St. 18, V (iorici, v soboto due 3. marca 19U6. iietnik VIII. Izhaja vsnk torek iiiHohotoob 11. mi predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako paGoricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kra.t po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marusiö. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Vipavska zeleznica. O vipavski železnici je priobčil neki dopisnik z Vipavskega v 58. in 59. ätevilki „Edinosti" članek, kateremu je glavni namen opozoriti prizadeto čini- telje, delničarje vipavske železnice, na bližajočo se volitev novega upravnega sveta, ki so ima izvršiti najkasneje janija meseca t. 1. Dopisnik podaja čitateljem najprej a Bvojega stališča kratek splošen pregled o delovanja odbora petih koce- sijonarjev, ki je slal začetkom na čelu delniški dražbi vipavske železnice, ter pojasnjnje isto tako delovanje apravnega sveta, ki je stopil uže dne 16. jalija 1897 na meato koncesijonarjev. Člankar hvali in graja omenjene fnnkcijonarje, graja železniško upravo, vlado, nadzorstvo pri gradbi železnice, pri razlastitvi zemljišč, občinstvo, ki ne zna izkoriščati tega pro- metnega sredatva itd. Kdor se zanima za to podjetje, je nže nestrpno čakal konec tej razpravi, kateri ni lahko spočetka nganiti pravega namena. In res, dopisnik izvaja äele na konca svojega članka kot posledico vse razprave in vsega razmotrivanja nasvet, naj bi novi npravni svet skrbel za to, da vlada podržavi vipavsko železnico ter da izplača vse delnice v nominalni vred- nosti in vsaj po 4% obresti od prvega začetka. Ako bi se to posrečilo sedanje- mu upravnemu sveta, tem bolje. Tako člankar. Predno se spastimo v nekatera po- jasnila od svoje strani in s svojega sta- liäfa 0 hvali in graji, katero nahajamo v dopienikovi razpravi, nam je pečati se | s prej navedenim nasvetom, ki je vre- den, da se ga resno v poštev jemlje, saj i gre ta za lepe svote denarja, katere so j položile nekatere občine, dežela in za- ' sebniki na oltar tega prometnega pod- I jetja v nadi na boljšo bodočnost. i Nasvet je lep in hvale vreden, a dopisniku bi bili še bolj hvaležni, ako bi nam izvolil naznaniti, kako naj se iz- vräi. Kolikor nam znano, ima vlada pra- vico podržaviti yipavsko železnico pod nekaterimi pogoji. Toda če tega noče, kako naj se v to sili ? Res je, da koincidira del bohinjske železnice med Št. Petrom in Prvaöino z vipavsko; a vJada ima pravico vsled kon- cesijske listine, ako noče podržaviti vi- pavske železnice, da sklene z isto ozi- roma njenimi zastopniki, peažno pogodbo za označeno progo, ki meri približno 10 km. Kakor čujemo, se je vlada tndi nže postavila na to stališče, ker ne more priti do Bporazumljenja s sedanjim uprav- nim svetcm glede podržavljenja vipavske železnice. Vlada zahteva, da odstopi de- žela brezpogojno in brezplačno svoje osnovne delnice, in bi bila v skrajnem slučaju voljna, izplačati interesentom in občinam nominalno vrednost osnovnih akcij brez obresti. Teh pogojev ne more sprejeti sedanji npravni svet, novi jih tudi ne bode, in dopisnik jih tndi noče. Kaj preostaja torej ? Upravni svet mora zahtevati naj- ugodnejäo peažno pogodbo z vlado. V obče je znano, da se smatra kot naj- ugodnejäa taka pogodba ona, katero je sklenila z državno upravo Ferdinandova severna zeleznica. Enako pogodbo zahteva menda tadi upravni svet vipavske že- leznice za progo Št. Peter-Prvačina, in jo najbrže tadi doseže. Ce stvÄri tako stoje" — in o tem naj gospod dopisnik ne drorai —, naj popolni svoj nasvet in javno pove, kako bi se dala vlada prisiliti v to, dasprejme vipavsko železnico v last s pogoji, katere on nasvetuje. Hie Rhodus, hie salta ! — Uverjen naj bode, da jih sedanji upravni svet izvede, ako so izvedljivi; če pa niso — in T tem slaöajn je paö pribiti, da niso — potem so njegovi nasveti le govoričenje v postranske namene. Lahko je govoriti, težko — izvräiti. Ear se pa tiče njegovega kritiko- vanja sedanjega in prejšnjega nadzorstva te železnice, je opomniti, da napravi isto na vsakega, ki se je le količkaj pečal a tem vprašanjem, atis, da so tozadevni argamenti pobrani na alici, kjer se ne vpraša, slone li na istiniti podlagi ali ne. Ulica ima pač pravico kritikovati vse, tudi ono, Cesar ne pozna. Stvarni razlogi so ji — pomada; za zahtevo, kako bi se dalo to ali ono boljše urediti, se ne zmeni, to je Btvar prizadetih saktorjev. Malo ji je tudi mari, če so nje trditve diametralno v nasprotju z dejanskimi razmerami in resnico. To Tse se nahaja tudi v dopisni- kovi razpravi. On trdi n. pr., da upravni svet ni še jedenkrat poročal druäteni- kom o Bvojem nad 8Ietnem delovanjq. Res je pa, da so je to vprašanje opeto- vano razpravljalo na javnih shodih. Res je tadi, da je prinašala „Gorica" dve leti zaporedoma podrobna poročila o ukre- pih upravnega sveta ter natanjko po- jasnila vspehe, bilanco in račun izgube in dobička te železnice. Ce ni prej tega storila, provzročilo je to dejstvo, da ni bila prej zeleznica zgradjena in da ni bilo sploh nobenih računov. Dopisnik je pobral tudi na alici trditev, da so gospodje od upravnega sveta pooblastili dr. Wernerja, dunaj- skega advokata, da jih neomejeno za do- ber denar (menda do 20.000 K na leto) zastopa v vseh tozadevnih opravilih. Ta je vse neresnično: prvič ni dr. Werner odvetnik, drngič rnrna pooblastila in ne sme ničesa veljavno učiniti brez dovo- Ijenja upravnega sveta, ker je to proti pravilom; a kar se plačila tiče, je dopis- nikova trditev le äest- do sedemkrat pre- tirana. Glasom računskega poročila uprav- nega sveta za 1. 1904 znašajo vsi draž- beni administrativni stroäki za drago apravno leto (1904) 8.848 K 06 vin., in se razdele tako-le : Za oskrbovanje vseh družbenih opravil 3.000 K; za l%o Pri" spevek režiji 3.004 K; za kvotno odškod- nino prioritetnih obveznic 150 K 20 vin.; za odkupno provizijo kuponov in obvez- nic 128 K 02 vin.; za koleke, poätnino in diverze 558 K 34 vin.; za inserate 112 K 40 vin.; za potnino članom uprav- nega sveta 1.700 R 10 vin; za tiskovine 170 K in za notarja 14 K. Gesarski svefnik dr. Werner dobiva torej letnih 3.000 K, da vodi vso upravo vipavske železnice, da sestavlja natanjka in podrobna poročila o nji za občni zbor, da vodi in polaga račune, priskr- buje prostore za seje upravnega sveta, vabila, inserate, zapisnikarja, in posre- duje v vsem med vlado in upravnim svetom itd. O tem bi se lahko prepričal dopisnik iz tozadevnih letnih 'poroöil, ki so mu na razpolago, ako se obrne do jednega ali drugega upravnega svetnika. (Konec pride.) Volilna reforma. Zakonski načrt novega držav- nozborskega volilnega red a. Novi zakonski načrt, ki ga je pred- ložila vlada, zadeva nov volilni red za drž. zbor. Ta novi volilni red stopi v veljavo, ko se razpnsti sedanja zbornica. Folilci vsskpga volilnega okraja so zase posebna volilna skupina ; vsaka skupina voli po enega poslanca. Le v Galiciji volijo v kmečkih okrajih po dva in sicer z relativno večino tako, da vsak volilec le enema odda svoj glas. Na ta način je zasigurano zastopstvo močnim narodnim manjšinam. Moravska je po vzgleda de- želnozborskega volilnega reda razdeljena v okraje z narodno ločenimi volilnimi skupinami. Vpeljava analognih določil v drugih deželah je odvisna od vpeljave narodnega katastra po deželnozborskih volitvah. Volilne okraje določa državno- zborski volilni red. Pri sestavljanju vo- lilnih okrajev se je, kolikor mogoče, ozir jemalo na davčno moö in kaltarne raz- mere v dotičnih krajih. Poleg tega se je poizkušalo volilne okraje razdeliti po narodnosti. Pri tem se je v raznih deželah z ozirom na različno razdelitev narodnosti, razliöno postopalo. Tako so si na Primorskem, Štajerskem, deloma tudi v Šleziji, na Češkem in v Bukovini prizadevali, združiti v volilne okraje take kraje, kjer izključno ali po veliki večini prebiva kaka narodnost, da se tako po možnosti prepreči majoriziranje volilcev druge narodnosti v okraju. Tam, kjer se mesta ali večje občine v narodnem oziru ločijo od okolice, so se napravili, kjer je bilo le mogoče, posebni volilni okraji. Na Moravskem pridejo v porabo volilni katastri.- V Galiciji, kjer obeh na- rodnosti krajevuo ni bilo mogoče ločiti vsled razdelitve, se je vpeljal način za- stopstva manjšin. Nadaljni moment, ki pride v poätev pri sestavi volilnih okrajev, je vprašanje mestnih in kmečkih okrajev. Tudi v tem oziru poizkuäa načrt doseči rešitev, ozi- raje se na različne razmere v posamez- nih kronovinah. Tako na Eranjskem in Koroškem — izvzemši glavna meata — nadalje na Goriäkem, v Istri, Dalmaciji in v laškem delu Tirol ni posebnih mestnih volilnih okrajev, ker v teh de- želah razdelitev mesta od dežele ni ne- obhodno potrebna. Na Predarlskem, Solnograškem, Šleziji in v Bakorini so ostali dosedanji mestni volilni okraji z malimi izpremem- bami. V Zgornji Avstriji so napravili poleg Linca še tri mestne volilne okraje, L1STEK. Dolina in hrib. Povest. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Danes pa si naš ves popoldan, ni res, Fran ? Da veš, da te ne pnatim preč. Sicer tako v celem Podgorja nimaš kaj iskati razun pri meni. In prijela ga je za roko in ga vedla v sobo. Sedela je potem äe za hip, a koj na to odšla zopet v kuhinjo, kjer je po- magala materi. Stara gospa je priäla potem v sobo in poprašala Frana o tem in onem. Kedaj gre, kedaj pride zopet, kako bo imel tarn in tako naprej. V tovarni je trobilo dvanajst m Olga je priäla z belim prtom m pre- grnila mizo. Sama je imela bel pred- pasnik in se pošalila z ženinom, Češ, danes pa ne boš rekel: Ti nis nobena kelnerca, Ker nimaš belga fertoha; Stara Rospa se je zasmejala in doktor je pr'Je' 'J^ko točajko za roko in je potegnil k sebi. ----------- ¦ — Na zato, ker si tako pridna, in poljubil jo je na lice, da je potem stekla ven in začela donaäati na mizo. Sedli so potem vsi trije in kosilo je sladil domač, prijeten razgovor. Trčili so tudi s kozarci, polnimi rujne vipavske kapljice, o kateri je pel že v 14. sto- letju nemški pesnik : * Nicht anders trank man zudcmmal, Als Wippacher und Reynfall. Po koailu je mati odšla iz sobe pospravljat, doktor si je prižgal cigaro in sedel na divan. K njemu je sedla tudi Olga in je ostala tako pri njem. — Ti, kedaj greS? — Jatri zjatraj. ~~ Ze I Ali ravno moraš? Seveda moram, sicer bi že ne šel. Pogladil ji je mehke, bujne lase in tudi njemu je bilo težko v dnli, ko je videl, da je deklica komaj zadržerala solze. — — Olgica, ne jokati, ne. Saj pridem 1 kmaln. In za 5 meaecev pridem po te in tedaj greŠ z menoj za vedno. Saj boš šla? Ni se mogla več zdrževati joka in Bolze so ji prišle doli po lepem lieu. — Ne jokaj, duša, ne jokaj, Baj ni vse izgubljeno, saj ne grem daleö ; obi- skati me tako prideti z mamo. — Vidiš, ko mi je tako hudo. Zdi se mi, da je tako kot pred 2 leti ; da greä in te ne bo dolgo, dolgo več nazaj. Morda nikoli? — Ti Olga, tako malo mi zaapaä? — Ne bodi hud, ne bodi, a jaz sem vsa razburjena. Sama ne vem, kje imam glavo. In tesno se je privila k njemu. — Tu se šte edino čutim varno, dejala mu je in ga pogledala z mokrimi očmi. — — Oh, Frunjo, Franjo, zaihtelo je dekle zopet, ne da bi vedela zakaj. — Olga, pa pridna bodi, ko mene ne bo ta. — Bom, Fran, bom; vse kar hočeš, samo pridi zopet in ne hodi več tako dolgo. — Zunaj je nekdo metal pesek na okno in ko je Sadej del gledat, je dobil H. spodaj. — Bog te živi, pa ne zameri; hotel sem ti le reči, da pridi drevi k Bratuäu. Zadnji večer je pred filisterijem, upam, da ne odmanjkaä. Gospod Miha mi je pravil, da si že tu in zdelo se mi je, da te pod to streho najprej dobim. — Pridem gotovo, pa še nekdo. — Že vem, že ; bo äe lepäe. H. je pozdravil in odäel svojo pot proti tovarni. Nazi znanci pa so se od- pravili na mal izprehod v vinograd gospe mame, kjer je že zorela rujna kapljica. Dan je bil jaeen in lep, kakor so navadno prvi jesenaki dnevi, ko se sad že maje na drevju, ko že zemlja nosi plodove pridnih rok. Olga je bila vesela in obesila se je na eni strani na dok- torja, na drugi na mater. — Ti presneti otrok ti, dejala je stara gonpa. Ali misliš, da boä vedno na naju uba oprta? Jaz te bom seda) pnstila. (Dalje pride.) T nemškem delu Tirol pa dva mestna volilna okraja. Na Nižje Avstrijskem so postali zanaj Danaja oni kraji, kjer se prebivalstvo peča po večini z industrijo, posebni volilni okraji. Razdelitev Morav- ske se je vräila na temelja novega de- želnozborskega volilnega reda. Na Češkem in Galiäkem se je zvišalo število meat, ki so prideljeni mestnim okrajem. OJ \ecjih mest je dobil Danaj 28 mandatov, Praga brez predmeatij 8, Lvov in Gradec po 4, Krakov in Brno po 3, Line, Grno- vice, Plzen, Kraljevi Vinohradi, Žižkov in Inomo^t po 2, druga mesta, izvzemši Trsta, na katerega odpade 5 mandatov, dobe po en mandat. Mesta, ki dobe več ko en mandat, so razdeljena v toliko ätevilo volilnih okrajev. Sicer pa določa načrt, ki se naslanja na sedanji volilni red za državni zbor, sledeče bistvene odločbe: Za volišča veljajo občiue in deli občine, ki so v razdelitvi vol. okr. posebno omejeni. Za občine,^ki niraajo 500 prebivalcev, so preskrbljena skapna volišča. Vsak volilec ima le en glas. Enakost volilne pravice se tedaj izrecno prizna in je izkljnčena vsaka oblika pluralnega sistema. V načrlu ni določena volilna dolžnost. Volilna pravica se ima vršiti v oni občini, v kateri opravičenec biva na do dne razpiaa volitve najmanj še eno leto. Od voiilne pravice so iz- ključt ni le aktivni vojaki. Vzroki, radi kalerih kdo izgabi aktivno in pasivno vfflilno pravico so : Pomanjkanje samo- pravnosti ; uživanjo ubožne oskrbe iz javnih ali občinskih sredatev ; konkarz; odvzetje očetovske oblasti nad otroci po sodišču ; sodnijska obsodba radi kakega zločina ali gotovih preatopkov, namreö tatvina, poneverba, udeležba pri pone- verbi ali tatvini, goljnfija, kovarstvo, oderuštvo, preprečenje eksekucije, pre- stopki proti zakonu o vlačagarstva, pre- stopki proti brambenemu zakonu: če se kdo odtegne naboru, begiinatvo, če se kdo sam poškoduje. Med kaznjivimi de- janji, radi katerih volilec izgabi volilno pravico, so tudi prestopki proti določbam zakona, ki ga bo sedaj sklenil tudi drž- zbor, v varstvo volilne svobode. \l do- ločil, ki naj varujejo pravilno izvräitev volitev, je omenjati sledeče: Volilni imeniki, ki jih sestavljajo župani, so polož t; v občinski pisarni skozi 14 dni vsakemu na vpogled. V krajih, kjer je več ko 20.000 prebivalcev, mora biti voHlni imenik razpoložen oajmanj 8 ur na dan; poleg tega se mora volilni imenik v teh krajih pravočasno v zadostnem številu dati tiskati ter na zahtevo vsakema dati proti povračilu stroäkov, ki odpadejo na en eksemplar. Reklamacije proti volilnim imenikom lahko vlože v.se osebe, ki imajo v oni volilni skapini volilno pra- vico. O reklamacijah odločujejo okrajna glavarstva, oz. politične deželne oblasti. Pri volitvi sami se imajo volilci, preskrb- Ijeni z legitimacijo, le posamiö puščati v volilni lokal, ki ga morajo takoj zopet zapuatiti, ko oddajo svoj glas. Med vo- litvijo so vsi nagovori na volilce prepo- vedani v lokala samem, nadalje v po- slopjo, v katerem se vräi volitev in tadi zanaj poslopja v obsega, ki ga določi polit. okr. oblast. Ravno tako so tudi tu prepovedane vse volilne agitacije. Skrbeti je, da se promet volilcev k volišču in od volišča vrši nemoteno. Volilne komisije so, kakor doslej, &68tavljene tako, da tri člane iraenuje občin. zastop onega kraja, kjer se vrši volitev, tri določi volilni komisar, sed- mega člana pa izvoli komiaija. Ako je iz ene volilne skupine voliti enega poslanca, tedaj odločuje ab- aolutria večina veljavnih glasov. Ako pa odpadeta na eno volilno skapino dva poslanca, kar se zgodi le v kmečkih ga- liškili okrajih, tedaj zadoftča relalivna večina glasov, ako znaäa ta več kot tretinja oddanih glasov. Predpisi o izročitvi volilnega certi- fikata na izvoljene poslance in o agno- sciranju volitev po poslanski zbornici ostanejo neizpremenjeni. Politiöni pregied. Proti novl volilni resormi. Skoro po vsi državi so imele te dni razne parlamentarne stranke posve- tovanja o novi volilni reformi. Proti vo- lilni resormi se niso sicer nikjer izrekli, a velika nezadovoljnost vlada pa med strankami zaradi razdelitve mandatov po raznih deželah in pa proti volilnim ' oltrajem, kakoräni se nahajajo v predlo- j ženi volilni preosnovi. Poaebno so Nemci, ki zahtevajo za ae poviäanje števila man- datov. Da je nemška zahteva po poviša- nju števila mandatov popolnoma neopra- viöena, o tern ne more biti ni govora, { ako se pomisli, da dobe vsled nove vo- lilne reforme Nemci 48 odstotkov vseh mandatov, čeravno tvori nemško prebi- valstvo v naši državni polovici komaj jedno tretjino vsega prebivalstva. — Pa tadi Poljaki so nezadovoljni, da se je vlada nekoliko pravičneje ozirala na opravičene želje RasinoY, nego je to Po- Ijskom po volji. — V četrtek pa so se zbrali v Trstu tudi italijanBki državni poslanci, in so- hndo protestirali proti „krivicam", katere se jim gode vsled nove volilne reforme. — Sploh je priča- kovati jako burnih razprav v poblanski zbornici, ko pride na dnevni red prvo čitanje volilne reforme. —¦ Da niso šta- jeraki Slovenci zadovoljni z novo volilno reformo, s katero so razmeroma z Nemci prikrajšani vsaj za dva mandata, to je sarno po sebi umevno. Ravno tako go- tovo je, da se koroškim Slovencem godi največja krivica. Kako nearamni da so Nemci v svojih zahtevah, dokazaje dej- 8tvo, da zahtevajo za 28.000 kran]skih Nemcev jeden mandat, dočim dobi 91.000 koroških Slovencev jednega samega po- slanca in 430 000 stajerskih Slovencev le zest poslancev. Nova volilna reforma In deleyacije. V parlamentarnih krogih se govori, da Be bo moral vsled nove volilne re- forme spremeniti tudi zakon, tiöoö se delegacij. Doaedaj so volili poslanci vsake dežele svoje delegate in sicar po raz- merju njih Stevila. Ker se bode pa vuled nove volilne r*. forme število poalancev v raznih deželah spremenilo, potrebna bode vsled tega tali sprememba zakona o volitvah v delegacije glede števila de- legfltov, katere bode imela voliti vsaka posamezna dežela. Staroöehi zopet stopajo na dan. Staročeštca narodna stranka skli- caje na dne 11. marca v Prago stran- karski shod. Imel bi se bil že vršiti v | novembra 1. 1., a je bil predložen vsled • agitacije za aploäno volilno pravico in j iz tega nastaleg* neutfodnega politiönega položaja. V prvi vrati je strankarski shod Bklican, da bo ta predložen novi češki narodni program, ki sta ga sesta- vila člana goapo-tko zbornice dr. Mattnš in dr. Briif. Rsvizijn starega programa je povsem potrebna posebno, ker bolj in bolj propadajo MLJjiiehi in bodo pri prihodnjih volitvah odtali od te stranke najbrže le še posuuiezni drobci. Mlade secesijonistiške strnnke in skupine, ki slone na atanovski podlagi, naj jamčijo za skupno narodno zastopstvo. Team hoče odpomoči novo organizovana sta- ročeška «tranka. Dogodki na Ogrskem. Ogrska koalicija je že sestavi'a svoj manifest na ogrski narod. Minifest ko- alicije kaže narodu, da parlament ni samo zato razpuščoii, ker se ni hotelo popustiti naroda glede vladarjevili pravic, ampak tuJi zato, da se zapreči izvedba narodnega prograina v gOspodarakih vpra- šanjih. Manifest praglaän, da trgovinske pogodbe, ki niao oi purlamenta odobrene, nimajo za deželo nob^n» obvezno3t;. N* konca pozivlja munis wt vae državljane na odpor proti protizakonitira činom vläde in na borbü za obrambo uatave. Končna zmaga bo na t-trani naroda. Ojjrska vhda pa je na ta manifest v svojih glasilih tudi že odgovorila. V dotičnom čanku, katerega bd priobčila vladna glaaila, je ruöeno, da mrgoli v manifesto vse polnv) neresničnogti in bo- lizmov. V manife^lu, kalerega je izdala koalicija, je namreö rečeno, da v smislu obstoječili u^tavnih določb vladar nima neomejene oblabti v v.^aakih vprašuni ih. V članka, katereg.-i pri;.>b:"ujojo vladna glasila, pa se trJi, d- y ;o uatavi iz leta 1867 vladarju popolnoma zajamčena neomejena in abaolatna oblaat v vo- jaških vpraäanjih in to oblast je pri- poznal prod tremi leti celo grof Andrassy sam, to je oni mož, ki jo hoče danes zanikati. Kako seh)öo pač zahtevati, da se avede madjarščlna kot povoljni jezik in sploh kot jedini jezik v ogrske polke, ko so nahaja v njih več nego polovica vojakov, ki madjar35ine ne znajo! Zakaj niso pravočaano potikrbeli ljudje, ki se nahajajo zdaj v opoziciji in ki so imeli do sedaj na Ogrskem v rokah vso oblast, da se ni madjarski jezik med narodi, bi- vajočimi v okvirju ogrske krone, bolj razäiril! Kar se tiče gospodarske ločitve Ogrske od Avstrije, je grof Fejervary že lani obljubil koaliciji, da bode Ograka v letu 1907 glede carine lahko popolnoma neodvisna od Avstrije. Ali koalicija ni hotela o tern ničesar vedeti in je zahte- vala v enomer le to, da se ji krona uda glede vojaških vprašanj, kar bi bilo jako nevarno za celokupnost države. Neumno je trditi, da govori koalicija v imenn ogrskega naroda, kakor tudi so smešne fraze, da bode ostal ogrski narod miren. Da, ogrski narod ostal bo, ako Bog da, v resnici miren, a to pa le zaradi tega, ker se noče več nič omeniti za huj- skanja od strani koalicije. Vojni minister je izdal na vse ograke vojne zbore povelje, da se na- domeatne reservisto ne sme pod nobanim pogojem paSčati na dopust. Ogrsko flnančno ministerstvo je priobčilo državni proračan za leto 1906. Za vse dežele krone sv. Štefana so redni stroäki za 1906 proračunjoni na 629,603.491 K, izredni pa na 13,920 990 K. lnveaticije znašajo za vse leto 83 686 051 K. Nemčlja In ogrska kriza. Francoski listi hočejo vedeti, da se je nemški cesar izrazil, da bode na vse kriplje podpiral našo krono v borbi proti madjar8ki koaliciji. Madjari so se nadejali, da dobe v Nemöiji svoje zaveznike. Ker se jim ni pa ta nada izpolnila, zato na- padajo v svojih listih trozvezo, katero so do zdaj pri vsaki priliki najtopleje za- govarjali. Slmptomatična odredba vojaških oblasti na Tlrolskem. Danajaki list „Die Zeit'' javlja, da je zistem dopolnjevanja polkov tirolskih 8trelcev spremenjen taka, da je drugemu polku odvzet pretežno italijanski karak- ter. Rečeni vir dodaje, da ima ta od- redba izrecno političen značaj. Dljaški lzgredl na vseučlllšču v Lvovu. V četrtek so na Ivovskem vseučilišču priredili rusinski vaeučiliščniki hrupne izgrede, ker jim je rektor zabranil ob- državati v vseučiliščnih prostorih zboro- vanje. Pobili so mnogo Sip in razdejali so tudi električne naprave. Konflikt med Avstrljo In Srbijo. „N. F. Presse" poroča, da je Avstro- Ogrska pripravljena skleniti s Srbijo provizorij do 1. maja, in sicer na pod- lagi klavzule največe agodnosti. Za dobo tega provizorija bo smela Srbija od sluöaja do Blačaja uvažali v Avstrijo tudi živino, vedno pa pod pogojem, da dopusti to veterinarska polieija. Zadnje vesti iz Belegagrada pa javljajo, da je srbska vlada brzojavnim potom prijavila avstro-ogrski vladi svoje protipredloge in da je soditi, da smo ne- posredno pred sporazamljenjem. Ukaz, ki so ga dobili carinarski uradniki arLiski, naj ne dopuäöajo blagu prehoda, dokler ne dobe novih odredeb, se opravičaje z dejstvom, da se je nakupičilo preveč blaga. Na Danaja so se baje že pričela pogajanja med srbskimi in avstrijskimi zastopniki v zadevi nove trgovinske po- godbe. Srbska vlada je nainreč uže pred par dnevi poslala na Danaj svoje proti- predloge za trgovinski provizorij Na dvornem plesu, ki je bil v torek, se je cesar razgovarjal s srbskim poalanikom Vujicem. Cesar je rekel: „Veseli me, da so se zopet ustanovili prijateljski odno- šaji s Srbijo. Upam, da bodo pogajanja glede nove trgovinske pogodbe imela dober izid in da bo trgovinska pogodba nadalje razvijala prijateljske razmere med obema državama. Posvetovanje avstrljskega škofljskega odbora. OJbor avstrij8kih Škofov je imel v pondeljek svojo končno sejo. Zboroval je od minolega torka do nedelje popoldne. Mej drugim so se posvetovali o pismu sv. očeta glede Pijevega društva, o novem šolskem in učnem redu, o gibanju za re- fjrmo zukona, o „Svobodni äoli", o nKa- toliäkem šolskem draštvu", o kongra» predlogi, o katoliškem vseučiliaču v Sol- nrograda, o draštvenih in miaijonskih za- devah, in o pripravah za lotošnji shod vseh avBtrijskih äkofjv, ki bo sredi me- seca oktobra, Sestanek vladarjev. Iz Londona poročajo, da se bode ndeležil letoänjih ceaarskih manevrov v Šleziji tadi angleški kralj Elvard in da pride tja tadi nemški cesar Viljern, tako da se snidejo tarn naä cesar, angleški kralj in pa nemäki cesar. Verski boj na Francoskem. Na Francoskem se verno Ijadstvo vsaki dan bolj odloöno upira popisova- njn cerkvonega premoženja. Prebivalstvo mesteca Champele je uze jedenkrat za- podilo v beg dotiöne uradne komisarje. Sploh je zadnje dni verno ljudstvo na mnogih krajih zabranilo popisovanje. V meata Haute Loire je priälo do krvavih spopadov med orožniki in med prebival- stvom, ki ni hotelo dopustiti popiaovanja. V Saint Albansu so orožniki sedemkrat naskočili prebivalstvo, hoteč je razgnati, a zarnan, kajti vaakikrat so bili odbiti. Celo streljalo se je na orožnike. Pritem pa je bila ubita tadi neka ženska, Poslali so tja vojaätvo. Sploh prihajajo poroöila, da je postal položaj po nekaterih krajih in provineijah jako opasen. Francoska vlada In novolmenovani škofje. Franco8ko ministeratvo se je, kakor poročajo iz Pariza, v torek bavilo z I imenovanjem novih francoakih äkofov. i Čeravno so bili ti äkofje imenovani že | prej, nego so se konstituirale cerkvene j občine, kakor jih predvidja zakon o ločitvi, je ministorstvo sklenilo, da se noče umešavati v ta imenovanja ter da dovoli novim äkofom, da se nastanejo v škofijskih palačah. Spopadi med vojaki in kmeti na Poljskem. Valed izgredov, ki so se dogodili na nekem ßhoJu v Nizinovu, je bilo are- tiranih veö kmetov. Vojaki, ki so sprem- ljali v zapore aretirane kmete, napadeni so bili od drugih kmetov. Vojaki, da bi se obranili pred napadom, poslužili so se najprej bajonetov, ker pa ni to nič izdalo, začeli so na kmete streljati in ubili so jih 6, ranili pa kakih 50. Kmetje so bili oboroženi s koaami in cepei. Sploh vlada zadnjo dni tam med kmetiJ8kim prebivalcem velika raz- burjenost. Maroška konferenca in Avstrlja. Francoaki list „Petit Parisien" piše, da-se Avstrija na vse načine trudi, da bi pripravila Nemöijo do tega, da bi se glede maroškega vpraäanja sporazumela s Francosko. hti list pravi, da vpliva naš cesar osebno na nemäkega cesarja v tem pogleda. Dogodki na Ruskem. V torek se je vršil v Petrogradu pod predsedslvom carjevim miniaterski svet, ki so se ga udeležili tadi načelniki oddelkov državnega svota ter nekateri členi istega. Seja je trajala pet ur; vendar niao reäili vseh took dnevnega reda, ki so bile: preosnova državnega Bveta in sprememba zakona glede dr- žavne dume po m;;n festa cJ 30. oktobra 1905 in pa znana spomenica grofa Witte-ja. Car je odgodil nadaljevanje «leje na enega prihodnjih dni. Priöakovati je, da v kakih desetih dneh izide o tem predmeta manifest in pa razglas zakona o preosnovi državuega sveta ter o spre- membi zakona o državni dumi. American! proti Turčijl. Američani pošljejo do 7. marca v bejrutsko priatanišče avoje brodovje, ki ob8toji iz križaric „Brooklyu", „Chatta- nega" in „Galveston". Brodovju pove- ljuje podadmiral S.gsbee. Domače in razne novice. Imenovanje v fiuaačni stroki. — Titalarna visa re3picijenta finanöne atraže gg. Marti;: Gabrijel in Peter Golja sta imenovana prejemnikoma carine v jednajatem činovnem razreda. Imenovaujo v political stroki. — Nameatniškimi koncipiati so imeno- vani nastopni konceptni praktikantje : Leon vit. Klodič v Kopra, dr. Livij L'cen in dr. Herman pi. Ach. Namestništveni praktikant Peter Benzon v Spljetu je premeščen na nameatniätvo v Tr^t. Vojaskim rezorvnirn kaplauom je bil imenovan č. g. Josip Marolt. Za „Šolski Dom" bo plaöali pred- sedništva : Dekan in kaplana v Cerknem 3 K; Ljudmila Ger^elj nabrala na „de- bolnici" pevskega in tamburaäkega dru- štva „Soča" pri Sv. Liciji v gO3tilni A. Mikuža 32 K; dr. A. Gregorčič v Gorioi 20 K. üpravniätva „Gorice" je doälo : Amalija Velikonja 2 K; Cecilija Čebron 2 kroni. Srčna hvala ! Modra gal ca ali bakreni vitrijol, edino uapešno aredtjtvo proti peronosperi, ki puatoši in slabi naše vinograde, je letos v ceni precej posKočila. „Goriška zveza" v Gorici, ulica Vetturini 9 jo oddaja svojim druStvenikom po 64 K 50 h kvintal. Kdor jo misli naroöiti, naj se oglasi za časa, ker viaoka cona za- poveduje previdnim biti na vsako stran! Naročila na kinetijske potreb- fičinc. — Člani „Centraine posojilnice" v Gorici in onih poaojilnic in zidrug po deželi, ki so zdražene z „Gariäk<> zvezo" v Gorici, ae morajo pri toj lmriciti na sledeče kmetijake potrebšciae : ž v e p 1 o, živinskain navadiiuMol, klajno apno, super fosfat 14|16% i ß 12/14% kajnit in Tomaževa ž 1 i n d r a. Vsa potrebna pojasnila daje „Go- riška zveza gospodar^kih zadrug ia društev" v Gorici, alica Vettarini št. 9 (kjer je tadi „Centralna posojilnica")- Goriški deželni šoleki svct — V zadnji seji goriškega deželnega šolokega sveta se je sklenilo med drugim tadi to-le : Dovolile io se in oziroma tadi mi- lostnim potom povišale pokojnino n-3- katerim učiteljskim udovam, kakor jih je predlagal dfželni zbor. Rnzveljavil se je sklep nekega okrajnega äolskega sveta, 8 katerim je bil pomaknjen neki nčitelj V višjo plačilno vrsto. Potrdil so jo de- želni šolski penzijski zalog za leto 1906, kakor tudi proračuni nekaterih okrajnih Šolskih sv^tov. Vsprejeta so bila na znanje poročUa o nekaterih učiteljskih konferencah. Dovolilo seje, da sa otvori tečaj 2a proati poduk analitične kemije na tuk. realki. Odbita je bila a limine pritožba nekega šolskeg* vodstva, ki se je pritožilo proti temu, da določa okrajni äolski Bvet ure za verski podak. Stavljeni so bili predlogi na naučno ministerfctvo glede irnenovanja učitelja za italijanski jezik na tak. gimnaziji ter glede imenovanja prov. ačitelja na tuk. vadnici. Naučnemu mini9torstvu se je v isti eeji predlagalo, da se neka neiteljica na tuk. vadnici vpokoji, ali pa premesti Da kak drngi zavod. Potrdilo se jo iz- ključenje nekega dijaka s tuk. gimnazije, kakor tndi pogojno izkljočenje nekega dijakb s tak. realke Iz seje gciriškega mestnega evetn. — V sinočnji «eji goriškega mestnega sveta je stavil znani dr. Pinaudg dva najaa protestna predloga. Prfi se je tikal odvzetja poslov prve politične in- stance tržaškema magistratn, dragi pa razdelitve mandatov vsled nove volilne reforme. Dr. Pinaacig ne bo nikdar pri- volil v to, da bi imeli Slovenci na Go- riškem tri državne poslance, Italijani pa le dva, ia v kar dr. Pinaacig ne privoli, to Be ne sme tadi zgoditi. Dr. Pinaacig je namreč tisti junak, ki je stavil v niestnem svetu svoječasno slovesni pro- test proti teraa, da bi bil za goriškega knezonadškof* nnenovan kak Slovenec. Da Be na merodajnem meata dr. Pi- raaciga boje, to je že dokazalo imenovanje goriškega knezonadškofa, in nadejamo ae, da bode imel prav tiati vspeh tadi njegov najnovejši protestni predlog glede držav- nozborbklh maadatov na Goriškem. Vži^alice družbe «v. Cirila in aictoda v Ljubljaui se podraže vsled nove pogodbü in ker je sploh v ceni poskočilo blago te vrste. Do sedaj je bila cena originalnema zavoja = 500 za- vitkov „Normal" 48 K. Od 1. aprila 1906 naprej pa bode cena isti množini 54 K. „Flemming" imajo po novi pogodbi isto ceno kakor „Normal"'. Zato opozorjarno V86 častite konsumente, trgovce in pro- dajalce na agodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo vžigalic še tekom me- seca marca 1906. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigdlic fie je namreč zavezala, da efektaira vsa tekom meseca marca jej poslana naro- čila po dosedanjih nizkih cenah. Vzigaüce dražbe sv. Girila in Metoda v Ljabljdni so najboljäe in najcenejäe, dražbd pa je prejela od razprodanih vžigalic do konca 1905 leta znesek 18 400 K. Torej domo- fodci, hitite z naročili t očividni svoj prid. Zaključek pusta v italijanski trikolori. — Primorski Italijani so za- kljnčili letoänji pust v znamenja itali- janske trikolore. V Gor;ci so namreč priredili rdečo, v Palju zeleno in v Trsta pa belo „cavalchino". Služba pisarja je razplgana na •c. kr. okrajni aodniji v Ajdoväcini. Dnevnina 2 K 20 atot. Prosilci za označeno roesto naj ože 8voJe 'astnoroeno pisane prošnje, opremljeno s spričevali o dovršenih ätu- aijah, dosedanjem službovanju in po- znanju deželnih jezikov najdalje do sodnTrCa M na Pröd«tojniätva c. kr. sodnije v Ajdovščini. Brzojavna zveza z Grade Jem - Da se razbremeni brzojnvaa prog* Trst Gradož, na knteri Je Usti Pv °p80 letnem času velik proinet, 8e podaljša brzojavna proga Trst-Barkovlje do Tr- žiča. V to novo progo bodo nvräceni brzojavni uradi v Sesljanu, Devina in Tržiča. S tem se znatno zboljša in pov- speäi bizojavni promet ne le z Gradežem, ampak tadi z tsemi omenjenimi kraji ter s Červinjanom. Odprte trgoviue v ucdeljo. — .Ob nedeljah smejo biti odslej odprte prodäjalnice, ki se ne pečajo z razprodajo jestvin, od 8. urezjutraj pa do poludne. Xesrc^a. — Vračajoč sa iz Gorice, kamor je prinesla nekaj na prodaj, pe- ljala 8e je minole dni 50-letna Marija '"^rezaväöek s Kanalskega domor na ^ekem vozu. Na voza pa se jo je polotil spanec in v spanju padla je ne^rečnica tako nesrečno z voza na tla, da so ji Sla kole8a čez telo in jo tako zmečkala, da jo ostala takoj mrt?a. Pripeljali so jo v kanalsko mrtvašnico. Nesreča. — V sredo 28. febr. peljala ata Franc Blažko in njegov sin Karol iz Lokavca drva iz bližnjegi gozda. Sin je vodil vole, oče pa je šel poleg voza. Po strmem kolovozu se zvrne težko obloženi voz na očeta in ga tako močno poškoduje, da je po 6 urah izdihnil svojo blago dušo v 62. leta svoje dabe. Bil je j blagi pokojnik dober aosed, Hkrben oče in pravi ua^r krÜMtuk^ga ranz* O) 8. ori zjntrKJ je bil še pri pepelenja in sv. maši. Bil je več let cerkveni kljačar ia kot ta4c natanjčno spolnoval svojo dol- žnosti. N p. v m. ! Obcs la se je v sreio zjutraj v Dol. Vrtojbi neka Ursula Mermolju, stara 48 let. Zjatraj, ko so šli dragi k m:»ši po pepel, ostala jo sama dorm. K) so prišli ostali od maše, je niso mogli nikjer do- biti, še-le čez nekoliko časa jo je našla njena 15-letna hčerka v hleva vheti. Vsa preplašena je tekla klicat bližnje nosede — a bilo je propozno. Zipu^tila je moža, 17-letnega sina in 15-letno htforko. Povod j samomora je namreč ta, da je večkrat v j svoji dolgotrajni bolezni posebno v \ zadnjem časa blaznela. V „Narodnl Tiskanil' se sprejme v slažbo mlad, deželnih jezikov zmožen mož, ki zna pisati in brati. Več se izve pri npravnižtva „Narodne Tiskarne" Via Votturini St. 9. Odsek za veliki pies gor. slov. mladlne se zahvaljuje slav. oböinstva v Gorici, ki je s svojo naklonjen >stjo pri- pomoglo, da se je sijajni pie«! dne 17. febr. t. 1. tako častno in dostojno iz- vršil. Najiskreneje se pa zahvaljajo po- kroviteljici preblagorodai gospoj Mici Jegličevi in pokrovitelja preblagorodnema g. ravnatelja Fr. Ferfili, kteritna gre v prvi vrsti zahvala za sijajni v.spoh onega večera. Dalje raoramo izroöi svojo iskreno zahvalo dražeUni g.čni Jilici Mercinovi kot prodsednici damskega odbora in vrlema damskema odbora za noamorno 8odelovanje, potem g čni Danici Šantlovi za akasno izdelovan e plesuö znake, tor g. Černetiča za priroditev dražeatnega paviljona. Štejerno si tudi v dolžnost za- hvaliti se vsem onim gospod >m, ki so prc plaöali vstopnino in sicor gg. dr. Pikl 10 K, dr. Dereani 10 K, Kavčic 10 K, svetnik Kovač 8 K, Zajec 10 K, avetnik Primožič 10 K, nadrornik Kntnar 3 K, Gabräeek 10 K, dr. Turn» 10 K Pro-rčna zahvala. Konečno izrekamo topic zah/alo g. Moleku, ki je Uko spretno vodil plesno äolo in s tem pripomogel k si- jajnemu vspeha zadnjega velikega plesa. Moški odsek goriäke slovenske m 1 a d i ne. lzpred sodišča. — Na potmeaečno ječo je bil obsojen na luk. okrožnem kot kazenskem sodi^ča Rudo's Kogoj iz Lazna, in sicer zaradi goljufij ¦», izvräene na škodo raznim tuk. trg >vc: m. Hrauiluiea in posujihifcn Bljaua- Medstiia, reg. zadruga z neomejeno za- vezo, bode imela svoj redni oböni zbor dne 11. marca t. 1. ob 4. uri popoladne v svojem zadružnem proatoru na Do- brovern s sledečim dnevnim rodom: 1. Prečitanje in polrjenje račan=fkpga sklepa za leto 1905. 2, Prečitanje poročila o izvršeni reviziji po „GirisVi zvezi". 3. Prememba pravil. 4. Volitov načelstva, račanakega pregledovalca in njegovega namestnika. 5 Slačajnosti. — K obilhi adeležbi se aljudno vabijo vsi zadružniki. Načelstvo. Kraujsko -primoräko sozduMlio druStvo v Ljublani razgla^a: Vsled 8klepa XIX. javnega shoda dne 7. jalija 189G razpisaje se 10 promij p) 20 ali po 40 K za asipeäno pogozdovanje goličnv kmečkega poseatva pod sledočimi pogoji : 1. Pogozdovanje mora biti leta 190i ali 1905 izvršeno ter mora pogozditev ob- 8ezati najmanj 0 56 bi = 1 ora'. — 2. Vrsto losa in stidik izbere si lahko po- 8eslnik po svoji volji, samj inorajo biti 8adike za krajevne razmere u^oJa^ ; ni- kakor p» ne sme daljava ined sadikami ve5 kot 1-50 m ob^ezati. Posestniki, ka- | teri hoeejo za promije prodlt:, morajo Hvojo prožnje najdalje do konca ,~ :, • t. '• Pn kranjsko-primorskem gj^1-- -*** arastva v Ljabljani vložiti, ter ? istih a»aVeiSJ' polltični okraj, davčno občino, mtV Pörcel in približao ploskovne mere pogozdenega zemljiäöa. Pogoz- aovhnje prosilcov pregledulo in presodilo m V -?86ni 1907 l> mOrdd »aslali P°- manjkljaji pn pogozditvi se lahko spo- mladi rečenega leta popravijo. Premije pnznava in prisoja predaodniStvo ome- njenega draštva, ter bo ibL0 dovoljevalo premije all pa v gotovih slučajih tadi eamo pnznalna in pohvalna pisma raz- deljevalo. Nova že eznlca. — Pod naslovom „Goram in hribom skozi životu se bavi v „Planinskem Vestniku" gospod Klodič- Sabladoski z novo železnico. Iz zanimi- vega spisa poanamemo nekaj podatkov : Trajanje vožnje : v Bohinj sedaj pozneje iz Inomosta 13l/2 ur 9'/2 ar „ Solnograda 14^2 „ 6 „ „ Linca 15 „ 8 „ z Dunaja 14 „ 10 „ iz Maribora 8l/2 „ 4t1/2 „ „ Ljabljane 4V2 „ 21!, „ m Trsta 8 „ 2*/t „ n Vidma 9 „ 3 „ „ Gorice 10 „ l1^ „ „ Beljaku 5 „ I1/* „ „ Celovca 6 „ I1!, „ „ Prage 21 »/4 „ 14 „ ¦ v Sv. Lacijo sedaj pozneje iz Inomosta 22 „ 10 nr „ Solnograda 23'j. „ 6';2 „ „ Linca 21l|2 „ 81 ls , z Danaja 17 „ 10^, „ iz Maribora 103/4 „ 6 „ „ Ljubljane 8 „ 3 „ „ Trsta 7 „ 2 „ „ Vidma 4V, „ PL „ n Gorice 3X!2 „ % „ „ Beljaka 13i|2 „ l3/4 „ „ G-ilovca H1^ n 2 „ . Prage 24'|2 „ U^]2 K Dekleta ne na GrSko! — Av- Btrijska zveza proti trgovini z dekleti (podtajništvo Trst, alica Farneto 17) po- roča : Neki človek v Krfa išče zveze z dekleti, posebno iz Trsta, Ljabljane, Reke itd. z namenom, da jih pahne v zloglasno življenje. Ta človek je posestnik zlo- glasnih his in hoče preskrbeti na ta način te hide z goljufeinimi žrtvami. On obljabaje razne slažbe, kakor vzgojevalke, hišne itd., le da v večem števila preslepi nevedna dekleta. Zato se svetuje vsakemu dekletu, da ne sprejme službe na Gräkem. Društvo puätarjev in poštnih upravitcljev na Kranjskem, Primor- Nkcm In Dalmatiuskem je imelo v soboto dopoldne v hotelu „Lloyd" v Ljabljani sestanek, na katerem je bila sklenjena resolacija med dragim za 20% povišanje place za oboji spot toluo časa, dokler ne bodo poätarji in pošta- rice avrščeni v 4 najnižje činovne raz- rede državnih aradnikor, za kar se morajo zastopniki sTOJih draätev z vso silo zavzeti. Regalačna perijoda se mora bržkomogoče skrajšati od določenih 5 let, kar se priöakuje, da se zgodi v najkrajšem času. Nesreie v arzenalu v Pulju. — Na bojni ladiji „Elisabeth" je padel z zapovedovalnega mosta mornar Pacher tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. — Vojno ladijo „Erzherzog Karl" so privezali k brega tako trdno in tesno, da je ena izmed vrvi počila in odrezala vojaka Treča nogo, a drugema na roki prste. — Ortsgruppe Abazia des deutsch- evangelischen BundeH für die Ost- mark se zove neko druStvo, katerega pravila je ravnokar odobrilo tržnško ni- mestniätvo. Opatija utegne po nemških mislih postati cela latrska misijonska postaja, zavetišče fanatičnih pastorjev in najtrši pilot nemškega mosta do Adrije. Samoumor višjegapoštuega urad- nlka. — V Kotora se je obesil višji poštni oskrbnik Anton Gourir. Nedavno je bil iz Zadra prestavljon v Kotor. Z novim svojim službenim krajem je bil vedno nezadovoljen. Obesil se je vsled žalosti, da je bil ločen od svoje rodbine. Vojaki na Reko. — Prvi in drugi bataljon 27. pešpolka sta vsled neke brzojavke pripravljena za odhod iz Ljabljane na Reko. Vltfok sueg je padel po Notranj- skem. V Postojni je padel do kolena visok sneg. Telefonske žice so pretrgane. Volika tatvina tobaka. — V Öe- trtek po nočt so neznanj tatje akradli iz tobačnega skladiäöa v Z»grebu za 50.000 K tobuku. Podržavljenje severne železuice. — Pogodba, zastran podržavljenja sevorne železnice, je sklenjena in podpisana. Dr- žava bo do I. 1910 plačevala delničar- jem za glavne proge na leto 30 in pol milijona K, za lokalne proge na leto 1,600.000 K. izseljevanje. — Naše razmere v Avstriji osvetljaje najbolj žalostna res- nica, ker zapušča vedno več ljudij svojo domovino in išče opoteče sreče v daljni tujini. Izseljevanje je bilo vedno gotovo znamenje, da peša država in ljudsko blagostanje v njej. Naselilo se je leta 1904-5 iz Evrope v Zjedinjene države 1,026.499 oseb, izmed katerih je bilo 275.693 avstro-ogrskih državljanov, za 98.000 več, kakor leta 1903-4, več kot četrtina vseh naseljencev v Zjedinjenih državah. Nenavadno hitro in kar skokoma je narastlo število avstrijskih izseljencev v Zjedinjenih državah. L^ta 1861 so na- šteli samo 13 avstrijskih izseljencev, leta 1875 Že 7.558, leta 1885 pa 27.209, in leta 1895 je iskalo sreče v Zjedinjenih državah 33.041 oseb iz naše države. Leta 1901 pa se je izselilo v Ameriko iz naže države 113.390 oseb, leta 1902 171.989, leta 1903 206.011, leta 1904 177.150 in leta 1905 275 693 oseb. Oirpnenje tilnika. — Ta smrto- nosna bolezen, ki je lani na Avstrijskem posebno razsajala v Šloziji ob nemški meii med tamošnjimi radarj?, je letos v istem kraja zopet nastopüa. 8 celo družino je ID. in. in prišel k vojakom d«Mavec Hnko Vostry v Gastavi, ki je bil prideljen 21. pešpolka. Lani bi bil imel priti na orožne vaje, ker ga pa ni bilo, ho ga imeli za begana. Ko se je pred dnevi predstavil vojni oblasti, je bil obsojen na lOJnevni zapor. Dne 19. t. m. je priäel v zapor, a ne 8am, ampak na eni roki je nesel otročiča, drugi je capljal zraven njega, tretjega pa je nesla žena na hrbtu. Dajal je, da jih je zato pripoljal sebjj, ker bi doma brez njega lakote amrli. — Pol- kovno poveljstvo ma je kazen odpa^tilo in ga avrstilo med deželno brambo. Poslana*). OAprto pismo na gospoda Andr. Vrtovca, začasno apokojenoga učitelja v Tolminu. Vaša ponovna na c. kr. okraj. žol. nadzornika Andr. Lasiča obrnjena odprta pisma, v katerih ste si izvolili poleg drugeg» njegovo uradno delovanje na povsern nekvalifikovan način za na- padno točko Vašega osebnoga sovraStva in ste se takorekoč označ.li kot pokro- vitelja in varuha naših koristi, nas priai- lijo, Vaa tem potom naprositi, da v pri- hodnje opastite nenaprošeni in nepokli- cani zastopati koristi ačiteljstva takim načinom. Uöiteljstvo tolminskegR politiČnega okraja pozna zadostno lastnonli srca in značaj gospoda nadzornika Lnsiča, zna tndi ceniti njegovo delovanje in ma iz- kazaje največje zaapanje in v največji meri zasluženo spoštovanje. Radi tega smatra učiteljstvo tega politidnega okraja kot častno dolžnost, da tem potom protestaje proti Vaäim vednim iz osebnega sovraštva in i.ialen- kostnih častihlepnih vzrokov izvirajočim napadom na gospoda okraj. šol. nadzor- nika Lasiča in Vas poači, da z vso od- ločnostjo odklanja Vaäe varstvo in Vaše posredovanje, dokler je bodete izkazovali takim nevrednim in netaklnim načinom. Josipina Skert, Fran Kašca, Rafaela Gomišček, Fran Kokole, Ljudmila Gerželj, Josip Prijatelj, Dragica Pavšič, Fertlo Jelinčič, Marica Repiö, Ferdinand Gabrščik, Berta Pavliček, Frančišek Muznik, Justina Eržen. Rado Hauptman, Josip Semolič. Zaupnica gospodu c. kr. okrajnema šol. nadzornika Andreju T^iislču v Toliniuu. Z ozirom na to, da hočejo izvestni krogi omajati agled in zaupanje gospoda c. kr. okrajnema šolskema nadzomika pri ačiteljstvu, izjavljajo s tem nižje pod- pisani, da se ne puste begali, ker so si v svesti njegove naklonjenusti do aöi- teljstva, ter ma skazujejo svojo največje spoštovanje in zaapanje. Albina Gerželj, Josip Rakovšček, Ljudmila Mesar, Peter Kogoj, Kati Brezavšček, Andrej Sattler, Ana Gerželj, Franc Peternelj, Milka Zavrtanik. Viktor Vuya. Josip Tauš. *) Z;i vscbino pod torn n;islovrom je odgo- vorno uredniStvo lo toliko, kolikor zahteva tisk. zakon. Ur. Kdor ijubi kakao in čokolaiio, temu bodi priporoden : ('' Ivana Ho^Q Kandol-K^ao ki ima najmanj tolšde v setii, jo toroj uajlaže pru- baTen, ne proviroča nikoli caprtoBti in jo ob aajbolj- iem okuau izrudno poceni. Priaton samo * imonom ZT»n Hoff 1 in B levju vtiratvono znamko. j Zavojipo'/ikgGOvinarjev » » lk » 60 »