Liboje, avgust 1987
Leto 30 — Številka 2
iTTN
Celje - skladišče
D-Per
249/1987
COBISS e
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE
POSLOVANJE V I. POLLETJU
Nahajamo se v izredno kritičnem obdobju za naše gospodarstvo. To slišimo vsepovsod od naših najvišjih vladnih predstavnikov, seveda pa vse to tudi krepko občutimo. In kako smo se v taki situaciji znašli mi? Naše poslovanje v prvih mesecih tega leta lahko le delno ocenimo kot zadovoljivo. Fizični obseg proizvodnje smo nekoliko povečali, vendar so skoraj vsi drugi pokazatelji nekoliko slabši od pričakovanih oziroma načrtovanih.	J
Posebej je očiten padec v izvozu, tako na konvertibilnem kot tudi na klirinškem področju. Odveč bi bilo na tem mestu ponavljati že zdavnaj znane teze o deviznem
zakonu, ki nikakor ni v prid aktivnim izvoznikom. Zmanjšal se nam je tudi uvoz, saj večkrat zaradi neplačevanja bank tujim dobaviteljem, ni bilo možno uvoziti vsega materiala.
Zaradi manjšega povečanja cen naših proizvodov od povečanja surovin, vseh vrst uslug in ostalega repro-materiala je tudi ostanek čistega dohodka nekoliko manjši od planiranega. Največji indeksni porast beležimo pri porabljenih sredstvih in obveznostih iz dohodka, kar samo kaže na to, da je naše gospodarstvo obremenjeno vedno bolj, čeprav govorimo ravno nasprotno.
Na splošno se tudi v letošnjem letu srečujemo z vsemi težavami kot že pretekla leta. Kvaliteta domačih surovin je kljub vedno višjim cenam slaba. Tu izstopa posebno mavec Debar ter gline Arandelo-vac, Šabac in Blatuša. Pri šamotnem materialu smo zaradi izredno slabe kvalitete domačih Samotnih plošč morali ponovno preiti na uvoz tega materiala.
Tudi v sami proizvodnji nismo bili brez problemov. Ugotavljamo lahko, da nam glazirne linije niso dale tistega, kar smo morda od njih pričakovali. Avtomati za sklede še niso vsi gotovi in sta trenutno-v obratovanju šele dva. V izdelavi je še tudi transportni trak iz livarn. Sama proizvodnja je trenutno motena še zaradi pre-
stavitve in preureditve slikarne, loščilnice ter skladišča biskvita.
Zaradi manjše kupne moči naših potrošnikov nam je v zadnjih dveh mesecih izredno upadla prodaja na domačem tržišču. Zato so se nam zelo povečale zaloge gotovih izdelkov. Ob upoštevanju, da so nam tudi zaloge v skladišču tehničnega materiala in surovin vrednostno precej narastle ugotavljamo, da nam je posebno po no-
Nastanek KIL sega v leto 1815, od majhne tovarne, ki je bila ustanovaljena ob potoku Bistrica v nekdanjem Nemškem dolu, pa do danes, ko je zrastla v moderno industrijo keramičnih izdelkov je potreben čas, čas znanja, nove tehnologije, ki je prinesla tovarni mnoge spremembe, da se je razvila v moderno industrijo. Prva industrijska proizvodnja se je začela v Libojah že leta 1794, ko je bila v Libojah tovarna galuna. Industrijska proizvodnja v Libojah pa ni usahnila. Liboje kot kraj so ime-f le mnogo naravnega bogastva, les, premog, glino, vodo, kremenčev pesek. Vse to je bil osrednji pogoj za nastanek tovarne.
Prvi lastnik in ustanovitelj je bil Ignac Schmid in družabniki. Ljudje, ki so v takratni tovarni delali so bili lončarji. Med obema vojnama je bila poznana "štajerska kmečka keramika". Predmeti, ki so bili narejeni iz te keramike so bili bogato ročno poslikani, uporabljali pa so se za vsakdanjo rabo.
II. svetovna vojna je tovarni prinesla marsikaj novega in slabega. Mnogo je bilo v tovarni potrebno preurediti, proizvodnja je bila zmanjšana. Oprema sama v tovarni je bila zastarela. Velik del so predstavljale surovine. Pred vojno je KIL dobivala surovine iz Avstrije, Češke, po vojni tega ni bilo mogoče, zato so se morali zadovoljiti z domačimi surovinami.
Glede surovin, težkemu delu delavcev, neurejenimi klimatskimi napravami, ter zastarelo proizvodnjo se je vendarle industrijska proizvodnja v KIL obdržala.
Iz leta v leto se je industrijska proizvodnja izboljševala in ostala proizvodnja gospodinjske in dekorativne keramike.
Leta 1952 se je v KIL zaposlil tov. TILIN-GER Franjo. Rodil se je 9. 12. 1925 v Zg. Slemencah pri Šentjurju, kot sin delavske družine. Po končani osnovni šoli je končal ob delu dva letnika Ekonomsko-komer-cialne šole in Višjo pravno šolo v Mariboru. Delo v KIL in sam njen razvoj sta v tesni povezanosti z delom tov. TILINGER Franja, ki je imel velik posluh za človeka — delavca.
vem obračunskem sistemu to v veliko breme, ki nam zmanjšuje dohodek.
Zato mora biti naša stalna naloga zmanjševati zaloge na minimum. Borba za vedno boljšo kvaliteto naših izdelkov naj bo naša druga naloga, saj bomo le tako lahko še naprej prisotni na zahtevnih tujih tržiščih.
Urisek Mitja
V težki gospodarski situaciji, v kateri se je znašel tov. TILINGER Franjo, je resno grozilo, da bo prišlo do likvidacije delovne organizacije. Kot velik organizator in poznavalec tehnološkega znanja je tovarna pod njegovim vodstvom in delbm delavcev prišla do uspešnih rezultatov. Kot dober poznavalec ekonomskih zakonitosti je mnogo pripomogel k izobraževanju domačega kadra. Vsaka delovna organizacija potrebuje ustrezen kader, da bi lahko potekala in uspešno poslovala. Potrebni so bili strokovnjaki in pravni vodstveni delavci, ki so tovarno dvignili na tako raven, da je ena izmed dobrih izvoznikov. Izobraževanje in samo delo je DO tov. TILINGER privedel do novih uspehov. Ti uspehi pa se še kako poznajo. Organizirano je izobraževanje ob delu in iz dela. Leta 1986 je bilo organizirano izobraževanje z Delavsko univerzo v Žalcu skupaj z Gorenjem, EMO Celje in Opekarno Ljubečna.
Velika težnja, ki se je pojavila po keramičnih izdelkih na trgu je povzročila poslabšanje kvalitete keramike. Treba se je
bilo prilagoditi trgu. Vse to je zahtevalo mnogo vlaganj v samo proizvodnjo in odpovedovanj. Leta 1965 se je KIL počasi začela vključevati v mednarodno menjavo. Bilo je treba marsikaj napraviti, predvsem prilagoditi dekor in obliko izdelkov za tuji trg.
Leta 1965 se je začela proizvodnja grafitnih loncev. S sodelovanjem z zunanjim partnerjem August Gundlach iz Nemčije in zunanjo trgovinsko organizacijo Tehnounion Ljubljana so bili ustvarjeni boljši pogoji ter nov postopek proizvodnje grafitnih loncev. V začetku je bilo mnogo težav glede izvoza. Prebiti se na tuji trg je težko, saj terja mnogo časa in novih naprav. Z vztrajnostjo in dobrim delom se je delovna organizacija uspešno vključila v zunanjo trgovino, kjer ima veliko zasluge prav tov. TILINGER. Keramične proizvode prodajamo v zapadne države in Sovjetsko zvezo, cvetlične lonce pa smo izvozili v Ameriko.
Delo tov. TILINGER Franja ni samo povezano z delom v sami izgradnji in videzu. Pomembna je bila izgradnja vodovoda, kulturnega dorna, zdravstvenega doma, otroškega vrtca.
Kot predsednik stanovanjskega sklada je tov. TILINGER mnogo prispeval k graditvi novih stanovanj. Vedel je, da je treba delavcu — človeku dati boljše življenjske pogoje za boljše delo. KIL je bila ena od redkih delovnih organizacij, ki se je držala določil samoupravnega sporazuma, tako, da je trošila sredstva namensko. Leta 1952 je bilo v Libojah na razpolago dvajset stanovanj, vendar pa je bilo to očitno premalo, da bi zadovoljili vsem potrebam delavcev. Veliko je bilo želja in ena od osrednjih je bila ta, da bi se začela izgradnja stanovanj na Griču. Izgradnja na Griču se je začela leta 1976. Z družbenimi sredstvi je bil zgrajen prvi blok, temu so sledili še ostali, kjer so mnoge družine dobile svoje domove.
Razvoj keramične industrije Liboje v zadnjih 30. letih
Misli starejših delavcev, ob odhodu v pokoj direktorja Franja Tilingerja
Prehrano v KIL so imeli delavci od leta 1952 v tovarni toplo. Prva "menza” je bila v prostorih sedanjega laboratorija. Od tod pa se je jedilnica preselila v prostor, kjer je bila stiskalnica za plošče. Toplih malic ni bilo več. Nov obrat družbene prehrane je bil zgrajen leta 1982.
Strojni park, ki ga je imela tovarna je bil zastarel. Poleg strojev in naprav, ki jih je DO dobila, je bilo v tovarni zgrajenega ogromno, skladišče gotovih izdelkov, strugama II. zgrajena in obnovljena je bila gmota, urejeno je bilo skladišče surovin, tehničnega materiala, preurejena je bila proizvodnja grafitnih izdelkov. Postavljena je bila tudi nova industrijska prodajalna, ki je bolj prostorna, zgrajen je bil obrat družbene prehrane, modernizirana modelarna, zgrajena je bila nova predor-na peč.
Keramična industrija Liboje je danes ena izmed vodilnih delovnih organizacij na področju keramike. Beleženi so vedno novi finančni rezultati. Povečal se je izvoz. Treba je omeniti, da je KIL dober izvoznik na področju keramike ter edini proizvajalec grafitnih loncev v Jugoslaviji.
Dolžnost direktorja je tov. TILINGER Franjo opravljal skoraj trideset let. S svojim znanjem in organizacijsko sposobnostjo je prispeval mnogo, zato mu dajemo popolno zahvalo za njegovo delo in vložen trud, saj je iz preproste tovarne napravil moderno industrijo keramike in grafitnih loncev, ki je poznana doma kot po svetu. 26. junija letos smo se v jedilnici poslovili od tov. TILINGER Franja in mu ob tej priliki želimo še veliko zdravih let v zasluženem pokoju.
O razvoju tovarne pod vodstvom direktorje tov. Franja TILINGERJA, sem se pogovarjala s petimi delavci, ki spadajo v skupino delavcev z najdaljšo delovno dobo v KIL.
Vsi so bili naključno izbrani, govorili pa so o isti stvari, vendar vsak od njih s svojega stališča, čeprav so imeli postavljeni "skupni imenovalec” (razvoj, modernizacija in vodstvo Keramične industrije Liboje).
Bili so zanimivi sogovorniki in iz njihovih pripovedovanj, lahko marsikaj izvemo o delu in požrtvovalnosti. Predvsem naj bo to poduk naši mladi generaciji, da bo spoznala, da ničesar ni tako težko, da se ne bi dalo premostiti. Naši predhodniki so nam pokazali pot, mi pa moramo hoditi po njej in slediti "zvezdi” znanosti, razvoja in napredka.
1.	KORELC TEREZIJA: LIVARNA
V tovarni sem zaposlena že 32 let. Prej sem nekaj let delala pri pečeh, zadnje čase pa sem zaposlena v oddelku livarna.
O razvoju tovarne bi se dalo veliko govoriti, vendar moram reči, da je že veliko stvari, katere sem pozabila.
Najbolj so mi ostale v spominu velike izboljšave, katere so omogočile lažje delo, boljše delovne pogoje.
Spominjam se, kako smo včasih nosile Samotne kapice, sušile v peči, transport je bil ročen. Ročno smo nosile livno maso, izdelke smo čistili z mrzlo vodo, danes pa
je omogočeno retuširanje s toplo vodo. Skratka delovna mesta so bolje urejena in omogočena je boljša organiziranost dela. Spominjam se, da smo včasih zelo veliko delali udarniško. Čeprav so se mnogi delavci v tovarno vozili s kolesi ali hodili peš, tudi iz zelo oddaljenih krajev, se niso nikdar pritoževali nad delom. Mislim, da smo bili zelo veseli, da sploh imamo delo. Delali smo v slabših pogojih, vendar z veliko volje in posebno zagnanostjo. Korelčeva se spominja, da včasih tudi ni bilo tako lahko dobiti stanovanja. Zase pravi, da je dolgo delala pri kmetih, da si je odslužila stanovanje. Danes je to bolje urejeno.
O Franju Tilingerju, direktorju tovarne pa je povedala naslednje:
"Bil je dober vodja in znal je gospodariti. K razvoju tovarne je mnogo prispeval, na sestankih je znal govoriti in prepričati ljudi, da vsega ustvarjenega čistega dohodka le ne smemo danes razdeliti za osebne dohodke, sicer nam za jutri "če pridejo slabši časi, ne bo nič ostalo”. Takšen je bil in ostal mi bo v spominu kot dober človek in vodja”.
2.	TOMAŽIČ IVAN, TOZD GRAFIT
Vseh 27 let že delam v TOZD Grafit. Spominjam se, da je bilo od začetka zelo strogo. V TOZD ni smel nihče drug kot vodstvo tovarne in pa tisti, ki je tu delal. TOZD Grafit je bil tako rekoč zaprt krog. Sprva je bilo v Grafitu zelo težko delo,
vse je potekalo ročno. Ker smo vse delali ročno so bile tudi norme temu prilagojene, pozneje so se norme povišale. Naše vodilo pa je bilo: ”Več narediš, več zaslužiš”.
Razvoj TOZD Grafit-a pa se začne in je tudi najbolj viden, ko smo dobili nove stroje. Fizično delo od tega časa ni več tako zelo težko, precej se je olajšalo, vendar pa je sedaj v TOZD-u mnogo več prahu kot včasih.
Pri delu imamo poleg zaščitne obleke in čevljev strogo predpisano nošenje zaščitnih mask, vendar smo taki, da se tega ne držimo, to lahko trdim vsaj za večino. Kar se tiče osebnih dohodkov pa moram priznati, da smo prej v Grafitu več zaslužili kot ostali TOZD-i. Danes pa ni več tako. Pravi, da je bilo prej delo bolj cenjeno.
Ko sem ga povprašala o vodstvu tovarne pa je dejal, da nima pripomb. Sam direktor je večkrat prihajal v TOZD Grafit in se pogovarjal z delavci, bil je dober vodja in gospodar.
3.	GRUM RUDI - MODELARNA
Razvoj tovarne je opazen že od zunaj. Prej so bile posamezne lesene hišice, samo okolje ni nič spominjalo na tovarno. Vse hišice so bile lesene, kurili so v železnih pečeh s trdim gorivom, premog so nosili celo v "brentah”.
Najprej sem delal v oddelku Strugama, nato sem se prestavil v Modelarno. Rad se spominjam svojega predhodnika in sem mu neizmerno hvaležen za izkušnje, ki mi jih je posredoval. Spominja se, da se je sprva trošilo zelo malo mavca, komaj 30 ton. Izdelovali smo zelo ozek krog as-ortimana, predvsem krožnike, lončke, skodelice. Vzdržljivost in življenjska doba teh modelov je bila slaba. V tovarni je za modelarje primanjkovalo dela.
S spremembo tehnologije v tovarni, se pojavljajo tudi spremembe v Modelarni. Zahteva se preciznost in kvaliteta, na tem področju tudi delam.
Vodstvo DO mi je omogočilo specializacijo v okviru takratnih možnosti podjetja. Zato se trudim, da bi še naprej razvijali precizno in kvalitetno tehnologijo dela. Podjetje se je razvijalo, bili so dobri in slabi časi, vendar nismo obupali, čeprav nam je bilo včasih zelo težko. Danes nam ni žal, da smo vztrajali skupaj z direktorjem, ki je bil trdno prepričan v naše in svoje delo. Bil je človek, trdno odločen izpeljati določeno stvar do konca.
4.	RUS JOŽE, RAZVOJNA SLUŽBA
Je keramik ”s srcem”.
S Keramično industrijo Liboje je preživel del svojega življenja v dobrih in slabih časih.
Pri delu v Razvojni službi mu je zelo veliko koristilo znanje in izkušnje, ki si jih je pridobil v ČSSSR.
Od začetka smo mislili, da se bo pri nas izdelovala predvsem sanitarna keramika, vendar smo se preusmerili.
Kljub temu, da smo se spopadli z različnimi problemi in težavami, se je pri nas izučilo mnogo ljudi iz Slovenije, Srbije... Mirno lahko trdim, da so mnogi odšli od nas "bogatejši” za izkušnje in spoznanja. "In kakšno je Vaše mnenje o razvoju naše tovarne?"
"Star režim in divja vojna nam nista pustila nič dobrega. Treba je bilo delati in upati na boljše čase. To kar zdaj imenujemo tovarna, to so bile prej majhne lesene koče. Razvoj in napredek je danes viden že samo po teh stavbah. Tudi samo delo se je precej izboljšalo in napredovalo. Prej je bila ročna izdelava vseh keramičnih izdelkov, plinski (smrdljivi) generator, ročni pomik vozičkov, ročno mešanje glazur, ročni transport.
Od samega začetka v tovarni ni bilo pitne vode, niti toplega obroka. Delali smo vse sobote in nedelje. Bili smo mladi in zagnani in smo se zavedali, da tudi za nas še pridejo boljši časi, čeprav se je vodstvo pogosto menjalo.
Vendar pa se je našel človek, ki se je zavzel, ker mu je bilo veliko do napredka in boljših pogojev dela ter do modernizacije in zaradi tega smo mu neizmerno hvaležni”.
”In kakšno je vaše gledanje v prihodnost?”
"Predvsem ne smemo dovoliti, da bi zabredli v hude težave in s tem morda v likvidacijo, kakor so nekatera naša podjetja, kot na primer LIK "Savinja” Celje. Prizadevati si moramo za modernejšo tehnologijo, za boljše pogoje dela, za boljše medsebojne odnose in nastopanje na tujem tržišču.
V bodoče moramo največ pozornosti posvetiti:
—	delovni disciplini
—	tehnološki disciplini
—	sodobnemu dizajnu
—	konkurenčnim cenam
—	tržišču moramo ponuditi širši asorti-man izdelkov
—	gledati ter paziti na kvaliteto izdelkov. Kajti v vsakem našem izdelku je naš trud, naše znanje in znoj in vse to je potrebno znati vnovčiti tako, da se nam bo bogato obrestovalo.
5.	MUZLOVIČ MILICA, VODSTVO TOZD KERAMIKA
Spominjam se, da so bili včasih pogoji dela zelo slabi.
Mislim, da ima v razvoju naše tovarne izreden pomen leto 1958, kajti takrat se je največ obnavljalo, mehaniziralo. Prišlo je tudi do zamenjave peči, dopolnitev in izboljšav. Izboljšali so se tudi drugi pogoji dela. Vse to pa je vplivalo na kvaliteto in širši izbor izdelkov.
Mi, vsi delavci smo bili veseli vsake ka-
kovosti, trudili smo se, da bi jih hitro osvojili. Zaradi boljše mehanizacije in avtomatizacije smo se začeli boljše uveljavljati na trgu.
Iz leta v leto se je obseg proizvodnje večal, izboljšala se je tudi sama kvaliteta, vendar moramo stremeti za tem, da bomo delali še več in bolje. Zaradi vse bolj zahtevnih kupcev in težjih razmer v gospodarstvu moramo biti vedno pripravljeni na vse.
”In kaj mislite o direktorju?”
"Največja je njegova zasluga pri tem, da se je Keramična industrija v Libojah razvila do takega nivoja, kot ga ima danes, kajti on je bil tisti, ki je tovarno znal voditi v dobrih in "vihravih” časih, znal pa je tudi prisluhniti ljudem in upoštevati njihova mnenja.”
Vanja Mavrek
Keramika za motorje
Izredna raznolikost nekaterih delov na motorju, zelo različne funkcije in njihova mehanična in termična obremenitev kažejo, da ni idealnega materiala za proizvodnjo motorjev. Zadnja leta se proizvajalci avtomobilov trudijo, da bi kovinske dele motorjev zamenjali s keramiko, s ciljem zmanjšanja porabe goriva, cene proizvodnje in njihovega vzdrževanja, povečanja varnosti in vzdržljivosti motorjev. Firma "RENAULT” je vložila veliko denarja v raziskave v sodelovanju z univerzo, da uvede keramiko v proizvodnjo delov za bencinski motor.
Keramika je v glavnem iz oksida aluminija, cirkona, urana, titana ali mešanic teh oksidov, silicijevega nitrida, karbida, bor karbida in drugih. Ti keramični materiali se odlikujejo z malo gostoto, veliko trdnostjo, visoko temperaturo taljenja (nad 1450°C), z malo toplotno prevodnostjo, veliko stabilnostjo, odpornostjo na temperaturne spremembe, odpornost na pritiske in malim koeficientom dilatacije. Oblikuje se lahko s stiskanjem izostatič-nim stiskanjem, vlivanjem in oblaganjem kovinskih površin. Keramika se že uporablja pri proizvodnji komor za izgorevanje, zaščiti glave motorja, za oblaganje ventilov. Komore za izgorevanje od aluminij evega-ti tanata, termično izolirane omogočajo, da izpusti klasičen ciklus hlajenja z uvedbo rekuperacije energije izpušnih plinov (turbo kompresor) se učinek motorja poveča za 50 %.
Tudi japonske avtomobilske tovarne so naredile keramiko za blok motorja ležišče ventilov in glavo motorja.
V naslednjih letih lahko pričakujemo vedno več keramičnih delov pri proizvodnji avtomobilov.
Po strokovni literaturi Turk Forto
Abrazivna telesa s keramičnim vezivom
Češki znanstveniki so prikazali mogočnost uporabe modificiranega uralita, kot keramično vezivo abrazivnih teles. Z idealnim medsebojnim odnosom glinice, gline in dolomita v visokoaluminoznem vezivu so
dobili abrazivna telesa, ki po gostoti, trdnosti in kemični odpornosti spadajo v vrh abrazivnih teles.
Po strokovni literaturi Turk Porto
Upokojili so se:
Franjo Tilinger
Direktor Franjo, ali kot ga je večina v medsebojnem pogovoru imenovala — stari, je bil doma iz Dramelj pri Celju. Oče je bil izučen mizar, a se je ukvarjal z gostinstvom, njegov sin pa je že v rani mladosti postal samorastnik. Osnovno šolo je obiskoval v Dramljah, v Zagrebu pa je obiskoval trgovsko šolo. Po nemški zasedbi Jugoslavije je bil 1943. leta mobiliziran v nemško vojsko, vendar je že 1944. leta odšel v partizane. Po vojni je bil poveljnik narodne zaščite v Celju. To so bili časi, ko so se razne četniške in ustaške skupine prebijale v Avstrijo in se spopadle z našimi borci. V enem takšnem spopadu je bil Franjo tudi ranjen in po odhodu iz bolnice je bil demobiliziran iz vojske. Imenovan je bil za pomočnika poveljnika za upravljanje narodne imovine v Celju, ko se je pričela izvajati agrarna reforma, je postal referent za agrarno reformo v Celju. Bil je tudi sekretar direkcije za lokalno industrijo in šef komerciale KOVINA Celje (sedanja kovinotehna). Zaradi napornega in večino celodnevnega dela po pisarnah, se mu je zdravje poslabšalo, dobil je senco na pljučih, zato so mu zdravniki priporočilo menjavo službe.
Prav takrat, marca leta 1952, je bil v Libojah razpis za komercialnega direktorja KIL, zato se je prijavil in bil tudi sprejet. Tedaj je bila tovarna na izredno slabem glasu in prijatelji so ga prav čudno gledali in spraševali, čemu je padel tako nizko in se zaposlil v Libojah. Toda vztrajal je in 1.1. 1958 so mu ponudili mesto direktorja. V tem letu se je proizvodnja dvignila za 30 % in tovarna je počasi izplavala na površje.
Ob delu je direktor tudi študiral in napravil srednjo šolo v celju in višjo pravno šolo v Ljubljani.
Ko se je pričela proizvodnja plastičnih posod v naši deželi, so prenekateri politiki, ki so vodili gospodarstvo, mislili, da je s keramiko konec, vendar so se ušteli. Toda vseeno je bila storjena škoda naši tovarni, ker banke niso dale kreditov za posodabljanje proizvodnje in je bilo treba tovarno obnavljati, počasi, kolikor se je pač dalo denarja odtrgati od plač. Tudi uvoz keramike iz drugih držav in imitacija porcelanskih oblik sta vplivala na krizo v naši tovarni v šestdesetih letih.
Šele sprememba asortimana in povezava s tujim trgom je dvignila nivo kvalitete na primerno stopnjo, zato moramo ostati na področju keramike, kajti keramika ima in bo še vedno imela mesto med potrošniki.
Silva Šuster
Silva je bila doma v Petrovčah in ko je bila stara šest let, se je preselila v Liboje v Nemški dol, po poroki pa sta se z možem naselila pri Šusterjevih, kjer prebivata še danes.
5.	junija 1950 se je zaposlila v naši tovarni. Eno leto je delala v livarni, potem pa vse do letos v slikami.
Če ni bilo dosti dela v slikami, je bilo treba poprijeti za kakršno koli delo v drugih oddelkih.
Tako so tedaj mlada dekleta pomagala pri praznjenju in polnenju okroglih peči, kjer so se ob starejših gadih prav dobro počutile, saj so jih imeli dosti za ušesom in so znali veliko okroglih povedati.
Pozimi so morale spravljati sneg s streh, pomagale pa so tudi pri prevozu pitne vo-
de z Mirosana, saj je bil v tovarni samo vodovod z industrijsko vodo.
Mojster v slikami je bil tedaj Rotar iz Petrovč, ki je znal prisluhniti mladini in je imel razumevanje za njihove težave bolj kot marsikateri mojster sedaj.
Silva je morala zaradi varstva otrok ostati dobro leto doma, kajti z dvema otrokoma, kasneje se je rodil še tretji, je bilo veliko dela, v hiši ni bilo vode, ni bilo pralnega stroja in drugih naprav, ki današnji čas lajšajo delo mladih mamic, tako da se lahko več posvečajo svojim najmlajšim.
Leta 1963 se je zopet zaposlila in delo v slikami ji je bilo vedno všeč, pozabila je na tegobe in rada se spominja le lepih trenutkov, ki jih je preživela med svojimi sodelavkami.
Ivan Zupanc
Ivan stanuje na sončnem hribu nad Libojami. Majhna hišica mu je prijeten dom, poleg tega pa z ženo obdelujeta še nekaj zemlje, tako da mu kot penzionistu ne bo dolgčas.
Leta 1947 se je pri rudniku Liboje pričel učiti za mizarja. Mizarska delavnica je bila v nadašnjem domu Svobode in leta 1949 se je izučil. Po odsluženju vojaškega roka je delal kot mizar v rudniku Zabukovica, bil je tudi v jami, pri šahtu itd. Osmega aprila 1961 leta je prišel v KIL. V mizarski delavnici je delal skupaj s Cirilom Adrine-kom in Jernejem Koštomajem. Mizarskega dela je bilo ogromno, saj so bile police v vseh oddelkih lesene in potrebne nenehnih opravil.
Vzdrževati je bilo treba generator, sušilnice v strugami, popravljati strehe, zraven tega pa še opraviti kup drugih raznovrstnih del.
Veliko je delal skupaj z Milanom Gorenjakom pri pripravi raznih razstavnih panojev in polic, vsako leto sta hodila urejati spomladi in jeseni razstavni prostor na zagrebškem velesejmu, prav tako pa sta imela glavno besedo in seveda tudi delala, pri ureditvi jedilnice, trgovine in razstavnega prostora.
Ivan pravi, da sta se vedno dobro razumela, videl pa sem ga, kako je včasih bliskal
z očmi, ko je nekaj že opravil, pa je prišlo do sprememb.
Vsi fantje iz strojne delavnice želijo ,,botru", da bi užival v penziji in se večkrat oglasil pri njih.
Razstava risb Antona Blatnika
V	petek 22. maja letos je bila v Polzeli v kulturnem domu otvoritev razstave risb našega delavca Antona Blatnika.
Razstava je bila dobro obiskana, kar pa je najlepše — na otvoritvi je bilo prisotih več deset njegovih sodelavcev, to je delavcev naše tovarne.
V	kratkem kulturnem sporedu je sodeloval violinist Franci Rizmal, ki ga je spremljala na klavirju Brina Zupančič, spremne besede kustosinje likovnega salona v Celju, pa je povedal predsednik Svobode Polzele Stanko Novak.
,,Izhodišče Blatnikovega likovnega zapisa v prikazanih delih je PTICA, ki se v izurjeni in ponavljajoči obliki pojavlja v različnih sestavnih prvinah: kot središčna točka in iz nje izhajajoče smernice nadaljnje oblikotvornosti, ali kot diagonalna vrtenina vzdolžnega gibanja s poudarjenim osrednjim elementom PTICE. Izpostavljeno je predvsem oblikovanje glave in peruti. Realistični zapis anatomsko pravilnih oblik se razblini v nedoločene margi-
nalije, v nedoločen prostor gibanja, v hip avtorjeve domošljije. Zaradi tega nas ne sme zanimati zunanji lik kot tak, temveč notranjost osnovne mreže, v katero je ujet osnovni znak avtorjeve izpovednosti: Let-svoboda, tisočletja stara želja človeka po nenadkriljivi moči njegove fizične in miselne osvoboditve. V perorisbah Blatnika je ta znak SVOBODE ujet v mrežni ustroj.
v matrico marginalij, ki nosijo značaj de-korativnosti in kljub svoji nevtralnosti jemljejo moč izpovednosti osrednjega motiva. Mehkobni ritem risarske osnove nosi torej enkovreden pomen kot glavni simbol, pripovedek osebnega domišljijskega zapisa.”
AJ
Šestnajste športne igre keramikov Jugoslavije od 25. do 28. 7. 1987
Udeleženci 16 SKIJ pred Beogradanko v Bajini Bašti
Že od ustanovitve iger Keramikov Jugoslavije leta 1969 smo sodelovali na vseh športnih igrah, razen na 15. v Kosovski Kamenici.
Letos je bil domačin RO "KAOLIN" Bratunac, ki proizvaja ploščice dimenzij 150 x 6 mm in okrasno keramiko, kopljejo pa tudi kaolinsko glino in pesek. Delovna organizacija "KAOLIN” Bratunac je priredila športna srečanja in bivanje v Bajini Bašti (SR Srbija) zaradi izrednih pogojev (hoteli, igrišča).
Naša delovna organizacija je sodelovala z ekipo 35 športnic in športnikov. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: ženske (rokomet, streljanje, pikado), moški: (rokomet, šah, kegljanje, ribištvo in streljanje). Na pot smo šli v jutrajih urah in čakala nas je dolga pot. Vožnja je potekala v redu, tudi pri odhodu ni bilo težav.
Prva postaja je bil hotel "Plitvice” v Zagrebu. Potem enolična vožnja po naši "odlični avtocesti”. Živo je postalo šele v Bosni, ko smo se ustavili za Dobojem, kjer smo jedli po nizkih cenah in tudi Zlatko
Špacapan je častil s pivom, ki je stalo le 250,— din. Po dobri okrepčitvi smo nadaljevali pot do Zvornika, ker je bila nevihta, ki je v Drino odnesla tudi dva avtomobila. Cesta je bila zaprta in po obvoznici smo se vozili še dve uri čez luže in potočke, ki so drli po cesti. Po vožnji skozi Bratunac nas je čakalo še 45 km vožnje. Ko smo prispeli v Bajino Bašto je bila naša vožnja končana. Pričakovalo nas je prijazno mesto.
Po prijavi organizacijskemu komiteju so nas poslali v hotel ”Jezero” v kraju Peru-čac. Bili smo malce razočarani, toda po prihodu v 13 km oddaljeni hotel, smo bili poplačani za celodnevno vožnjo, kajti hotel "Jezero” je le 200 m oddaljen od hidroelektrarne in pregrade Peručac, kjer je zajezena reka Drina, ki naredi 50 km dolgo akumulacijsko jezero. Vsi smo bili tudi zadovoljni z nastanitvijo, nekateri pa so stanovali v wekendu.
Pretočna hidroelektrarna Peručac
Po ogledu okolice so si naši ribiči nabrali rake, češ vsak dan bomo jedli ribe, toda iz tega le ni bilo nič, kajti izgleda, da so tu ribe bolj prebrisane kot pa v Savinji. Drugi dan po svečanem defileju, ki je trajal kar dve uri so se začela tekmovanja. Dosegali smo povprečne rezultate, blestela sta le Martinovič Bernard s prvim mestom v streljanju in Videc Mari s prvim mestom v pikadu. Ostali rezultati:
—	ženske ekipno: pikado 4. mesto streljanje 7. mesto rokomet 3. mesto
—	ženske ekipno 11. mesto
—	moški ekipno: šah 13. mesto rokomet 6. mesto streljanje 2. mesto ribolov 5. mesto kegljanje 4. mesto
—	moški ekipno 13. mesto
Končni plasman ekip pa je bil sledeč:
1.	Zaječar
2.	Kikinda
3.	Titov Veles
4.	Kanjiža
5.	Bratunac
6.	Bela Crkva
7.	-8. Novi Bečej — Arandelovac
9.	Mladenovac
10.	Šabac
11.	Sanski most
12.	Liboje
13.	Lukovica
14.	-15. Zaprešič - K. Kamenica 16. Novi Sad
Vzdušje na igriščih je bilo prijetno in fer, mi pa smo lahko še posebej ponosni na pokal za ”fer-plej”, ki ga je dobila naša ekipa.
V nedeljo po "svečanem” kosilu, ki je bilo žal najslabše, smo se okoli 16. ure odpra-
vili domov. Vožnja je bila "soparna” in žeja velika, toda tudi prizadevni šofer Mohorko nas ni mogel hitro pripeljati domov, kajti pred nami je bila 650 Km dolga pot. Med potjo pa je prišel zopet do veljave Zlatko Špacapan, ki je popravil pnevmatiko vrat na avtobusu. V jutranjih urah smo se po štirih dneh vrnili v Liboje.
S pozdravom vseh udeležencev 16. športnih iger keramikov Jugoslavije "Vidimo se v Novem Bečeju 1988".
Turk Forto
Dopisujte v naše glasilo!
III. športno srečanje s ”Kerametalom” Zagreb
Zaradi dobrega poslovnega sodelovanja in znanstva med libojskimi keramiki in trgovci iz Zagreba smo 15. maja priredili
III.	tradicionalno srečanje med Kerameta-lom in KIL.
Kakor vedno do sedaj smo tekmovali v namiznem tenisu in kegljanju.
Kljub ojačitvam, ki jih je pripeljala ekipa "KERAMETALA" so tudi tokrat po zagrizenih borbah klonili z rezultatom 2:1.
Rezultati po disciplinah:
Namizni tenis
"KERAMETAL” - "KIL”	1 : 2
KOVAČ : URISEK	0:2
UGREŠ1Č : BALOH	2:1
BUGATI : HRVATIN	0:2
Nogomet:
KERAMETAL : KIL	4:2 (2:0)
Gole so dosegli VUJANINIČ 2, FRAN-KUL in PIRH po 1 za KERAMETAL za KIL pa KROFLIČ Roman 2.
Kegljanje:
6x3 (borbene)
KERAMETAL	KIL
233	:	287
205	:	326
(438/613)
Vsa tekmovanja so bila borbena in zanimiva, za smeh pa je še poskrbel Štef iz Kerametala s stavami pri kegljanju z Jurakom.
Po športnih srečanjih smo imeli še družabni del v Zelenem gaju, kjer nas je s kitaro razvedril naš kantautor Igor.
Za smeh in dobro voljo pa so poskrbeli tudi kurirji, ki so nekaj udeležencev iz prijetnega vzdušja poslali na orožne vaje. Mislim, da je srečanje uspelo in da se jeseni ponovno srečamo, na potezi pa so Zagrebčani.
Turk Forto
Končana je kegljaška liga
Ekipa Keramične industrije Liboje, ki tekmuje v II. območni ligi je končala s tekmovanjem. Ekipo so sestavljali: GORŠEK Rafi, GORŠEK Zoran, ŠTEFANČIČ Karel, HRVATIN Jože, VESELINOVIČ Boško, BALOH Jože, DUDAR-IČ Marko, MARKOVIČ Ivan, JURAK Tone, VIDEC Marjan in GRUM Rudi. Po dvajsetih kolih v času od decembra ’86 so dosegli povprečne rezultate, viden pa je napredek posameznikov. Bodočnost in
napredek ekipe sta možna le z vestnejšo vadbo in večjo borbenostjo. Ekipni vrstni red je naslednji:
III. OKS liga	Štev.
tekmovanj
1.	ŽIČNA	20
2.	LIBELA	20
3.	KLIMA	20
4.	LJUBNO	20
5.	KERAMIČNA	20
6.	METKA	20
Za tekmovalno sezono 87-88 pa se je treba bolj pripraviti in mislim da tudi rezultati ne bodo izostali.
Zmage	Neodlo- čeno	Zguba	Število točk
15	0	5	30
13	1	6	27
13	0	7	26
12	0	8	23 /-1/
5	1	14	11
1	0	19	2 Turk Porto
Poročilo o delovanju mladinske organizacije v naši DO
Mladinska organizacija v prejšnjem obdobju ni bila preveč aktivna, saj ni izpolnila niti programa dela, katerega si je zadala.
Delovanje mladine je bilo vidno le občasno, ob nekaterih pomembnejših kulturnih dnevih in praznikih. Tako da o delovanju mladine zares ne moremo govoriti pohvalno. Morda je temu kriva velika neaktivnost starega vodstva, katero ni znalo pritegniti širšega kroga mladih in jih vzpodbuditi k delovanju.
Na letni konferenci, ki je bila dne 13. 7. 1987 je bila podana razrešnica staremu vodstvu mladinske organizacije in izvoljeno novo vodstvo.
Novo predsedstvo mladinske organizacije v KIL sestavljajo:
Predsednik: Igor Nareks Nam. predsednika: Abina Zeme Tajnik: Tanja Kučer Blagajnik: Slavica Rzeničnik Športni referent: Nevenka Oblak Kulturni referent: Barbara Korenko Ref. za SLO in DS: Darja Renko Ref. za delovne akcije: Bojan Mlinarič Ref. za informiranje: Vanja Mavrek
Delegati za posamezne oddelke in službe pa so:
Gmota: Iztok Muhedinovič Strugama: Zdenka Pražnikar Livarna: Ida Marin Loščilnica: Mateja Jovanovič Predorne peči: Silva Kalšek Modelarna: Miloš Grum Pakirnica: Bojana Grm Slikama: Valerija Zupanc Grafit: Roman Colnarič Razvojna služba: Romana Kostrevc Komercialna služba: Slavica Rzeničnik Kadrovska služba: Jasminka Novak Delavnice: Matjaž Avsec
Novo vodstvo se je prvič sestalo 24. 7. 1987 v jedilnici KIL in sprejelo program dela (naveden v nadaljevanju).
Na tem sestanku je bilo govora tudi o dvigu članarine in sicer smo se že na kongresu ZSMJ dogovorili, da bi naj bila članarina povsod enaka in naj bi se izračunala mesečno za posameznika:
—	za mlade, ki so zaposleni 100,- din
—	za študente, učence...	50,- din.
Sklenili smo, da se članarina poveča na 100,- din s 1. 8. 1987. Pri izplačilu OD 11.
8.	1987 se obračuna članarina v enojnem znesku 500,00 din za mesec avgust do decembra in še 20,- din za mesec julij, skupaj torej 520,- din.
—	Predlagali smo tudi ekskurzijo v druge DO.
Prva taka poučna ekskurzija je že planirana v mesecu septembru in sicer v Rudnik lignita Titovo Velenje.
Sestanka predsedstva mladine se je udeležil tudi predstavnik OK ZSMS Žalec in pohvalil naš program ter nas vzpodbudil, da bi se povezali z OK ZSMS Žalec in da bi bolj tesno sodelovali na vseh področjih. Do naslednjega javljanja mladinski ZDRAVO!
V.M.
PREDLOG PROGRAMA DELA OOZSM KIL
L Sodelovanje z ostalimi DPO v DO Rok: stalna naloga
Zadolžen predsednik in sekretar (podpredsednik)
2.	Sodelovanje z OK ZSM Žalec Rok: stalna naloga
Zadolžena: predsednik in podpredsednik
3.	Sodelovanje z OOZSMS KS Liboje Rok: stalna naloga
Zadolžena: predsednik in podpredsednik
4.	Spodbujanje kulturnega življenja v DO Rok: stalna naloga
Zadolžen: referent za kulturo
5.	Izbor najboljšega mladega delavca sa-moupravljalca
Rok: vsako leto konec decembra Zadolženo: predsedstvo
6.	Proslava ob kulturnem prazniku Rok: 8. februar
Zadolžen: referent za kulturo
7.	Proslava ob dnevu žena Rok: 8. marec
Zadolžen: referent za kulturo
8.	Organizacija razstave ročnih del Rok: v okviru dneva žena Zadolženo: predsedstvo
9.	Izdaja biltena, spodbujanje mladine k pisanju različnih člankov, pesmi Rok: stalna naloga
Zadolžen: ref. za informiranje, ref. za kulturo
10.	Proslava ob prazniku dela Rok: L maj
Zadolžen: ref. za kulturo
11.	Akcija očistimo in uredimo naše okolje
Rok: stalna naloga Zadolženi: vsi mladinci
12.	Srečanje mladincev ob dnevu mladosti
Rok: 25. maj Zadolženo: predsedstvo
13.	Mladinska ekskurzija Rok: junij—julij Zadolženo: predsedstvo
14.	Sodelovanje na športnih igrah ter drugih športnih srečanjih
Rok: stalna naloga Zadolžen: ref. za šport
15.	Organizacija razstav (stare fotografije, raznih drugih starin)
Rok: september—oktober Zadolženo: predsedstvo
16.	Sodelovanje na srečanju upokojencev KIL
Rok: september Zadolžen: ref. za kulturo
17.	Krasitev DO ob praznikih in volitvah Rok: stalna naloga
Zadolženi: vsi mladinci
18.	Organizacija proslave ob dnevu republike
Rok: november Zadolžen: ref. za kulturo
19.	Srečanje mladine ob zaključku leta Rok: december
Zadolženo: predsedstvo
Letos že peti pohod v KS Liboje
Dne 23. 4. 1987 je bil organiziran že peti pohod ob meji KS Liboje. S pohodom smo počastili praznik OF, praznik dela in 40. obletnico konference KPJ na Čebinah, 50. obletnico prihoda maršala Tita na čelo KPJ. Ob 9. uri dopoldne se je zbralo cca 300 pohodnikov pri Savinjskem mostu. Pred pričetkom pohoda je bila krajša proslava v počastitev zgoraj omenjenih praznovanj. Govor o pomenu praznovanj je imel tov. Jože Jančič, program pa je dopolnil moški pevski zbor DPD Svobode, učenci osnovne šole Liboje in recitatorka mladinske organizacije Liboj. Po proslavi se je pričel prihod ob obeležjih padlih v
NOB v KS Liboje. Ob vsakem obeležju so v spomin padlemu prižgali sveče. Celotni pohod je tudi spremljal naš harmonikar Heri Kuzma, ki je pohodnikoma igral partizanske in narodne pesmi. Organizatorji pohoda niso pozabili na skromno okrepčilo. Pohodniki so se zbrali pri kmetu v Libojah tov. Štefanu Frece, kjer so bili postreženi z domačim kruhom in res prvovrstnim jabolčnikom. Po krajšem počitku so pohodniki nadaljevali pot in se najprej ustavili pred domačijo Bratov Hrvatinov, kjer jim je v kratkih besedah prvoborec tov. Ludvik Zupanc orisal borbo NOB v Libojah in doprinos družine Hrvatin v NOB. Približno ob 15. uri so pohodniki dosegli svoj cilj na Brnici. Zbrali so se pri domu krajanov, kjer so bili postreženi z običajnim partizanskim golažem. Razveseljivo je, da se pohoda udeležuje iz leta v leto večje število in da je med njimi veliko število pionirjev nad štirimi leta starosti.
Naj starejši med njimi pa je bil domačin tov. Franc Pere. Raspoloženje je bilo nadvse zadovoljivo in upamo, da se bo pohoda v naslednjem letu udeležilo še večje število.
ŠD
Obiščimo ”Dom krajanov” na Brnici
Turistična sekcija društva Svobode, vabi člane KIL, da obiščejo naš dom krajanov na Brnici.
Pot na Brnico ni naporna, saj ste s počasno hojo v 1 uri na vrhu, od koder se vam nudi prelep razgled na celotno Savinjsko dolino.
Za vse je zasigurana postrežba v domu, tako da žejni in lačni ne boste odšli iz
Brnice, zadostili pa boste svojim rekreacijskim potrebam in zdravju.
Dom je odprt:
ob sobotah od 15. do 21. ure ob nedeljah od 14. do 20. ure.
Na veselo svidenje!
Turistična sekcija
Ob izgubi našega dragega moža in očeta JANC Alojza se zahvaljujemo godbi na pihala, govorniku, gasilcem, sosedom za pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Marija in sin Lojze z družino.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Ivanke KRK se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem za izraze globokega sožalja, za podarjeno cvetje, denarno pomoč in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: hči Jerica in
sin Rudi z družinama
Zeleno-vijoličasta in ostale barve
V življenju se običajno srečujemo s črno-belo kombinacijo, ki nam omogoča črno-belo gledanje na določene dogodke. Ker črno-belo barvanje ni najbolj primerno, dodaja vsak nekaj svoje ”farbe”. Tisti, ki imajo premalo svoje barve, ostajajo pobarvani z barvo, ki jo imajo nekateri preveč. Najbolj modro je, da se človek odloči za pravo barvo, ki pa mora prevečkrat biti takšna in takšna ter imeti atmosferskim vplivom čimmanj odporne lastnosti. To je sicer skregano z eno izmed teorij, vendar kdo sprašuje za teorijo, če gre za pravo barvo. Da, problem je prava barva. Zato
naj žive (in žive) kameleoni, ti so vedno prave barve.
Pri pisanju uporabljamo največ modro barvo, ki pa z vsebino največkrat nima potrebne zveze. Pa še res je, saj ste vendar prebrali članek "Zeleno vijoličasta in ostale barve”.
Franc Matek
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta GORIČANEC Štefana, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz Loščilnice, sindikatu KIL in sosedom za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in nesebično denarno pomoč.
Posebna zahvala naj velja tudi tov. Mlinariču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljen cerkveni obred. Zahvala velja vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Prisrčna zahvala tudi godbenikom.
ŽALUJOČI: žena Terezija in sinovi ter hčera z družinami.
Pa še malo humorja

— Naprej Zvezda! Naprej Dinamo!
Nevarnost
"Pazite! Tukaj pa previdno! Predvsem tale predel je zelo nevaren!” opozarja vodič skupino, moških turistov, ki jih vodi ob obali.
"Ali se je tukaj zgodila že kakšna hujša nesreča?” se zanimajo izletniki.
"Da! Tukaj sem se spoznal s svojo ženo...” zagrenjeno pojasni vodič.
gr' ■ H
|BT
Tako zares pa ne...
"Kaj bi naredil, dragi, če bi sedajle padla v morje in utonila?” sprašuje žena moža, ko veslata v malem čolniču daleč od obale. "Znorel bi, prav gotovo bi znorel!” odvrne le-ta.
"Eh, kaj bi znorel, še enkrat bi se oženil,” meni ona.
On pa hitro: ”Ne! Tako zares pa spet ne bi znorel!”
Brodolomca
"Na pomoč! Na pomoč!” vpije brodolomec.
"Nikar se tako ne deri! Kaj ne veš, da sva na Tihem oceanu?” ga nejevoljno skrega drugi.
Netesen čoln
"Poslušajte vi, kaj ta čoln vedno pušča vodo?” prestrašeno sprašuje turist, ko na dnu čolna opazi že kar veliko mlako.
"O, to pa ne! Samo takrat, ko je v vodi!” ga pomiri čolnar.
F
Med nudistkami
Tri prikupne nudistke, seveda brez figovega lista, se sprehajajo po najlon plaži. Pa jim nehote zastane korak in pogled uhaja na postavnega možakarja, ki svoja junaška prša in seveda tudi področje južneje od njih, izpostavlja vročim sončnim žarkom. Le preko obraza je pokrit z brisačo. Še en hiter, preiskujoč pogled nazaj, pa si misli prva: "Zdi se mi sicer znan, ampak moj bivši pa ni...!”
Pa si misli druga: "Mi je nekako domač, vendar iz našega hotela pa ni!”
Tretja ugotovi: "Ta pa ni iz našega naselja! Mora biti neki novi!”
Prav mu je...
"Help me, Help me, Help!” vpije na ves glas neznanec, ki se utaplja.
"Poglej ga bedaka, angleško se je lahko naučil, namesto da bi se naučil plavati, kar bi mu zdajle bolj prav prišlo!” pravi žena možu, ko gledata z brega moškega v vodi...
Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za Informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja, štirikrat letno. Telefon: 063/776-311. Tisk REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 850 izvodov.