Ker je predlog presegal generalova pooblastila, ga je preko Himni' lerja poslal Hitlerju.
Med tem je madžarska vohunska služba prestregla poročilo iz Moskve Titu, češ da je Churchillu uspelo kljub drugačnemu dogovoru pregovoriti Roosevelta, da se bodo zavezniki izkrcali v Dalmaciji. Tito je dobil iz Moskve ukaz, naj se združi z Nemci ter odbije vsak poskus Angležev in Amerikancev, da bi se izkrcali. Tito je zato poslal Velebitu nova naročila: naj v njegovem imenu predlaga Nemcem formalno zvezo za skupno obrambo obale pred poskusom izkrcanja zaveznikov. Toda ponudba ni bila sprejeta. Iz Hitlerjevega glavnega stana je prišlo kratko obvestilo: "Z uporniki se ne pogajamo".
NEZGODE JUGOSLOVANSKIH DIPLOMATOV
Poročali smo že, da je kanadska vlada uradno pograjala jugoslovanskega poslanika v Otta-wi, ker je javno napadel katoliško Cerkev in kardinala Alojzija Stepinca. Ko je pred nedavnim priredilo jugoslovansko poslaništvo v Ottawi družabno pri-
rod. Vsaka vas nam mora biti pri srcu, čeprav se morda danes več ne sliši domača beseda - ampak kri je naša. Vzemimo si za vzgled Irce ali pa Žide. Slednjo so bili raztepeni po vsem svetu, pa so z vstrajno borbo le dosegli cilj. Prav tako Irci. - Zanimanje za Slov. drž. idejo je veliko, le preslaba povezava se mi zdi. Novejši begunci se prav tako zanimajo za gibanje kot mi, ki smo že delj časa v begunstvu. List dam čitati vsakemu, s katerim pridem v do-tiko. Le škoda, da tako poredko izhaja. Vsaj tednik bi moral biti in pa na dvanajstih straneh. Prav iskrene slovenske pozdrave.
I. živkovič Austrija
Slov Državo prebere po večkrat.
Pošiljam Vam podpisano Slov. Izjavo. - List prejemam redno in z veseljem ga čitam, ne le enkrat, ampak po večkrat, zdi se mi, da je nemogoče čitati slovensko besedo v teh oddaljenih krajih in zraven še, ko se nahajam v pustinji. Bratske pozdrave J. Klavora, Wandilo, Australia.
reditev za diplomate, so povabili tudi ministerskega predsednika Louisa St. Laurenta. Toda predsednik je vabilo odklonil in se prireditve ni udeležil.
V Novi Zelandiji je generalni konzul Jugoslavije napadel v hrvaškem biltenu za novice kardinala Alojzija Stepinca, kar je sprožilo ogorčene proteste v javnosti.
Jugoslovanski minister v Panami si je dovolil podobne izpade. Panamska vlada se je nato oprav-vičila pri papeškemu nunciju.
Taki izpadi dokazujejo, da je vse govorjenje o verski svobodi v Jugoslaviji zavajanje Zapada. U-pajmo, da bodo vsaj ti primeri pomagali odpirati oči ljudem, ki preradi nasedajo plačani propagandi.
Toronto
Šolska mladina v Torontu je priredila 10. maja materinsko proslavo.
Misijonski krožek v Torontu je uprizoril 24. maja "Tri modrosti starega Wanga" (H. Gheon). Igralci so svoje vloge zelo dobro podali. Režiral je g. Stanko Brunšek.	*
Poljedeljski minister ontarij-ske vlade je potrdil pravila Hranilnice in posojilnice Janeza Ev. Kreka v Torontu in je začela že poslovati.
Rod Jamnikov še ne bo izumrl, ker so pred kratkim dobili sinčka. Iskrene čestitke!
PROSLAVA OBLETNICE PAPEŠKIH SOCIALNIH OKROŽNIC
SNZ v Torontu je priredila za obletnico izdaje znamenitih pa-peških socialnih okrožnic Rerum novarum ter Quadragesimo anno spominsko proslavo v gostoljubnem zavodu sv. Mihaela. Proslavo je vodil g. Janez Vižiniin, govorili pa so: dr. R. čuješ o skupnem pastirskim pismu nadškofov ter škofov province Quebec o delavskem vprašanju v luči socialnega nauka Cerkve, dr. A. Kuk o zadružništvu kot obliki gospodarske samopomoči, L. Jam-nik pa o resolucijah socialnega dne v Argentini. Kot praktično delo v smislu omenjenih resolucij za bližnjo bodočnost je g. Jamnik sporočil, da se je ustanovila v Torontu "Hranilnica in posojilnica J. E. Kreka", ki si bo prizadevala biti v gospodarsko pomoč Slovencem v Torontu, v jeseni pa bo za poživitev študija družboslovnih vprašanj SNZ organizirala študijski krožek, ki bo za začetek obravnavala družino ter zadružništvo.
Nova telefonska številka Dr. Ludvika Leskovarja Direktorja SLOVENSKEGA RADIA v Chicagu: MIchigan 2-2448 Prejšnja številka
DElaware 7-9515 ostane tudi v naprej.
Naslov: 820 North Wa-bask Avenue, Chicago 11, Illinois.

/.■.V.V.V.V.VVtV.VAV.-.V.V.V.
POŠLJITE BREZ SKRBI! MI PLAČAMO PREVOZ, CARINO IN POŠTNO TAKSO.
POZOR! Ko pošiljate darove, sporočite svojcem, da ste Vi v naprej plačali prevoz in carino. Ako od Vaših zahtevate plačilo carine ali prevoza, naj zahtevajo potrdilo za plačilo. Mi jamčimo povračilo denarja, katerega Vaši plačajo na račun carine ali prevoza.
DfAKMT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Airw
vuwwwjwmwywdw Mail) Vaša naročila, v TRST, ' ^^^ kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
• Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 15 do 30 DNI. © Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
Najiin. bela kanadska '000' moka do zadnje posiaje.. $11.45
Fina koruzna moka
. do zadnje posiaje.. $11.45
Dodajte za vsako vrečo moke poštno takso 200 Din. ali 67 centov.
50 lbs. najfinejše BELE MOKE......$6.75 | 50 lbs. KORUZNE MOKE..............$6.«0
PROSIMO, UPOŠTEVAJTE! in poštna taksa!
Pri vseh paketih je vračunan in plačan prevoz, carina
Paket štev 1....$33.75
20 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 6 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. mila (Laundrjr) 10 lbs. fižola — Beans 10 lbs. bele moke — Flour
Paket štev. 17„$10.50
10 lbs. Sladkorja—Sugar 10 lbs. Riža — Rice 10 lbs.Špageta 10 lbs. Bele moke—Flour
Paket štev. 3..„$32.15
30 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. mila — Laundry
Paket štev. 4 ...$15.95
10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti • Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Mila (Laundry)
Paket štev. 5....$21.75
5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6 ..$14.75
10 lbs.	Riža — Rice 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar
10 lbs.	Špagetov - Spaghetti
Paket štev. 7....$27.75
20 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Sladkorja -— Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Griža — Farina
5	lbs. Ječmena — Barlev
1	lb. Čokolade - Chocolate
2	lbs. Cocoa % lb. Popra
M> lb. Čaja — Tea
Paket štev. 22..$16.90
25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice
Paket štev. 9......$9.25
2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža — Rice
1	lb. Olja — Oil
2	lbs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev, ll..$12.25
5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Griža — Farina
Paket štev. 24,.$14.00
25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Riža — Rice
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 lbs. Riže — Rice........$ 8.35
20 lbs. Graha — Beans..$ 6.25 40 lbs. Graha — Beans..$12.95 100 lbs. Graha — Beans..$24.95
20 lbs. Špagetov ..............$ 6.95
40 lbs. Špagetov ..............$13.50
100 lbs. Špagetov..............$24.95
20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 6.25 50 lbs. Sladkorja - Sugar $14.25 100 lbs. Sladkorja - Sugar $22.70
25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 lbs. svinj. masti-Lard $12.50 25 lbs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 lbs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 lbs, mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ......:...$ 9.75
Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45
Šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 pkg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Slanina, sušena panceta lb. $1.00
Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50
čokolada, 4 lbs.................$ 5.25
Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50
Naši fantje se dobro drže
Janez Kos, M. A.
Dne 10. junija je bil naš naročnik in dopisnik, Janez Kos pro-moviran za Master of Art klasičnih jezikov. Slovesnost gradua-cije se je vršila v veliki dvorani Loyola univerze na chicaški severni strani ob navzočnosti vsega profesorskega zbora in številnih gostov. Janezu Kosu, ki je svoje zaključne izpite opravil z odličnim uspehom, naše iskrene čestitke, kot izbornemu poznavalcu latinskega jezika mu kličemo: Per aspera ad astra.
Mirče Pregelj, B.A.
V	St. Joseph's College, College-ville, Indiana, je prejel naslov
Grob za grobom ..
Bela žena je v teku kratkega časa neusmiljeno posegla v slovenske vrste in pokosila odlične slovenske može.
Na Koroškem, v Sv. Lenartu pri Sedmih studencih je dne 2. majnika nepričakovano umrl župnik Janez Stare. Pokojni Stare je bil za župnikom Vinkom Po Ijancem gotovo najmarkantnejša osebnost na Koroškem. Vinko Poljanec je bil duša prosvetnega dela med Koroškimi Slovenci, župnik Stare pa njihov politični voditelj. Pokojnik je bil tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
V	Argentini je odšel pravtako nepričakovano v večnost prelat dr. Alojzij Odar. Umrl je 20. maja zadet od kapi. V domovini je predaval cerkveno pravo. V Italiji in nekaj časa tudi v Argentini je bil rektor slov. begunskega semenišča. Njegovo največje delo je prevod in razlaga cerkvenega prava. Pokojni prelat dr. Odar je bil pred vojno predsednik Kat. Tiskovnega društva v Ljubljani in ideolog Kat. Akcije ljubljanske škofije.
Pokojnikoma ohranimo blag spomin!
Bachelcr of Art političnih in gospodarskih ved, prijatelj SD, Miro Pregelj. Miro je končal svoje izpite s posebno pohvalo ter bo zato njegovo ime prišlo v letni zbornik ameriških katoliških študentov: "Who is who in American Catholic Colleges"; najbrže prvi Slovenec, ki je dosegel to izredno čast. Miro je tudi predsednik ameriških katoliških študentov za državo Indiana. Iskrene čestitke.
Tone Seljak. Ing.
V Torontu, Kanada pa je doštu-diral tehnično fakulteto in prejel inženirski naslov, naš agilni so-delovec, Tone Seljak, iz zavedne slovenske družine iz Ljubljane. Bog Te živi Tone, po stari študen-tovski navadi Ti nazdravljamo: Gaudeamus igitur ... Še mnogo uspehov.
Vaši v Domovini potrebujejo denarja, če želite poslati denarno pomoč tedaj to storite preko nas. Za EDEN ameriški ali kanadski dolar DAMO 400 DINARJEV. Lahko pošljete večje svote.
ZDRAVILA pošiljamo po zračni pošli "Air Mail". Jamčimo dostavo v 8 dneh.
STREPTOM YCIN:
65 centa gram !; Penicillin: v olju (in Oil) 3 miljone units ....$4.75
P.A.S.: 500 tablet.. $ 8.95 1000 tablet.. $1700
RUTIN: 500 tablet..$5 00
R I M I F O N :
200 tablet ..........$ 6.45
500 tablet ..........$12.95
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
T m USA Express Co.
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y., USA.
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
5501 BI vd. East, West New York, New Jersey
SPITTAL OB DRAVI, KOROŠKA
Spitalsko taboriščno prosvetno društvo prireja od časa do časa igre, pa tudi predavanja. Nedavno tega je na prosvetnem sestanku predaval g. Maurič. V predavanju se je ogreval za obstoj Jugoslavije. Naslednje predavanje je imel preč. g. Nemec Alojzij. V predavanju je naglasil, da je za Slovence rešitev le v svobodni slovenski Državi izven okvira Jugoslavije. Sledila je debata. V debati so se ogrevali za "stare do bre jugoslovanske čase" gg. Maurič, Hafner in Miklavčič. Večina se je pa odločno postavila na stališče, da je dovolj hlapčevanja in da je slovenski narod zrel za samostojno vodstvo svoje usode.
Tiskarski škrat. Navihan je kot pravi škrat. Kljub vestni korekturi rad zmede vrste, napravi napako, kaj izpusti, samo da povzroči jezo. Nejprej pri uredniku, nato pri članih konzorcija in sevreda pri čitateljih. Zadnjič je uredniku spet eno "zagodel". Pri članku Senčurski dogodki je spak dogodke spremenil v dohodke . . . Upam, da so čitatelji pomoto sami opazili. Tako se godi menda vsem urednikom, ki imajo opravka s stavci, ki slovenskega jezika ne obvladajo. Urednik prosi potrpljenja!
Iz Chicaga ii okolice
Iskreno pozdravljeni v deželi svobode! V prvi polovici junija sta prispeli iz Slovenije, iz prelepe Belekrajine Mrs. Marija Taj-čman in njena 12 letna hčerka Milena. Po prihodu v New York sta odpotovali za teden dni v Har-risburg k teti Mrs. Gorše, odkoder sta v njunem spremstvu prišli v soboto 13. junija v Chicago, kjer ju je veselo pozdravil srečni mož in očka Mr. Janko Tajčman; naš prijatelj in sodelavec. Veselje je bilo veliko. Po 10 letni ločitvi se je družina zopet združila. Mrs. Marija Tajčman je bila v do-movinui učiteljica. Obema želimo iskreno dobrodošlico v naši sredi in da bi se prav dobro počutili v deželi svobode in demokracije.
Novomašno slavje Rev. Blaža Chemažarja je veselo odjeknilo v vsej slovenski naselbini. Take slovesnosti so redke in zapustijo vedno globoke vtise. Novomašni pridigar je bil srebrnomašnik, bivši svetoštefanski župnik, Rev. Edv. Gabrenja iz New Yorka.
Slovenska podjetnost. Hišo sta kupila v Cicero 111, Mr. Joe in Mrs. Gizela Ocepek. K podjetnosti čestitamo!
Farni karnival bo kmalu. Knjižice so že razposlane vsem fara-nom. Tudi dobitki so privlačni. Upamo, da se bodo farani tudi tokrat pokazali z darežljivostjo.
Mr. Meden, naš znani prodajalec televizijskih aparatov in drugih potrebščin, se je nedavno vrnil iz Slovenije, kjer je obiskal svojo mater.
Poroka slovenskega para. V soboto 20. junija sta sklenila dosmrtno življensko zvezo Mr. Frank Vavpotich in Miss Jose-phina Željko. Mr. Frank Vavpotich je predsednik chicaške podružnice Lige. Novemu slovenskemu paru vse najboljše!
Sgi. Tone Velbl spel doma. O Tonetu Velblu smo že poročali. Pred kratkim se je vrnil iz Koreje, kjer je bil polnih 11 mesecev. Tri tedne je bil na dopustu, sedaj je odpotoval za nekaj tednov še službo v Missouri, potem se vrne za stalno v našo sredo.
Urednik "Slov. Države" se bo prihodnji mesec, 8. julija, — srečal z Abrahamom.
Na univerzi v Urbana, 111., je prejel naslov MASTER DEGREE of plant pathology naš sodelavec g. Jože Goršič. Iskrene čestitke!