um.
POGLED V
Mednarodni turnir v odbojki na mivki v Mozirju
14. vlcersko tekmovanje in tekmovanje prevoznikov lesa v Lučah
SOTORJ-HJ £■
STRAN 22
STRAN 12
9170351814074
Oglasi
Muce iščejo dom
CARRIE je samička, stara 2,5 leti, cepljena, sterilizirana, negativna na mačji AIDS in levkozo. Tretirana je proti notranjim in zunanjim zajedal-cem. Je nadvse prijazna muca, ki se dobro razume z ostalimi živalmi. Kontakt: 041/426-562 (do 18h) ali poziv.velenje@gmail.com.
TWISTI je samček, star 2 meseca, cepljen, tretiran proti notranjim in zunanjim zajedalcem. Bo kastriran in odda za zgolj notranje bivanje. Kontakt: 070/744-707 (od 8h do 18h) ali drustvo.lucka@gmail.com.
TUTI je 2,5 meseca stara muca. Je cepljena, tretirana proti zunanjim in notranjim zajedavcem, sterilizirana. Izjemno prijazna muca išče dom za izključno notranje bivanje, brez možnosti izhoda. Oddaja se s pogodbo Društva za pomoč živalim Lučka Mozirje. Kontakt: drustvo.luc-ka@gmail.com ali 070/744-707 od 8. do 18. ure.
Tretja stran
Kadilci plačujejo, da lahko umrejo prej
Kajenje sodi med najstarejše razvade človeštva. Že dolgo je znano, da škoduje skoraj vsakemu organu človeškega telesa in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Kajenje povzroča predvsem veliko rakavih obolenj in bolezni srca, ožilja ter dihal.
Statistika pravi, da kadilci, ki v Sloveniji umrejo zaradi s kajenjem povzročenih bolezni, umrejo povprečno 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili. Poleg prezgodnje smrti lahko kadilci pričakujejo tudi, da bodo zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, kar nekaj let preživeli v slabšem zdravstvenem stanju.
V Sloveniji, kjer od avgusta 2007 velja prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, kljub strožji protitobačni zakonodaji še vedno kadi skoraj četrtina prebivalstva. Če bi torej delali bilanco, bi lahko ugotovili, da se je število kadilcev pri nas v minulih petih letih le malo zmanjšalo, bistveno pa se je povečalo varovanje nekadilcev pred pasivnim kajenjem.
Na nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja menijo, da bo treba za nadaljnje zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji uvesti nove ukrepe. Omenjajo popolno prepoved oglaševanja in raz-
stavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, učinkovitejša opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov in dodatno višanje cen tobačnih izdelkov.
Če se spomnim na obdobje, ko sem še sam kadil (uh, to je bilo že več kot pred dvajsetimi leti), me takrat najbrž nobena podražitev cigaret ne bi odvrnila od kajenja. Preprosto sem se kot kadilec počutil dobro, saj so ljudje, po katerih sem se pretežno zgledoval, prav tako kadili. Potem pa sem sčasoma začel nezavedno spreminjati miselni vzorec, spreminjale so se moje vrednote in naenkrat sem se sam sebi zdel frajer, ko sem prenehal kaditi.
Strokovnjaki pravijo, da ljudje počnemo vse, kar počnemo, zgolj iz dveh nagibov: ali želimo pri nečem uživati ali pa se želimo s tem izogniti telesni ali psihični bolečini, pri čemer je drugi motiv praviloma močnejši. Po tej logiki je rešitev preprosta: kdor želi nehati kaditi, si mora samo dovolj živo predstavljati, kako bo trpel, ko bo zbolel zaradi kajenja, in rezultat ne bi smel izo-stati.

IZ VSEBINE: 33]
^_J
Tema tedna:
Pet let od sprejema
protikadilske zakonodaje.....................................4
Mozirje:
V novem objektu VDC-ja ne bo,
zato iščejo začasno rešitev.................................5
Čebelarska zveza Slovenije:
Letos katastrofalna medena letina...................7
Solčava:
Svojevrstno praznovanje
občinskega praznika.............................................9
Praznik Občine Luče:
Veliko prizadevanj za rešitev
prostorske stiske...................................................10
60 let DU Ljubno ob Savinji:
Sožitje generacij eden izmed pomembnih dejavnikov za izhod iz krize..............................17
Evropske univerzitetne igre:
Bronasta medalja za ekipo Patrika Rosca ...20
ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 33, 17. avgust 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
ID
Tema tedna
PET LET OD SPREJEMA PROTIKADILSKE ZAKONODAJE
Število kadilcev nič manjše
Zdravstveni inšpektorji so od uveljavitve zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov pred petimi leti z izrekanjem glob v proračun prispevali slab milijon in pol evrov. Gostinci prepoved kajenja v zaprtih prostorih večinoma upoštevajo, upošteva se tudi zvišana starostna meja za nakup tobačnih izdelkov (prej 15, sedaj 18 let). Vseeno pa ta ukrepa nista kaj veliko prispevala k zmanjšanju deleža kadilcev v Sloveniji. Podobno kot pred petimi leti tudi danes kadi slaba četrtina Slovencev, naši mladostniki pa so po kajenju še vedno nad evropskim povprečjem.
GOSTINCI OB 20 ODSTOTKOV PRIHODKOV
Z novelo protikadilskega zakona so njeni predlagatelji uspešno omejili izpostavljenost ljudi dimu v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, kajenje pa je na teh mestih mogoče le v kadilnicah. Ukrepu, ki ne dovoljuje kajenja v zaprtih prostorih, so se najbolj upirali gostinci. Ti danes ocenjujejo, da so zaradi posledic zakona ob vsaj 20 odstotkov prihodkov, kljub temu pa noveli zakona ne nasprotujejo.
V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbor-
nici Slovenije opozarjajo, da bi bilo potrebno urediti nekatere neži-vljenjske določbe zakona. V mislih imajo določilo o definiciji zaprtega prostora, za katerega se šteje prostor, ki ima streho in več kot polovico površine pripadajočih sten popolnoma zaprtih. Pod omenjeno definicijo tako spadajo terase in vrtovi z dvema stenama in ograjo, stebrom ali poševno streho ter balkoni z ograjo.
MLADI KADILCI NAD EVROPSKIM POVPREČJEM Poleg težav tehnične oziroma gradbene narave se protikadilska
zakonodaja sooča tudi s slabo statistiko. Zakon, ki je v prvih mesecih po uveljavitvi znižal delež kadilcev za slabih šest odstotkov (s 23 na 17), danes ne prinaša najboljših rezultatov. V lanskem letu se je namreč med kadilce spet prištevalo 22 odstotkov Slovencev, se je pa hkrati močno povečal delež ljudi, ki kajenja ne tolerirajo v svojem stanovanju. Tako je dosežen vsaj en namen zakona in sicer manjša izpostavljenost ljudi pasivnemu kajenju.
Strokovnjaki opozarjajo, da je v Sloveniji zaskrbljujoča predvsem stopnja kadilcev med mladostniki. Raziskava Espad 2011 je pokazala, da slovenski mladostniki pri uporabi drog na kar nekaj področjih prekašajo evropske vrstnike, med njimi je tudi kajenje cigaret.
Po ugotovitvah Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je med slovenskimi 15-letniki poskusilo kaditi že nekaj več kot polo-
vica vseh, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa jih kadi približno petina. Prav mladostniki so za tobačno industrijo še posebej pomembna ciljna skupina, saj se kadilske navade začnejo vzpostavljati ravno v obdobju adolescence.
STROKA POZIVA K DODATNIM
UKREPOM Zaradi le delno uspešne pro-tikadilske kampanje pred petimi leti stroka poziva k dodatnim ukrepom na področju protitobač-ne kampanje. V pripravi je revizija celotne direktive o tobačnih izdelkih, med konkretnimi ukrepi pa se omenjajo dodatno zvišanje cen tobačnih izdelkov, slikovna in večja opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov, prepoved dodanih okusov cigaretam, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov in celo popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih.
Tatiana Golob
Naša anketa
Upoštevamo protikadilski zakon?
Pet let po sprejemu protikadilske zakonodaje je razburjenje v veliki meri izzvenelo, prav tako pa tudi spomin na v dim ovite lokale. Gostinci prepovedi kajenja v zaprtih prostorih nasprotujejo manj zagreto kot ob uveljavljanju zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, menijo pa, da bi moral ta postati malo bolj življenjski.
Kljub temu, da je dolgoročni cilj novele zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih, zmanjšanje deleža kadilcev med mladimi in odraslimi ter povečano opuščanje kajenja, danes še vedno kadi skoraj četrtina Slovencev.
Jelka Detmar, Poljane
Sama sem v preteklosti kadila le v družbi in na priložnostnih slavjih. Sedaj tudi tega ne počnem več. Zdi se mi, da je poteza, da dobijo kadilci svoj prostor oziroma kadijo zunaj, dobra, saj tako ne ogrožajo drugih. Se pa pogosto dogaja, da se nekadilci pridružijo kadilcem na kakšnih večjih zabavah in se pogovarjajo z njimi, dokler ti kadijo. Cene tobačnih izdelkov so verjetno za kadilce sprejemljive in jih nikoli ne bodo odvrnile od kajenja.
Frano Podrižnik, Kokarje
Sam sem nekadilec in se mi zdi dobro, da so kadilci dobili ločen prostor v gostinskih lokalih. Nič me ne moti, če se odpravijo ven, saj tako uničujejo le svoje zdravje. Prav tako opažam, da kadilci niso nestrpni do nekadilcev. Kar pa se cen cigaret tiče, se mi zdi, da nobena podražitev ne bo prepričala strastnega kadilca, da bi ravno zato nehal kaditi.
Rudi Storgel, Poljane
Kljub temu, da sem kadilec, pozdravljam ta zakon in se mi zdi v redu. Tako z dimom zastrupljam le sebe in ne vseh okrog sebe. Sicer pa je zame cigareta užitek in manjša razvada, ki si jo privoščim kot nekateri, na primer, kavo.
Goran Ramšak, Izoles Nazarje
Protikadilski zakon našega poslovanja ni prizadel. Uredili smo namreč vrt, kjer pozimi dodamo grelnike in tako kadilcem omogočimo prijetnejše bivanje izven našega prostora. Zakon je vsekakor za nas zelo dobrodošel, še posebno zato, ker streže-mo tudi hrano. Konkretnih predlogov za spremembo zakona se ta trenutek ne spomnim.
Marko Robnik, Okrepčevalnica Logar Krnica
Protikadilski zakon je dober, zaradi njega ne čutimo izpada dohodka. Da bi obdržali tudi kadilce, smo uredili vrt, katerega bi morali malo bolj odpreti. Zakona ne bi nič spreminjal, mislim, da je tak, kot je, na mestu, spoštujejo ga tako kadilci kot gostinci.
Magda Rosenstein, Tribuč Mozirje
Sprva sem čutila velik upad dohodka, sedaj pa se je nekako uravnalo. Posebnega prostora za kadilce nisem urejala. Ti lahko poleti kadijo zunaj.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Gl
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Aktualno, Iz občin
MOZIRJE
V novem objektu VDC-ja ne bo, zato iščejo začasno
rešitev
Ob lanskem prazniku Občine Mozirje sta investitor Jurij Maleševič iz podjetja Interdesign d.o.o. in župan Ivan Suhoveršnik položila temeljni kamen za gradnjo stavbe, v kateri naj bi svoje prostore dobili varovanci varstveno delovnega centra (VDC). Otvoritev je bila načrtovana za letošnji praznik, vendar je ni bilo, po zadnjih informacijah sodeč pa otvoritve sploh ne bo, ker si je investitor premislil in v stavbo uvaja nov program.
Maleševič je po večletnih postopkih za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj lani poleti začel z gradnjo. V stavbi so bili predvideni prostori, namenjeni delovanju VDC, ob njem pa bi delovala še bivalna skupnost. Starši mnogih varovancev so namreč že v letih, ko težje poskrbijo za svoje otroke. Bivalna skupnost bi sprejela vsaj dvanajst stanovalcev, za katere bi bilo ustrezno poskrbljeno 24 ur na dan vse dni v letu.
Poleg tega je bilo staršem obljubljeno, da bodo lahko v nujnih primerih, za dan ali dva, po potrebi tudi zgolj za par ur, svoje otroke pripeljali v skupnost, kjer bodo na varnem in preskrbljeni. Zataknilo pa se je, ko so se začele prijave. V začetku jih je bilo samo pet, kar je po dolgih letih izražanja želja in potreb investitorja nemalo presenetilo. Za takšno število stanovalcev mu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve koncesije ne bi podelilo.
V	novem objektu, ki raste na mozirskih Tratah
avtizma. (Foto:
V	akcijo so stopili tudi starši. Očitno do skupnega jezika ni prišlo, saj so se varovanci delovnega centra, ki naj bi zaživel letos marca, v začetku letošnjega leta preselili v Velenje, kamor jih sedaj dnevno vozijo. Po številnih pogovorih je investitor očitno izgubil potrpljenje in začel iskati nove ciljne skupine, s katerimi bi zapolnil stavbo. Ob tem mu je pristojno ministrstvo odgovorilo, da denarja za dejavnosti VDC zaenkrat ni. Po doslej znanih informacijah naj bi sedaj v Mozirju zrasel nekakšen center avtizma v okviru Inštitu-
, ne bo varstveno delovnega centra pač pa center
Benjamin Kanjir)
ta za avtizem, kar pomeni, da osebe z motnjami v duševnem razvoju ostajajo brez teh prostorov.
Župan Ivan Suhoveršnik zagotavlja, da skupaj z direktorico VDC SAŠA regije Darjo Lesnjak intenzivno iščejo začasno rešitev, da bi se delovni center vrnil v Mozirje. Težje bo najti prostor za novo stavbo, ki bi združila VDC z bivalno skupnostjo, vendar tudi pogovori v tej smeri že potekajo. Rešitev naj bi bila znana v prihodnjih tednih.
Benjamin Kanjir
SOLČAVA
Urejanje cerkve in njene okolice se nadaljuje
Prejšnji ponedeljek je izbrano izvajalsko podjetje začelo z urejanjem tlakov pri solčavski župnijski cerkvi Marije Snežne. Dela sodijo v sklop ureditve cerkve in njene okolice, financira pa jih Občina Solčava.
Župan Alojz Lipnik je ob tem povedal: »Cerkev Marije Snežne z njeno bogato zgodovino in zanimivo lego je eden glavnih atributov, ki ga radi pokažemo našim gostom in obiskovalcem. Zato je pomembno, kakšna je okolica cerkve. Dela, ki smo jih
Pri solčavski cerkvi polagajo tlake in urejajo okolico. (Foto: Marija Lebar)
začeli izvajati, obsegajo poravnavo pohodnih površin okoli cerkve, delno izvedbo odvodnjavanja za meteorne vode, utrditev podlage in polaganje tlaka. Okvirna vrednost del je 40.000 evrov, sredstva pa bomo zagotovili po 23. členu zakona o financiranju občin, ki je namenjen za izgradnjo infrastrukture. Računamo, da bodo dela zaključena nekako v treh tednih.«
Že nekaj let poteka postopna prenova cerkve skupaj s statiko, ki je bila zahteven strokovni poseg. Vsa potrebna dela na tem zgodovinskem spomeniku potekajo v skladu s strokovnimi smernicami, ki jih je pripravil zavod za varstvo kulturne dediščine in ki tudi bdi nad izvajanjem.
Prenove je bila potrebna tako zunanjost kot notranjost cerkve. Delno je že obnovljena severna stena fasade, južna, na kateri je freska sv. Krištofa, pa na to še čaka. Omenjena freska je že povsem zbledela in je komaj vidna, zato jo želijo restavrirati. Vrednost del na freski naj bi po prvih ocenah znašala okoli 20.000 evrov. V Solčavi so že pripravili nekaj dogodkov, s katerimi so začeli zbirati dobrodelne prispevke za restavriranje podobe sv. Krištofa, pričakujejo pa tudi, da se bodo lahko prijavili na kakšen razpis za sredstva pristojnega ministrstva.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012 5
Gospodarstvo
KAMP SAVINJA NA SPODNJIH POBREŽJAH
Spregledana oaza za »resetiranje«
Komaj opazni kažipot za kamp Savinja popotnika pripelje na desni breg s prodi obdane reke, povsem prepuščene delovanju naravnih sil. V kraju Spodnje Pobrežje, kjer se makadamski odcep med dvema poslopjema spusti do nivoja porečja Savinje, je negovana livada, velikosti nogometnega igrišča. Območje kampa je obdano z bujnim rastjem črne jelše in vrbovja, sem ter tja iz gmajne štrli kakšen večji listavec ali iglasto drevo.
Osrednja zgradba v kampu Savinja s skupnim prostorom za 50 in več oseb, je okrašena z rožami in obdana s preprostimi športnimi igrali, vendar je očitno, da je skupaj z recepcijo in sanitarijami po-
trebna osvežitve. Vse je čisto in urejeno, mir pa priča o tem, da kamp ni ravno središče dogajanja.
V poletni pripeki, ko smo obiskali ta »speči« biser kamping turizma v Zgornji Savinjski dolini, je bila še posebej vabljiva senca bližnjega gozda, ki je dajala zatočišče vrsti srednjih in manjših šotorov. Oskrbnica kampa Rozika Petrin je predstavila delovanje kampa in povedala, da ga Petrinovi in Bi-tenčevi trenutno vodijo in vzdržujejo brez večjih vlaganj in reklamiranja.
Kljub temu se nekateri gostje radi vračajo, vse več, tudi Slovencev, pa kamp Savinja odkriva v času, ko se tovrstne destinacije ponekod pretira-
no dražijo. Gostom je poleg osnovne infrastrukture za kampiranje zagotovljeno lepo naravno okolje z neposredno bližino čiste reke, možnosti sprehodov med polji in gozdovi ter odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje Savinjske doline, vključno s planinskimi turami. Ni jih malo, ki zadnja leta iščejo prav takšne, mirne livade, kjer si spočijejo od delovnih naporov, od mestnega direndaja in se »rese-tirajo«, kot je dejala gostja iz Nizozemske.
Kamp Savinja ponuja možnost celoletnega kampiranja in dnevne postavitve šotorov ter kamp prikolic po dokaj dostopnih cenah. Letos je v kampu nekoliko manj turistov iz Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Romunije, nekaj več pa je Nizozemcev, Nemcev in Slovencev. Pogled na kamp opremo in vozila dopustnikov pove, da gre pretežno za goste srednjega ali nižjega socialnega profila.
Kamp Savinja se tako trži v glavnem s širjenjem dobrega glasu in spletno ponudbo. Rozika Petrin upa, da bo prišel čas, ko bo kamp komu iz družine pomenil večji izziv, kajti za zdaj se vsa družina solastnikov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, mlajša generacija pa je še vključena v študijske programe.
Jože Miklavc
Tudi v kampu Savinja je senca v tem letnem času zelo iskana. (Foto: Jože Miklavc)
DAN ODPRTIH VRAT V PLANINKI NA LJUBNEM OB SAVINJI
Ogled sob in sladkanje z dobrotami
Ljubenska Planinka počasi spet pridobiva ugled, kakršnega je bila deležna pred mnogimi leti. Priljubljeno zbirališče domačinov in turistov sta v novi podobi lastnika Helena in Tomaž Žerovnik odprla pred enim letom. Takrat sta zagotovila, da bosta gostinski ponudbi dodala še prenočitvene kapacitete v zgornjih nadstropjih hotela.
Izdelava sob medtem še poteka, kljub temu pa sta Žerovnikova ob občinskem prazniku prijazno odprla vrata vsem, ki so si prostore želeli ogledati. Ob tej priložnosti so v goste povabili predstavnike podjetij, ki so pri gradnji sodelovala. Tako so obiskovalci lahko dobili številne informacije o energetsko varčni gradnji in montažni gradnji ter si ogledali, kako je rasla nova Planinka.
Slaščičarka Stanka Prek s pladnjem rezin z imenom planinka. (Foto: Štefka Sem)
Poskrbljeno je bilo tudi za gurmane in sladokusce. Iz kuhinje je dišalo po domačih speciali-tetah, vsakemu obiskovalcu so ponudili košček rezine planinka, ki na pogled spominja na flos z vedrom za krst novinca in veslom. Sladka pregreha je noviteta v ponudbi Planinke in kaže, da lastnika uveljavljata blagovno znamko tudi z inovativnimi marketinškimi prijemi.
Štefka Sem
Soavtorji uspešne zgodbe o oživitvi Planinke z lastnikom Tomažem Žerovnikom (skrajno levo) v eni od novih sob. (Foto: Štefka Sem)
6 Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Letos katastrofalna medena letina
Na Brdu pri Lukovici je slovenska čebelarska zveza pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili izjemne težave, v katerih so se znašli čebelarji, potem ko je za njimi katastrofalno slaba letina in ko so bile že pred tem zimske izgube čebeljih družin izredno velike. Za ublažitev posledic in ureditev razmer so se obrnili tudi na kmetijsko ministrstvo.
Nič kaj bolj rožnato kot na nacionalnem nivoju ni stanje čebelarstva v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, pravi predsednik Čebelarske zveze SAŠA Ivan Čopar: »Cvetličnega medu skoraj ni bilo, prav tako je izostalo gozdno medenje. Nekaj sta na koncu vendarle dala lipa in kostanj. Menimo, da je letina le okoli petine, ponekod morda do četrtine običajnega letnega donosa. Imajo pa čebelarji še nekaj lanskega medu, ki je po kakovosti povsem primerljiv z letošnjim. Tudi sicer je tukajšnji med kakovosten, o čemer pričajo priznanja z različnih ocenjevanj medu.«
Čebelarska zveza SAŠA združuje 7 društev oziroma družin iz Zgornje Savinjske in 4 društva iz Šaleške doline. Včlanjenih je okoli 380 čebelarjev, ki čebelarijo s približno 4.000 čebeljimi družinami, približno polovica jih je v Zgornji Savinjski dolini.
POZEBA IN SUŠA KROJILI PAŠO
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je povedal, da so zaradi neugodne zime čebelarji ponekod izgubili tudi do tretjino čebel in tako pašno sezono začeli z oslabljenimi družinami. Prave težave pa so se s tem šele začele, saj je čebeljo pašo najprej uničila pozeba, ki je prizadela zlasti akacijo in ponekod sadno drevje, kasneje pa je svoje opravila še suša. Tako so morali čebelarji marsikje vse do junija čebele krmiti.
MEDU PRECEJ MANJ KOT OBIČAJNO
Zaradi navedenih razlogov je skoraj povsem izostal donos akacijevega medu, ki sicer predstavlja okoli tretjino slovenskega medu. Zatajila je tudi paša na smreki in javoru. Nekoliko se je stanje popravilo ob cvetenju lipe in kostanja. Namesto lanskih 2.500 ton medu bo letos, tako pričakujejo, slovenskega medu le okoli 500 ton. Obstaja nevarnost, da bo slovenske trgovske police preplavil cenen tuji med.
Namesto 2.500 ton bodo letos, tako pričakujejo, slovenski čebelarji pridelali le okoli 500 ton medu.
V zadnjem času so sicer kupci prepoznali kakovost domačega, slovenskega medu. Veliko ga porabniki kupijo neposredno pri čebelarjih, kar predstavlja dodatno zagotovilo, da je med res kvaliteten, saj je v nasprotnem mogoča reklamacije »iz prve roke«.
TEŽAVE PREDSTAVILI TUDI MINISTRSTVU
Na srečo letos vsaj večjih pomorov čebel niso beležili. Po besedah Boštjana Noča čebelarstvo v Sloveniji potrebuje celovite operativne rešitve. Zato ČZS poziva ministrstvo za kmetijstvo in okolje, naj glede na letošnje razmere za pomoč čebelarjem aktivira sredstva iz sklada za naravne nesreče.
Na ministrstvu obljubljajo, da bodo do konca leta poskušali poiskati ustrezne rešitve. Predsednik čebelarjev ob tem poudarja, da bi
lahko boljše pogoje za normalno delo v panogi dosegli že z nekaterimi manjšimi spremembami zakonodaje. Tako med drugim predlagajo, da bi čebelarska društva spadala med tista društva, ki delujejo v javnem interesu.
NEREŠENA ŠE NEKATERA VPRAŠANJA
Odprta ostaja še problematika nadaljnjega oblikovanja nacionalnega programa zaščite naše čebele kranjske sivke, delovanja čebelarskega inštituta, registracije veterinarskih pripomočkov in registracije oksalne kisline kot biocida za zatiranje zajedavca varoa. Tu je še vprašanje čebeljih bolezni, kot je huda gniloba, in problematika škod po medvedu. Poleg tega čebelarji zahtevajo, da Slovenija postane nosilka izvorne rodovniške knjige za kranjsko sivko v EU.
Tekst in foto: Marija Lebar
* rim
Medtem ko poročamo o prizadevanjih, da bi turizem v naši dolini postal ena najbolj donosnih gospodarskih panog, pa vsi ne mislijo (in ne delajo) v tej smeri. Že pred leti smo se obregnili ob čiščenje obcestnega grmovja z ugotovitvijo, da je varnost na prvem mestu. Tokrat kritiko ponavljamo, saj čistilni mlin s »turbino« razcefra grmovje in poškoduje drevesa, ki ostanejo za njim žalostna podoba zmrcvarjene narave. Da ne gre za pretiravanje, je v dokaz fotografija posledic čiščenja ob cesti od Šmihela do Golt.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012 7
Iz občin, Organizacije
NAZARJE
Uporabno dovoljenje za nov stanovanjsko poslovni objekt
Nazarčani si želijo, da bi bila v novem objektu tudi lekarna. (Foto: Marija Lebar)
Podjetje Gradiatim iz Šmartnega ob Paki, ki gradi objekta v centru Nazarij, je prejšnji ponedeljek od Upravne enote Mozirje prejelo uporabno dovoljenje za prvi objekt. Tako bodo lahko začeli s predajo stanovanj in poslovnih prostorov kupcem.
Peter Sevnik, direktor Gradiatima, je povedal: »Zelo smo veseli, da je upravna enota kljub dopustom izdala uporabno dovoljenje za dograjeni objekt. Zdaj ni več nobenih zadržkov, da se stanovanja predajo strankam. Nekaj prostorov je še na voljo, zato bomo po dopustih še enkrat pripravili dan odprtih vrat in zainteresiranim
predstavili prednosti energetsko varčnih prostorov in bližine vseh pomembnejših služb in storitvenih dejavnosti. V neposredni bližini so občina, šola, vrtec, zdravstveni dom, trgovine. Pošta pa bo kar v stavbi, saj je tukaj kupila poslovni prostor.«
Poleg pošte bo v objektu tudi frizerski salon, investitor pa ponuja še en poslovni prostor, za katerega si Nazarčani želijo, da bi bila v njem lekarna. Slovesna otvoritev novega objekta bo v času praznovanja občinskega praznika v mesecu septembru.
Marija Lebar
]
SOLČAVA
Naj se sliši glasba citer
V sodelovanju s Citrarskim društvom Slovenije Center Rinka v soboto, 18. avgusta, organizira prireditev Citranje v Solčavi. Dogodek bo sestavljen iz citrarske delavnice in koncerta glasbe tega zanimivega in na Solčavskem pogostega glasbila.
Kot je povedal direktor Centra Rinka Marko Slapnik, so se zato, ker je igranje na citre na Solčavskem dolgoletna tradicija, odločili, da tej zvrsti glasbe namenijo še posebno pozornost. »V soorganizaciji s slovenskim citrarskim društvom smo pripravili delavnico, ki jo bo vodil priznani češki virtuoz na citrah Michal Müller. Delavnica bo potekala v soboto od 14. do 17. ure v Centru Rinka v Solčavi. Če bo prijav za delavnico več, bo mojster Müller poučeval tudi v nedeljo.«
Koncert glasbe za citre, ki bo prav tako v Rin-ki, se bo pričel v soboto, 18. avgusta, ob 19. uri. Nastopili bodo citrarji tako iz naše doline kot tudi širše iz Slovenije.
Marija Lebar
Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega.
Tagore
LJUBNO OB SAVINJI
Za boljšo cestno povezavo veliko prispevali tudi
krajani
S polaganjem zadnjih metrov asfalta so v občini Ljubno zaključili eno večjih investicij na cestah v tem letu. Cesta Juvanje-Kaker, kjer potekajo tudi šolski prevozi, je sedaj sodobno urejena in prebivalci še enega zaselka so tako bliže središču občine.
Dela na 3.800 m dolgem odseku ceste, na katero je vezanih šest kmetij, so trajala dve leti. Lani je občina naročila izvedbo razširitve ceste in odvodnjavanje ter zagotovila material za podlago. Za to so uporabili gramoz, ki so ga dobili ob čiščenju struge Savinje. Krajani so sami napravili odtočno iztočne glave propustov in spodnji ustroj ceste. Le-ta se je v tem času dodobra utrdil in v zadnjih dneh julija ter v začetku avgusta so položili asfalt na celotni trasi.
Direktor občinske uprave Blaž Presečnik je ob tem povedal: »Celoten projekt je vreden več kot 300.000 evrov, od tega je občina zagotovila okoli 260.000 evrov, ostalo pa je vrednost, ki so
jo prispevali krajani - uporabniki ceste, in sicer v delu, materialu in traktorskih ter strojnih urah.«
Občina je od resornega ministrstva prejela sklep o sofinanciranju projekta v višini 150.000
evrov. Sredstva bodo dobili po 23. členu zakona o financiranju občin za izvedbo del na infrastrukturi.
Marija Lebar
Cesta Juvanje-Kaker, kjer potekajo tudi šolski prevozi, je sedaj sodobno urejena. (Foto: ML)
8 Savinjske novice št. 32, 10. avgust 2012
Iz občin, Organizacije
SOLČAVA
Svojevrstno praznovanje občinskega praznika
Na dan, ko goduje njihova farna zavetnica Marija Snežna, praznujejo v Solčavi občinski praznik. Letos je bilo to v nedeljo, 5. avgusta. Pripravili so slovesno mašo s procesijo, zvečer pa osrednjo slovesnost, tokrat na parkirišču pred cerkvijo.
Prireditveni oder so postavili tako, da je bila za kuliso kar cerkev, ki je v ozadju s svojim videzom spominjala na minule čase in na ljudi, ki jih ni več, pa so vendar njihova dela temelj vsega, kar se dan-
danes na Solčavskem dogaja. Zato se je Franci Podbrežnik - Solčavski, ki je prireditev vodil, spomnil tudi tistih, »ki počivajo na tej božji njivi, od koder je razgled na naše lepe in ljubljene gore.« Njim v spomin in vsem prisotnim v užitek je posebej za to priložnost pripravil povsem novo pesem o gorah, ki jo je sam uglasbil in tudi zapel. V programu so zapeli in zaigrali še številni nastopajoči različnih generacij in potrdili, da je v Solčavi pesem doma.
Dogajanje, ki ga je občinstvo spremljalo kot iz nekakšnega amfiteatra, ki ga tvori kamnita škarpa okoli parkirišča, se je začelo s streli iz možnarja, nato pa so po strmini nad parkiriščem prišli pastirji. Ovce, ki se tam pasejo celo poletje, so prizor dopolnile, kot bi hotele sodelovati v scenariju. Pastirji -člani domačega kulturnega društva - so povedali marsikaj zanimivega iz življenja preteklih rodov.
Nadaljnji program je bil v veliki meri oblikovan tako, da so kot nastopajoči sodelovali povsem običajni prebivalci in prebivalke solčavske občine, lahko bi rekli - naturščiki. Ti so stopali na oder in spontano pripovedovali svoje zgodbe povezane s solčavsko cerkvijo in njeno zavetnico Marijo Snežnico.
Zvon solčavske cerkve se ob ugodnem vetru sliši celo na najviše ležeči slovenski kmetiji pri Bukov-niku. Bukovski Vili je na odru razdrl kar nekaj vese-
lih, povedal pa je tudi, kako je v hodil v šolo vsak dan peš in je za hojo od Bukovja do Solčave in nazaj porabil več časa, kot je bil pri pouku.
Besedo je povzel tudi župan Alojz Lipnik. Naštel je več projektov, ki so jih v občini v zadnjem času uresničili, pri čemer so koristili možnosti sofinanciranja iz državnih in evropskih sredstev. Del teh projektov je tudi urejeno parkirišče pri cerkvi, kjer se je odvijala občinska slovesnost. Spregovoril je o nagradi zlati kamen, ki jo je prejela občina, in o obiskih predsednika države dr. Turka in avstrijskega
V Mozirju od 17. do 26. avgusta poteka mednarodni poletni pevski seminar profesorice Vlat-ke Oršanic. Organizator in idejni vodja dogodka je celjski baritonist Boštjan Korošec, ki je to poletje v Nashvillu z odliko zaključil šolanje in pridobil diplomo mednarodno priznanega učitelja petja Bretta Manninga.
Korošec je zaenkrat edini v Sloveniji in tem delu Evrope z diplomo o zaključenem študiju oziroma osvojeno tehniko, ki jo je razvil Brett Manning. Njegove pevske šole se drži sloves najbolj popularne in daleč najbolj uspešne v ZDA. Boštjan Korošec ima dovoljenje za poučevanje te tehnike petja tako v Sloveniji kot kjerkoli drugod po svetu.
Sopranistka in pevska pedagoginja prof. Vlat-ka Oršanic poučevanje solopetja opira na svojo dolgoletno mednarodno kariero, v kateri je kot
Franci Podbrežnik je vsem zaslužnim Solčavanom v spomin napisal povsem novo pesem o gorah, jo
sam uglasbil in na proslavi tudi zapel.
(Foto: Marija Lebar)
deželnega glavarja Dorflerja. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli h kakovosti življenja v Solčavi in podčrtal potrebo po nadaljnjem razumevanju in sodelovanju.
V Solčavi podeljujejo občinska priznanja vsaka štiri leta, torej jih letos niso. Ne glede na to je bila prireditev, kot se je izrazila ena od naključnih obiskovalk iz povsem drugega konca Slovenije, »prisrčno sproščena in spontana pa vendar na izjemni kakovostni ravni«. Le s kakšnim presenečenjem bodo postregli v Solčavi ob praznovanju naslednje leto?
Marija Lebar
solistka nastopila na mnogih velikih odrih. Glavni značilnosti njenega poučevanja sta izrazito individualen in pretanjen pristop k interpretaciji ter temeljito poznavanje glasbene, zlasti pevske literature.
Na desetdnevnem seminarju bo Oršaniceva udeležence opozorila na njihove odlike in morebitne pomanjkljivosti ter jim tako pomagala pri nadaljnjem razvoju in umetniškem izražanju. Pod njenim vodstvom se bodo udeleženci ob koncu seminarja predstavili na dveh zaključnih koncertih pod naslovom »Poletni nokturno«. Prvi, posvečen sakralni glasbi, bo v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju, drugi, posvečen opernim in operetnim arijam, pa bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 20. uri v Celjskem domu v Celju.
Benjamin Kanjir
Občinstvo je spremljalo slovesnost kot iz nekakšnega amfiteatra, ki ga tvori kamnita škarpa okoli parkirišča. (Foto: Marija Lebar)
MOZIRJE
Mednarodni poletni pevski seminar prof. Vlatke Oršanic
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012 9
Iz občin, Informacije
OBČINA LUCE
Veliko prizadevanj za rešitev prostorske stiske
Občinski praznik v Lučah praznujejo v času prireditev Lučkega dne. Letos so slavnostno sejo pripravili v soboto, 12. avgusta, in na njej podelili priznanja tistim občanom, ki so v minulem letu najbolj zaznamovali življenje v Lučah. Župan Ciril Rosc je razgrnil delovanja občine v času od minulega praznika in spregovoril o tistem, kar je še treba postoriti v tem letu.
Spomladi je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga preselila svojo trgovino iz središča Luč na Prod. To sicer ni bila občinska investicija, je povedal župan, je pa bila izvedba številnih del odvisna od tega, saj se je tako sprostilo zemljišče, kjer so nato že uredili petindvajset javnih parkirnih mest. Jeseni jih bodo še asfaltirali in s tem nekoliko razbremenili nenehno zadrego z mirujočim prometom na Zgornji vasi. Tukaj bodo uredili tudi prostor za dolgo pričakovano kmečko tržnico, ki bo lahko tudi prizorišče za manjše prireditve in srečanja.
Velik zalogaj je bil prizidek k zgradbi, v kateri je sedež občine in ambulante. Zobna ambulanta je v teh dneh dobila povsem nove prostore. Hkrati z lansko prenovo prostorov zdravstvene ambulante je tako zagotovljeno delovanje zdravstva v Lučah v sodobnih pogojih. S prizidkom so razrešili tudi prostorsko stisko občinske uprave, saj so na podstrešju uredili arhiv, ki so ga po županovih besedah čakali vseh 18 let, odkar občina obstaja.
Za prizidek je že bil opravljen tehnični pregled, čakajo še na uporabno dovoljenje. Dokončanje zunanjosti stavbe s fasado so prestavili na jesen, da se zidovi dodobra osuše. - -
Zlato plaketo občine Luče je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Luče. Priznanje je bilo namenjeno tako ustanoviteljem kot vsem dosedanjim generacijam nesebičnih ljudi, ki preko organiziranega delovanja vedno priskočijo na pomoč tistim, ki so v stiski in pomoči najbolj potrebni.
Priznanje občine Luče je prejelo Čebelarsko društvo Luče. S svojo dolgoletno tradicijo in aktivnostjo so čebelarji pomembno zaznamovali družbeno dogajanje v občini. Še posebej se je to izkazalo letos, ko so dokončali gradnjo čebelarskega centra v Raduhi, ki jo je namenu predal predsednik države dr. Danilo Türk.
Prejemnica drugega priznanja je mlada flavtistka Manja Pančur. Učenka osnovne šole v Lučah obiskuje Glasbeno šolo Nazarje, kjer je po besedah njenega pedagoga Jerneja Marinška izredno prizadevna in s posebnim darom za poustvarjanje na flavti, o čemer pričajo številna visoka mesta in nagrade na tekmovanjih mladih glasbenikov.
ML
^_^
Prejemniki priznanj Občine Luče za leto 2012 z
V okviru projekta Preko pet mostov, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, jih čaka še izvedba pločnika in manjši del javne razsvetljave, kar prav tako načrtujejo še v letošnjem letu.
Vsega omenjenega ne bi bilo mogoče opraviti brez prizadevanja številnih ljudi; tako sodelavcev občinske uprave, občinskih svetnikov, mnogih posameznikov in društev. Zlasti slednja so v Lučah izredno aktivna, o čemer pričajo tudi letošnja občinska priznanja; prvo je prejelo čebelarsko, drugo gasilsko
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Shaun Tan:Zgodbe iz oddaljenega predmestja
V domišljijski zbirki petnajstih kratkih zgodb avtor opisuje odraščanje v predmestju, ki z avtorjevo pomočjo postane odlična zamenjava za srednjeveške gozdove iz pravljičnega izročila. Zgodbe postanejo sodobne legende, njihov pripovedovalec pa je zaradi svojega tenkočutnega pripovedovanja preimenovan v sodobnega Andersena. V zgodbah se avtor dotika protislovnih čustev, neverjetne stvari pa opisuje kot nekaj povsem običajnega. Tako mladi bralec bere o na zelenici nasedlem morskem sesalcu, o japonski sosedi, ki jo obišče potapljač iz globin preteklosti.
županom Cirilom Roscem. (Foto: Marija Lebar)
društvo, tretje priznanje pa je šlo v roke mladi glasbenici Manji Pančur.
Kulturni program je bil v veliki meri namenjen praznovanju stoletnice gasilskega društva. Učenci osnovne šole Blaža Arniča so zapeli in zaigrali ter predstavili kroniko delovanja gasilcev. Že pred slavnostno sejo so zavrteli videoposnetke iz zgodovine društva. Moški pevski zbor Kulturnega društva Raduha je poskrbel za lepo slovensko pesem, eno so zapeli tudi v domačem narečju.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Ljudje in dogodki, Oglasi
KOMEDIJA FLOSARJI SE VRNEJO NA LJUBNEM OB SAVINJI
Z veseljem bi si ogledali še tretje dejanje
Nekatera srečanja med flosarji in njihovimi »boljšimi polovicami« se končajo povsem nepričakovano. (Foto: Marija Lebar)
Člani Kulturnega društva Ljubno ob Savinji so še enkrat poskrbeli za imenitno zabavo. Obiskovalci, ki so povsem napolnili prireditveni prostor pod šotorom v Vrbju, so bili deležni prizorov in igralskih kreacij, ki jih ne zmore tudi marsikatera ekipa kakega večjega in bolj znanega gledališča.
Tematika je bila Flosarskemu balu primerna - o dogodivščinah splavarjev na »rajži« in njihovih začasnih »slamnatih vdov«, ki si doma poleg dela krajšajo čas z različnimi čvekami in ugibanjem, kako se flosarji obnašajo v tujem svetu. Pa se ena med pogovorom spomni, kako se je njen mož skrbno uredil za na pot, in ji druga po-nagaja, da flosarji na poti srečujejo različne skušnjave, tudi v ženski podobi. Zlasti ciganke se rade lepijo na postavne Zgornjesavinjčane, še posebej, ker imajo ti denar.
»Moj Joža pa že ni tak,« pravi ena, »moj ma mene rad!« Pa se oglasi druga in meni, da tiha voda bregove dere, da pa ona na svojega ni ljubosumna; če ga pogleda še katera druga, vsaj ve, da ima dober okus. Mimo pride še potov-
ka s polno košaro jajc in še bolj polno glavo govoric, ki vsa natolcevanja le še podkrepi. Koliko bo kateri prinesel denarja in kakšne odpustke, je tudi važna in zanimiva tema za razpravljanje.
Drugo dejanje se dogaja v go-
stilni, kamor se z dolge rajže namesto domov podajo flosarji po po-vratku. Tu se eden od njih sreča s svojo ne ravno rosno nevesto, ki jo je po vrnitvi obljubil popeljati pred oltar. A ker ta ni držala besede in ni opustila grde razvade gledati globoko v kozarec, jo nesojeni ženin nažene in bo raje ostal samski. Ko se po kraju razve, da so se flosarji vrnili in da so v gostilni, se tja podajo tudi žene. Nekatera srečanja so ganljiva, druga pa se končajo povsem nepričakovano ...
Nekateri od likov v komediji so povzeti po resničnih ljudeh in njihovih značajih, ki se jih starejši Ljubenci še spominjajo. Piko na i je dogajanju na odru dodala pristna ljubenska govorica. Gledalci so si na koncu zaželeli, da bi delo dobilo v prihodnosti vsaj še eno dejanje.
Marija Lebar
ORGELSKI KONCERT NA LJUBNEM OB SAVINJI
Mladi organistki in pevki požele burne aplavze
V cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem so v okviru prireditev Flosar-skega bala zadnji ponedeljek v juliju pripravili orgelski koncert. Pod prsti orglavk Eme Korpnik in Bernarde Štiglic so zazvenele orgle, za vokalni dodatek pa sta poskrbeli sestri dvojčici Ksenija in Kristina Štiglic.
Mlade izvajalke so v cerkev privabile številno, resnejše glasbe željno občinstvo, ki je z aplavzi dokazalo, da ga je program navdušil
in da so poleg ostalih prireditev v programu Flosarskega bala dobrodošli tudi tovrstni kulturni dogodki. Izbor skladb je bil pester in je obsegal orgelska dela vse od 17. stoletja, ko je za ta veličastni instrument komponiral znameniti Johann Sebastian Bach, vse do zadnjih del za orgle iz 20. stoletja. Večina izvajanih skladb je bila sakralne vsebine, slišali pa smo lahko tudi delo slovenskega avtorja Stanka Premrla.
Ema Korpnik, doma iz Primo-
ža pri Ljubnem, je letos zaključila osnovno šolo in glasbeno šolo iz predmeta klavir ter tretji letnik študija orgel na Glasbeni šoli Fran Ko-run Koželjski v Velenju. V okviru orgelskega oddelka je veliko nastopala in na regijskem tekmovanju februarja letos osvojila najvišje možno število točk ter zlato priznanje. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v Ljubljani je osvojila srebrno plaketo. Čeprav bo na šolanje odšla v Maribor, bo glasbeno izobraževanje nadaljevala v Velenju.
Bernarda Štiglic iz Tera nad Ljubnim je z glasbenim poukom začela pred desetimi leti na Glasbeni šoli Nazarje. Ob vpisu na škofijsko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano se je odločila za nadaljnji študij orglanja. Za sabo ima več vidnih uspehov, na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov pa je v svoji kategoriji prejela srebrno plaketo. Letos je imela že dva samostojna koncerta, in sicer v Ljubljani in v Rad-mirju.
Marija Lebar
Ema Korpnik (levo) in Bernarda Stiglic sta navdušili resnejše glasbe željno občinstvo. (Foto: Marija Lebar)
11 Savinjske novice št. 32, 10. avgust 2012
Organizacije, Oglasi
14. VLCERSKO TEKMOVANJE IN TEKMOVANJE PREVOZNIKOV LESA V LUCAH
Tekmovalci so se izkazali tudi v slabem vremenu
V Lučah je v soboto potekalo tradicionalno vl-cersko tekmovanje in tekmovanje prevoznikov lesa za memorial Voler - Mlačnik. Kot vrsto let so ga tudi letos pripravili nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Občina Lu-če in Savinjsko gozdarsko društvo.
Na drugem izbirnem tekmovanju, prvo je bilo v Gornjem Gradu, za uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v Gornji Radgoni, se je pomerilo 29 tekmovalcev. Uvodoma je udeležence tekmovanja in obiskovalce pozdravil vodja območne enote ZGS Anton Breznik in jim zaželel veliko
uspeha. Poudaril je, da tovrstna tekmovanja prispevajo k večji varnosti pri delu v gozdu in pravilni opremljenosti pri delu z motorno žago.
Tekmovanje na poligonu na Hočevarjevi njivi je letos motil dež, a to na dobro voljo in pripravljenost tekmovalcev ni vplivalo. Slednji so se pomerili v kombiniranem in preciznem rezu, zaseku in podžagovanju, kleščenju in podiranju na balon ter v spretnostnem nakladanju in sestavljanju piramide.
Pri menjavi letve in obračanju verige se je najbolje odrezal Domen Arnič (Slovenj Gradec),
Ena izmed standardnih disciplin tovrstnih tekmovanj je kleščenje.
(Foto: Marija Sukalo)
v kombiniranem rezu in kleščenju je bil najboljši Janko Mazej, pri preciznem rezu na podlagi pa Stanko Goličnik (oba Duseti Šoštanj). Zasek in podžagovanje je najbolje opravil Ivan Voler (Krnica-Mo-ličnik), pri podiranju droga na balon pa je bil najnatančnejši Jure Solar (Tri su lare).
V ekipni konkurenci so prvo mesto zasedli člani ekipe Duseti Šoštanj pred Slovenj Gradcem, tretji so bili Tri su lare. V moški konkurenci je v skupnem seštevku slavil Stanko Goličnik (Duseti Šoštanj) pred Francem Adamičem in Jožetom Še-puljem (oba Slovenj Gradec). V ženski konkurenci je bila nepremagljiva Lučka Jelšnik (Društvo lastnikov gozdov), druga je bila Pavla Voler (Lučke vlcerke), tretja pa Saša Podkrižnik (Forti).
Nazarsko enoto ZGS bodo tako letos v Gornji Radgoni zastopali Stanko Golič-nik, Janko Mazej in Marko Jelšnik, ki si je »vstopnico« za tekmovanje »prižagal« že v Gornjem Gradu, ter v ženski konkurenci Lučka Jelšnik, Pavla Voler in Saša Podkrižnik.
Pri upravljanju z nakladalno napravo je bil najspretnejši Dean Moličnik, ki je v skupni uvrstitvi zasedel tretje mesto. Pri sestavljanju piramide je bil najboljši Franc Rezoničnik, ki je bil prvi tudi v skupni uvrstitvi. Na drugo mesto se je uvrstil Uroš Rakun. Tako Rezoničnik kot Rakun gresta v Gornjo Radgono, pridružil pa se jima bo še Bogdan Knap, ki je dovolj točk zbral na prvem izbirnem tekmovanju v Gornjem Gradu.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Zgodovina in narodopisje
Zgodbe in pripovedi (5)
Piše: Aleksander Videčnik
Jezero v Podvolovljeku
Nekoč se je cerkev na koncu doline Lučnice imenovala sv. Anton na jezeru. Pravijo, da je bilo pred cerkvijo jezero, ki ga je polnil potok Brložni-ca. Prekrasno jezero je segalo vse od cerkve do Funtkove ravne. Prebivalci dokazujejo, da je bilo res tako, z močvirnim svetom pri Mlinarju in udo-ri na tem območju.
Baje so tam okoli opazovali čudno bradatega moškega. Vedno so ga videvali hoditi osamljenega okoli cerkve. Ljudje so se ga nekako bali, zato ga nihče ni ogovoril ali vprašal, od kod je in kaj išče. Opazili pa so, da je vztrajno vrtal in sekal v skalo hriba Brlogi. Nenadoma je pričelo jezero odtekati prav tam, kjer je mož klesal in vrtal.
Ljudje so domnevali, da je samotar bival v jami pri kmetu Žagarju. Tam okoli je bilo veliko jam. Toda pripoved trdi, da je bil starček sv. Anton Puščavnik, in po njem se cerkev sedaj tudi imenuje. Kdaj je bila cerkev pozidana, ni točno znano, trdijo pa, da je starejša od tiste v Lučah.
Nova hiša v Logarski dolini
Logar je bil mogočen kmet, toda ni mu bilo všeč, da je bival v leseni hiši. Sklenil je pozidati novo, visoko nadstropno hišo. Naročil je rokodelce, da bi čim prej zgradili novo hišo, zato jih je več kot dobro plačal.
Baje je imel za cel voz raznih dragocenosti in razmišljal je, kam jih naj skrije med gradnjo. Končno se je odločil, da bo vse to shranil v »fr-nažo« nedaleč od hiše. Prepričan je bil, da tam ne bo nihče iskal njegovega bogastva. Seveda je vse shranjeno dobro skril. Mirno je zapustil sušilnico, prepričan, da ga bo vse v redu počakalo.
Tedaj je živel v jami nad cesto v Solčavo mož, za katerega so ljudje rekli, da je čudodelec in da ima kolomon, zato so se ga izogibali. Pozneje so spoznali, da je nadvse pameten človek, ki je marsikomu pomagal v bolezni. Imenovali so ga Fida, pisal pa se je Vid Strgar.
Ko mu je Klemenšek ponudil kočo pri svoji žagi, se je preselil vanjo. Nekoč se je pojavil pri Logarju in mu dejal: »Čuj, Logar, bolje skrij tisti svoj zaklad, da ga ne najdejo tatovi.« Seveda je bil Logar presenečen nad tem, da Fida ve za zaklad. Ker pa je vedel, da je Fida čudno pameten človek, je umaknil dragocenosti iz »frnaže«, ki je teden dni za tem pogorela.
Turki v Solčavi
Zgodilo se je, da so nekoč Turki pridrli v Solčavo s koroške strani. Branilci v Železni Kapli so
pregradili vodo v vasi in tako zalili branjen zaselek. Pred reko so razgrnili rdečo tkanino, zato so Turki mislili, da je tam že potekal boj, saj je vse krvavo ... Ko so si tako ogledovali »bojišče«, so domačini podrli pregrado in voda je odplavila kar precej vojščakov turške vojske. Ostali so krenili potem prek Olševe proti Solčavi.
Pod Olševo je pasel pastir. Ker je bila vsa dolina v gosti megli, so ga vprašali za pot. Fant je vedel, da ima opraviti s krutimi Turki, zato jim je pokazal pot v smeri prepada. Paša je pognal konja in za njim še drugi vojaki. Popadali so v prepad. Domačini so kasneje iz prepada vlačili razne predmete uničene vojske.
Del turške vojske je prišel v Solčavo iz druge smeri. Na poti so povsem oropali Luče. V lučki cerkvi so na oltarju polagali seno za konje. Turke je po ljudskem glasu bog kaznoval, saj so vsi dobili nadležne uši. Paša je sklenil, da teh krajev že ne bo več napadel, ker so lažnivi in zahrbtni.
Ljubezen do groba
V okolici Šmartnega ob Dreti sta na majhni kmetiji živela zakonca. Žena je vedno zatrjevala možu, kako bi rada namesto njega umrla, ker ga ima tako rada. Možu je to govorjenje presedalo in je sklenil v tem ženo preizkusiti.
Nekega večera je tožil zaradi hudih bolečin v pljučih. Trpeče je rekel: »Gotovo bom nocoj umrl, tako čutim.« Žena je spet trdila, kako naj smrt njo vzame in ne njega, ki ga tako močno ljubi. Mož ji je rekel, naj se ona uleže v njegovo posteljo, on pa bo po njeni zaslugi še naprej živel.
Žena je legla v njegovo posteljo in nemirno čakala, kdaj pride smrt po njenega moža. Mož je medtem stekel v kuhinjo in si ogrnil belo rjuho prek telesa ter se počasi približeval postelji, v kateri je ležala žena. Le-ta je tiho zašepetala: »Mož je kuhinji, tja pojdi ponj.« Ko je »smrt« preslišala njeno opozorilo, je žena še enkrat ponovila, da je mož v kuhinji in naj gre tja. Tik pred po-
steljo pa sname mož belo rjuho in smeje reče ženi: »Zdaj sem pa slišal, kako me imaš rada in kako bi namesto mene umrla.« Je že tako - za-rečenega kruha se veliko poje.
Modra lučka Pri Jakcu v Podvolovljeku je bila koča že nekaj let prazna. Zadnja lastnika sta že pred davnim umrla. Opisano se je dogajalo pred koncem prejšnjega stoletja, ko je šel mimo koče stari Ko-renc. Bilo je pozno ponoči, menda okoli ponoči.
V koči je videl luč, kar ga je presenetilo, saj je vedel, da je koča že dolgo prazna. Približal se je oknu in skozi pajčevino pogledal v notranjost. Zagledal je nekdanja stanovalca sedeti za pečjo, vsak na enem koncu klopi. Oba sta strmela proti pragu, kjer se je videla modra lučka na pokrovu velikega lonca. Baje se takšna lučka prikaže le na zakladu, so pravili ljudje.
Kmalu za tem sta kupila kočo dva revna človeka. Tako revna sta bila, da so v vasi zbirali posteljnino za njih. Toda kmalu se je pokazalo, da sta bogata in sta si lahko marsikaj privoščila. Ljudje so govorili, da sta našla pod pragom koče veliko denarja. Modra lučka je nakazovala nahajališče dragocenosti.
Povodni mož v Florjanu Včasih so ljudje vedeli povedati, da je živel v Pustoslemskih grabnih povodni mož. Nekoč je ujel Pustoslemsko in jo prisilil, da mu je bila žena. Živela sta v hiši pod vodo in sta le redko prihajala na površje. Ko mu je žena obirala uši, je bil hudobni mož dobre volje.
Ženska je stalno mislila na beg. Nekega dne, ko je bil mož spet dobre volje, ga je žena vprašala, kako bi mu lahko ušla. To bi bilo mogoče le, če bi kadila z rožami obrote, je dejal. Ko je nekoč povodni mož odšel na lov, je žena zbežala proti Pustemu slemenu. Hudobnež jo je zasledoval, a je žena zaklicala svojim, naj kadijo z obroto, in tako je bila rešena povodnega moža.
Iščemo stare fotografije
Praznovanje materinskega dne v Mozirju. Slika je iz leta 1930, hrani jo A. V. v Mozirju.
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Nasveti, Organizacije
Škodljivci balkonskega cvetja
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Škodljivci so živali, ki povzročajo škodo na rastlinah. Napadajo podzemne in nadzemne dele rastlin. Prehranjujejo se na različne načine: s sesanjem soka, ritjem po listih, glodanjem listov ali vrtanjem rovov skozi deblo in korenine. Nekateri tudi posredno škodujejo rastlini, ker razširjajo virusne in glivične bolezni, medtem ko drugi prekrivajo rastline s sladkimi izločki, ki spodbujajo razvoj sajavosti.
PRŠICE
Na okrasnih rastlinah se pojavijo navadne pršice, pršice prelke in mehkokožne pršice. Na listih bršljank in pelargonij nastanejo plu-taste pege. Poleg pelargonij in bršljank pršice napadejo tudi nageljne, surfinije, fuksije in no-vogvinejsko vodenko.
Pojavijo se v sušnih in toplih obdobjih. Poškodbe: porumeneli ali obledeli in veneči listi z rumenimi do srebrnkastimi lisami. Če so rastline močno napadene, so prekrite z belo pajčevino. Preventiva: pazimo, da rastlin nimamo na zelo vročih rastiščih in v suhem zraku. Zatiranje: Rastline postavimo na hladnejše mesto, jih dovolj zalivamo in pogosto pršimo. Uporabljamo pripravek za zatiranje pršic.
RASTLINJAKOV ŠČITKAR (BELA MUŠICA)
Listi začnejo rumeneti. Na medeni rosi se razvijejo glive, ki povzročijo sajavost listov, to pa ovira fotosintezo rastlin. Prenaša tudi virusne okužbe. Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove. Škodljiva je predvsem medena rosa, ki predstavlja njihove izločke.
Pojavlja se na bakopi, bidensu, fuksiji, lo-beliji, nageljnih, verbenah, modrem čudežu ... Poškodbe: porumeneli in odpadajoči listi. Deli rastlin so lepljivi. Če se dotaknemo rastline, z nje vzletavajo majhne bele žuželke. Preventiva: pazimo, da rastlin nimamo na preveč vročih mestih. Zatiranje: rastlino večkrat poprši-mo z milnico ali z dovoljenimi sredstvi.
LISTNE UŠI
Sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročijo deformacije. Dodatno škodo povzročajo s prenašanjem virusov. Na balkonskih rastlinah se pojavljajo različne
vrste listnih uši: krompirjeva, bombaževa, siva breskova, zelena in črna fižolova uš.
Poškodbe: listi so močno zviti in skodrani, deli rastlin so lepljivi, pogosto prekriti s črnimi glivičnimi oblogami. Preventiva: pazimo, da rastlin ne gnojimo preveč in rastlinam zagotovimo dovolj vode. Zatiranje: z rastline uši postrgamo ali speremo z vodo. Uporabimo pripravke, ki ne bodo škodovali čebelam in ostalim koristnim žuželkam. Pikapolonice in mravlje nam lahko koristijo pri tem škodljivcu.
RESOKRILEC (TRIPSI)
Zadnja leta imamo težave tudi z njim. Je majhna, rumenkasta ali črnikasto rjava žuželka. Povzroča hude poškodbe na mladih listih in cvetovih. Ti se zaradi sesanja ličink enostavno raz-barvajo. Nevaren je vsem vrstam pelargonij.
Poškodbe: srebrnkaste lise na listih, sprva pikčaste, pozneje pa večje. Preventiva: rastline ne smemo imeti na vročih mestih. Zatiranje: v zaprtih prostorih lahko z muhami tančičarica-mi. Pri močnem napadu uporabimo pripravke, ki ne škodijo čebelam in drugim koristnim žuželkam.
ČRNI RILČKAR
Ponoči aktiven listojedi hrošček, velikosti približno 10 mm, sivkasto črne barve. Belkaste ličinke teh hroščkov se nahajajo v prsti in se hranijo s koreninami. Poškodbe: velike obgriznine na listnih robovih. Cela rastlina začne veneti.
Preventiva: pogosto moramo pregledovati rastline, ob presajanju pa tudi prst. Zatiranje: hrošče pobiramo ponoči ob svetlobi baterijske svetilke. Ličinke zatiramo s pomočjo za-jedavskih glistic.
OGRCI
To so ličinke majskih hroščev. Pojavijo se vsake štiri leta in so lahko nevarni tudi koreninam pelargonij. Hroščki odlagajo jajčeca tudi v korita. Balkonske rastline je poleg rednega dognojevanja in zalivanja potrebno tudi redno pregledovati, ker če škodljivca odkrijemo pravočasno, je dovolj, da poškodovane rastlinske dele odstranimo. Tako nam ni potrebno poseči po kemijskih pripravkih in lahko ohranimo veliko koristnih žuželk, ki nam pomagajo uničevati škodljive žuželke.
ODPRTJE TEMATSKE POTI ŽAGERSKI MLIN - REPOV SLAP V LUCAH
Pogled na raznovrstnost živalskih vrst in rastlinja
Pot sta s simboličnim presekom veje predala namenu župan Ciril Rosc in revirni gozdar Ivan Jakop. (Foto: Marija Šukalo)
V Lučah so bogatejši za tematsko pot od Ža-gerskega mlina do Repovega slapa v Podvolo-vljeku. Uredili so jo gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in gozdarsko društvo. Stroške ureditve so pokrili nevladna organizacija Umanotera, občina in številni do-
mačini ter Turistično društvo Podvolovljek. Slovesnost ob predaji poti njenemu namenu je potekala v sklopu dogajanj ob 43. Lučkem dnevu.
Na odprtju je o večletnem prizadevanju za ureditev poti spregovoril revirni gozdar in idejni vodja Ivan Jakop, ki se je zahvalil za »posluh« vsem lastnikom zemljišč na območju, po katerem pot vodi. Skoraj kilometer dolga gozdna steza nudi pogled na raznovrstnost živalskih vrst in rastlinja. Ob tem je Jakop izpostavil, da »v gozdu srečujemo divjino in harmonijo, nevarnost in domačnost, lastno ranljivost in minljivost«.
Obiskovalce je v imenu občine pozdravil župan Ciril Rosc, ki se je gozdarjem in ostalim zaslužnim zahvalil za ureditev, obenem pa izrazil prepričanje, da bo tematska pot dodaten kamenček v mozaiku večje prepoznavnosti kraja. »Upam, da bo to dodatna spodbuda k otvoritvi še katere tematske poti v naši občini. Luča-ni imamo namreč številne naravne znamenitosti, ki jih poznamo, in tudi številne, ki še čakajo na odkritje in popularizacijo.«
Po simboličnem preseku veje, ki sta ga opravila Rosc in Jakop, so se obiskovalci podali na pot do Repovega slapa in prisluhnili predstavitvi živalskih in rastlinskih vrst. Sprehod so zaključili pri Žagerjevem mlinu z družabnim srečanjem.
Marija Šukalo
G41
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Organizacije
PREVOZI DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
Odslej z vlogo za subvencioniran prevoz k
prevozniku
Vlogo za subvencijo prevoza bodo dijaki in študentje lahko vložili pri izvajalcu subvencioniranega prevoza po 20. avgustu. Ker subvencioniranje prevozov ni več ena izmed pravic iz javnih sredstev, o njej centri za socialno delo ne bodo več odločali. Sprememba je posledica sprejetja novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je začela veljati konec julija, ki spreminja subvencioniranje prevozov dijakov in študentov v medkrajevnem potniškem prometu.
Najbolj razveseljivo za vozače je, da bodo cene prevozov odslej za večino ugodnejše, subvencije pa bodo veljale za tiste, ki so od kraja šolanja oddaljeni najmanj 5 kilometrov. Gmotni položaj po novem ne vpliva več na višino cene, ki jo plača upravičenec.
Cena subvencionirane vozovnice bo vezana na število kilometrov v eno smer vožnje, in sicer bo za razdalje do 60 kilometrov cena 20 evrov, za razdalje med 60 in 90 kilometrov 30 evrov, za razdalje nad 90 kilometrov pa 50 evrov. Tisti, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja, bodo lahko ne glede na relacijo, na kateri potujejo, kupili subvencionirane mesečne vozovnice za največ 10 voženj na mesec. Cena te vozovnice bo 15 evrov.
Nove subvencionirane mesečne vozovnice bodo dijaki in študentje z ustreznim potrdilom o šolanju oziroma študiju pri avtobusnih prevoznikih in na Slovenskih železnicah lahko kupili po 20. avgustu. S subvencioniranimi mesečnimi vozovnicami bodo imeli dijaki in študentje tudi pravico do brez-
plačne uporabe mestnega prometa. Vloga za subvencijo bo morala biti potrjena s strani izvajalca vzgojno-izobraževalnega programa, po omenjenem datumu pa bo dostopna pri prevoznikih in na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter Ministrstva za izobraževanje.
Z uveljavitvijo novele zakona o prevozih v cestnem prometu se ukinja dodatek za prevoz k državni in Zoisovi štipendiji. Dijaki in študentje, prejemniki državne ali Zoisove štipendije, ki bivajo zunaj kraja stalnega bivališča, so še naprej upravičeni do dodatka za bivanje. Prav tako ostajajo nespremenjeni dodatki k štipendiji za učni oziroma študijski uspeh, za vrsto in področje izobraževanja ter za posebne potrebe.
Štefka Sem
KNJIŽNICA MOZIRJE
Otroško veselje v Muzejski zbirki Mozirje in
Mozirjani
V Mozirju je otrokom v času šolskih počitnic na voljo veliko organiziranih dejavnosti. Ustvarjalne delavnice, združene s prebiranjem pravljic in ljudskimi igrami na prostem, so za osnovnošolce prve triade konec julija organizirali tudi v Osrednji knjižnici Mozirje.
Ustvarjalni teden je potekal v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani, kjer so se otroci spoznavali s krajevno zgodovino in ljudskimi pravljicami, ter zunaj ob igranju ve-
V Knjižnici Mozirje tudi izposoja igrač
Vsako poletje je vsaj občasno zaznamovano tudi z deževnimi dnevi, ki jih otroci navadno preživljajo pred televizijskimi ekrani ali ob igranju računalniških iger. Predolgo posedanje pred ekranom nima dobrega vpliva na zdravje, zato se bodo tako starši kot otroci zagotovo razveselili nove storitve v Knjižnici Mozirje. Konec julija je namreč pričela delovati igroteka oziroma izposoja igrač na dom.
Otroci si lahko ob prisotnosti staršev ali drugega odraslega spremljevalca izbrano igračo izposodijo za 14 dni. Med drugim so jim na voljo številne didaktične in poučne igre, domine iz pene, pikado ter lesene sestavljanke, zbirka igrač pa se bo še dodatno dopolnjevala.
TG
v_
dno bolj zapostavljenih in pozabljenih ljudskih iger. Vsak dan se je v muzejski zbirki zbralo od 15 do 20 otrok.
Muzejska sodelavka Darija Marovt jih je skupaj s prostovoljkami iz Mozirja vsak dan pričakala z ljudskimi zgodbami, domišljijskemu potovanju v svet pravljic pa so sledile ustvarjalne delavnice. V petih dneh druženja so otroci ustvarjali unikatne izdelke, kot so morske živali iz cd-jev, ladjice iz lesa, okvirčki za fotografije in svečniki s pomočjo servie-tne tehnike.
Ker pa jih je sonček vztrajno vabil na prosto, so se vsak dan poigrali tudi zunaj. Ljudske igre, med današnjimi malčki že skorajda pozabljene, Rinčke talat, Gnilo jajce, Abraham 'ma sedem sinov in Moj klobuk ima tri luknje so bile odlična priložnost za sproščanje vesele otroške razigranosti.
TG
V soboto, 4. avgusta, je Planinsko društvo Lu-če v okviru Lučkega dne organiziralo pohod po veških vršacih. Druščina tridesetih pohodnikov se je s Podvežaka preko Inkreta podala do Vo-dotočnega jezera.
Po krajšem počitku in malici iz nahrbtnika so se povzpeli še na 1970 metrov visoko Desko, ki je ponujala lep razgled po Kamniško-Savinjskih Alpah. Od tu so se preko Lastovca vrnili nazaj
Otroci so v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani vsak dan ustvarjali lepe unikatne spominčke.
(Foto: Tatiana Golob)
na Podvežak. Pohodniki so sončen sobotni dan zaključili v Planici, kjer so jih gostoljubni gospodarji pogostili z okusnim »ajmohtom« in ajdovimi žganci, obložena miza pa je ponujala še številne druge dobrote. Približno peturno pohajkovanje z lažjimi vzponi in spusti po neokrnjeni naravi je minilo v veselem razpoloženju, za katerega so poskrbeli vsi udeleženci pohoda.
Andreja Urh
PLANINSKO DRUŠTVO LUČE
Potep po Veži
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
SMIHEL NAD MOZIRJEM
Zabavne urice vrtca Tulipan Mozirje
Čas izteka letu šolskemu se zdaj, vabi morje nas in reka, polja širna, senčni gaj. Poletje pa ne traja večno, zato jeseni pridemo nazaj majhni, večji in veliki, vsi zvedavi, glasni, tihi, da se spoznamo, se kaj naučimo in ob tem poveselimo!
Tudi letos, sedmo leto zapored, smo s pomočjo dodatnega financiranja s strani Občine Mozirje organizirali Zabavne urice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca in so doma v Šmihelu nad Mozirjem.
Vrtec je prostor, kjer so vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti orga-
nizirane profesionalno, izraža in ustvarja pa tudi kulturo in je odprt v okolje. Pri načrtovanju dejavnosti mi je bil v veliko pomoč koncept Reggio Emilia pedagogike, katerega cilj je vzgojiti otroke v kritične mislece in varuhe demokracije. Na ta način sem želela približati otrokom, ki ne obiskujejo vrtca, delček utripa življenja v skupini skozi igro, jim nuditi izkušnje druženja, usvajanje zakonitosti sodelovanja, navajanja na pravila, spoznavanja različnih oblik iger ...
Zabavne urice sem izvajala enkrat mesečno v podružnici OŠ Mozirje v Šmihelu. Skupno število otrok, ki so obiskovali Zabavne urice, je bilo 13. Ker so se nam le-
tos pridružile tri mlajše deklice, je uvajanje potekalo postopoma. Pojavljale so se tudi običajne uvajalne težave, ki so bile izrazite ob ločitvi otrok od staršev. Ko pa so otroci pričeli z raziskovanjem novega, doslej neznanega, so postali zvedavi, mi zaupali in se sčasoma tudi pomirili.
otrok na skupinsko delo, razumevanje ter upoštevanje navodil, na izvajanje jezikovnih in grafomo-toričnih igric (gnetenje in oblikovanje različnih materialov, prstne
Spoznavanje peskovnika v vrtcu Mozirje
Palačinke »po želji« za zaključek druženja
PLANINSKO DRUSTVO LJUBNO OB SAVINJI
Nočni pohod z ognjemetom
Člani Planinskega društva Ljubno so v sklopu dogodkov ob Flosarskem balu organizirali nočni pohod na Rajhovko. Čeprav se ga je udeležilo malo pohodnikov, so bili le-ti zelo zadovoljni.
Po vročem dnevu in povišani temperaturi ob hoji v klanec so se na Rajhovki ohladili in se naužili nočne svežine. Za varnost poho-dnikov je skrbel planinski vodnik Pepi Marovt. Udeleženci so bili deležni tudi ognjemeta. Morda so planinci s tem želeli opomniti Lju-bence, da bi se pohoda lahko udeležil še kdo.
Štefka Sem
Ob varnem povratku so pohodniki napravili še spominsko fotografijo. (Foto: Pepi Marovt)
Otroci, ki so že prejšnja leta obiskovali Zabavne urice, niso imeli večjih težav. Ta oblika druženja jim je bila znana, komaj so čakali na pri-četek zabavnih uric, saj so imeli lepe spomine in pozitivne izkušnje. Ker so me otroci poznali, so popolnoma sproščeno pristopili in tudi starši so brez težav prepustili otroke.
Ko sem spoznala sposobnosti vseh otrok, sem se odločila, da bom tekom celega leta posvečala posebno pozornost navajanju
igric, spoznavanje različnih predmetov in poimenovanje le-teh ...), spoznavanje različnih likovnih tehnik in organiziranje bogatih dejavnosti.
Skozi leto smo se temeljito spoznali in postali dobri prijatelji. Otroci so komaj čakali dan v mesecu, ko smo bili skupaj in je bilo za njih vsako srečanje novo doživetje in tako čakamo jeseni, ko se bomo ponovno družili.
Nevenka Anzelc Gostenčnik
@
8 Savinjske novice št. 32, 10. avgust 2012
Organizacije, Oglasi
60 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
_ d)
.<2 "c	N
o S	>
lo E	g E o)
._ O	<d	C
"D °	'<=03
O —	i?	>N
>	p	>	ro oh5	c
■O C	(D	o
O d)	>	r
>	o	w	E
0£t ££ OZ £0
cd i
0) « cd
gos® t cd
-- o — cd
.o :	cd .cd
-o	> ~
ro co	£= £
£	cd cd
O) > -Q C/5
08Z 09 OZ £0
Sožitje generacij eden izmed pomembnih dejavnikov za izhod iz krize
V	Vrbju na Ljubnem ob Savinji so prvi četrtek v avgustu slavnostno obeležili 60-letnico tamkajšnjega društva upokojencev. Ob tem so poudarili pomen delovanja nevladne organizacije, ki povezuje občane v tretjem življenjskem obdobju, ljubenski župan Franjo Na-raločnik pa je ob tej priložnosti na društveni prapor pripel častni trak pokrovitelja.
Prireditve so se poleg članov društva udeležili še predstavniki upokojenskih društev iz Zgornje Savinjske doline, predsednik zveze društev upokojencev celjske regije Emil Hedžet in predsednica ter podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) dr. Mateja Kožuh Novak in Anton Donko.
Predsednik DU Ljubno Jože Vodušek je uvodoma predstavil kroniko šestih desetletij delovanja vse od ustanovitve oktobra 1952, ko je društvo pričelo z delovanjem kot podružnica republiškega odbora Društva upokojencev Ljudske Republike Slovenije. Kmalu za tem se je društvo osamosvojilo, prvi predsednik je postal Ivan Gradišnik. Za njim so se na tej funkciji zvrstili Vilijem Bačun, Franjo Budna, Stanko Miklavc, Franc Povh (sedaj častni predsednik), Franc Terbovšek in Jože Vodušek.
Na začetku delovanja je bilo včlanjenih 137 upokojencev, leta 1990 jih je bilo 450, v jubilejnem letu 2012 pa jih je že 464. Takoj po drugi svetovni vojni je bila na območju sedanje občine Ljubno večina prebivalstva na starost brez vsakih možnosti prejemati pokojnino. To so bili kmečki delavci, hlapci, dekle, strici, tete, skratka ljudje, ki so vse življenje trdo delali, obnemogli pa niso prejemali za vse garanje niti najmanjše podpore za preživetje. Kasneje je postopoma prevladal socialni čut, mnogim najrevnejšim se je prižgala lučka upanja za dostojno preživetje v starosti. Čeprav skromne pokojnine so ustvarile pogoje za druženje in povezovanje pod okriljem društva.
V	zadnjih letih je žal prišlo do nerazumnega razslojeva-nja ljudi, do zapostavljanja upokojencev in njihovih spo-
Dr. Mateja Kožuh-Novak je spominsko plaketo ob 60-letnici uspešnega delovanja izročila predsedniku društva Jožetu Vodušku. (Foto: Jože Miklavc)
sobnosti ter njihovega pomena za družbo, je v svojem govoru opozorila predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak. Po njenem mnenju se je zato potrebno organizirano upreti oblasti, preden dokončno razčloveči dostojanstvo starejše generacije, ki v času krize na različne načine omogoča preživetje mlajši generaciji, ki ostaja brez dela in brez prave perspektive. Sožitje generacij je eden izmed izjemno pomembnih dejavnikov za izhod iz krize, je še podčrtala Kožuh Novakova.
Društvo upokojencev Ljubno je svoj prvi prapor razvilo leta 1962, denar zanj je zbralo 232 krajanov Ljubnega in okolice. Nov prapor so razvili leta 1997, poleg 73 žebljičkov podpore do letošnjega leta je na prireditvi v Vrbju dodala spominski trak nanj tudi Občina Ljubno. Za dolgoletno odlično sodelovanje je ZDUS društvu ob njegovem jubileju podelila plaketo.
Jože Miklavc
Vodstvena ekipa Društva upokojencev Ljubno ob Savinji ob praznovanju jubileja. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
Okusen upokojenski golaž
Paradižnik velikan
V Drušlvu upokojencev Luče je letos »krmilo« prevzela Martina Kla-dnik, ki je s svežimi idejami in predlogi popestrila delo v društvu. Prepričana je, da se morajo upokojenska društva po dolini med seboj bolj povezovati in sodelovati, zato je lučko društvo v sklopu prireditev 43. Lučkega dne organiziralo kuhanje golaža.
zvali so se skoraj vsi, manjkal je le predsednik Društva upokojencev Bočna. Da je bilo vse skupaj bolj delovno, so dobili nalogo, da skuhajo golaž,« je o motivih za sobotno dogajanje pred občinsko stavbo spregovorila Martina Kladnik.
Člani društva gostitelja so poskrbeli, da so kuharji ime-
Predsednik mozirskih upokojencev Stane Podsedenšek (levo) je vihtel kuhalnico pod nadzorstvom predsednice DU Luče Martine Kladnik.
(Foto: Marija Sukalo)
»Koordinacija društev, kjer na zelo formalen način izmenjujemo izkušnje, deluje. V letošnjem letu je koordinacijo prevzel gornje-grajski predsednik Toni Rifelj. Ker sem prepričana, da bi lahko tudi na družabnem nivoju izpeljali kak pogovor in izmenjali izkušnje, v sproščenem vzdušju pač lažje kaj vprašaš, se je porodila ideja, da ob naši turistični prireditvi povabimo v Luče predsednike vseh upokojenskih društev v dolini. Od-
li osnovne sestavine, začimbe, ki so jih dodajali, pa so ostale »majhna skrivnost velikih mojstrov«. Ku-halnico je vihtel predsednik mo-zirskih upokojencev Stane Podse-denšek, ostali so mu družno pomagali tako pri dodajanju sestavin kot pri pokušanju golaža. Vsi, ki so v soboto jedli upokojenski golaž v Lučah, so pritrdili, da je bil dober, torej lahko seniorji »kuharsko vajo« še kdaj ponovijo.
Marija Šukalo
Kljub suši v nekaterih krajih naše doline, seveda ob dodatnem zalivanju, zelenjava dobro uspeva. Paradižnik, ki je presegel kilogram teže, je konkreten dokaz. Zrasel je na vrtu Marjete Jeraj v Bočni. Pridelovalka ga
je pridno zalivala in ob veliko sončne svetlobe je sadež dosegel občudovanja vredno težo ter velikost. Kar pa je najvažnejše - s svojo sočnostjo je razveselil celotno družino.
Tekst in foto: Marija Šukalo
8 Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Šport, Oglasi
STRELEC NANI TIRSEK IZ GORNJEGA GRADA
Dobro pripravljen na največji športni dogodek leta
Nani Tiršek, nosilec absolutnega svetovnega rekorda z zračnim orožjem, ki ga je v začetku maja postavil na tekmi svetovne serije v turški Antalyji, je v zadnjih tednih še vedno deležen številnih čestitk za ta rekordni dosežek, v Sloveniji pa se je zanj zvrstilo kar nekaj sprejemov.
Po dobrodošlici, ki so mu jo pripravili v matičnem strelskem društvu Mrož Velenje in po obisku pri velenjskem županu je Tiršek kot »promotor« slovenskega športa sodeloval še na številnih prireditvah v okviru olimpijskega komiteja. Tako je v družbi Primoža Peterke, Gašperja Vin-čeca in Simone Fabjan otvoril državno prvenstvo v atletiki za osnovne šole in zavode za invalidno mladino v Kopru, svetovni dan športa pa je z mladimi prebil v Slovenskih Konjicah.
Manjkalo ni tudi reprezentančnih predstavitev, in sicer so se na ljubljanskem gradu zbrali udeleženci letošnjih olimpijskih in paraolimpij-skih iger, športnike invalide pa je na veleposlaništvu Velike Britanije sprejel minister za evropske zadeve. Ob vseh teh pozornostih, ki jih je deležen Nani, bode v oči dejstvo, da so nanj očitno pozabili v domači občini Gornji Grad.
Priprave Nanija Tirška na največji športni dogodek leta, paraolimpijske igre, ki bodo v glavnem mestu Velike Britanije od 23. avgusta do 10. septembra, potekajo po načrtu. Po zmagi na
odprtem prvenstvu Nemčije v Bad Orbu je sicer imel nekaj težav s hrbtom in je z vadbo za nekaj časa prekinil, že kar poklicna bolezen strelcev pa je sedaj sanirana in spet je vse v najlepšem redu. Forma je dobra, občutek še boljši in če ne bo težav z zdravjem ali kakšnih drugih zapletov, tudi rezultat ne bi smel izostati.
V London odhaja predvsem sproščen, saj je z rekordnim dosežkom v Turčiji že dosegel enega od svojih letošnjih ciljev. To pa ne pomeni, da ne bo na strelišču v Londonu pokazal vseh svojih kvalitet in se poskušal uvrstiti v boj za najvišja mesta.
Franjo Pukart
Nani Tiršek (skrajno levo) na nedavnem sprejemu pri županu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču
(Foto: fotodokumentacija MOV)
5 A MU TURS
Somu Josip ¿ p. AvtcpravozrifStvo Nove Lete5, Moiirie
A
Zadruga mozlrje
Odhod iz Mozirja v jutranjih urah in vožnja do Škofje Loke. Ogled mestnega jedra in številnih znamenitosti tega starega slovenskega mesta. Po ogledih nekaj prostega časa za kavico, nato vožnja v Železnike, kjer si bomo ogledali muzejske zbirke v fužinarski hiši iz prve polovice 17. stoletja. Nato vožnja proti Goriški, na poti postanek za glavni topel obrok. Naslednji postanek v Mostu na Soči in ogled kraja. Sledi vožnja do Svete Gore nad Novo Gorico. Ogled veličastne bazilike in ostalih zanimivosti, nato vožnja do Nove Gorice, kjer si bomo ogledali mlado slovensko mesto, ki je nastalo šele po drugI svetovni vojni. Po ogledu nekaj prostega časa, nato vožnja proti Zgornji Savinjski dolini, kamor se vrnemo v večernih urah.
CENA IZLETA ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC (in njihove ožje družinske člane) znaša 35,00 EUR in vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, stroške cestnin, oglede zanimivosti po programu, vodenje in organizacijo izleta, hladno malico ter topel obrok. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na tel. 839-0790 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali po elektronski pošti na naslov: savinjske@siol.net.
Z nekaj sreče lahko naročniki Savinjskih novic potujete z nami tudi BREZPLAČNO! Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, 21. avgusta 2012, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali dva naročnika SN, ki jima za izlet ne bo treba odšteti niti centa! To sta: Petra Krajne (Bočna 58) in Fanika Dobnik (Tominškova ul. 2, Nazarje). Pravilen odgovor je bil: Na izletu bomo med drugim obiskali Sveto Goro.
Izlet za naročnike Savinjskih novic
v soboto, 6. oktobra 2012
ŠKOFJA LOKA - ŽELEZNIKI - MOST NA SOČI -SVETA GORA - NOVA GORICA
Nagradno vprašanje
KUPON 5>L 6
Kaj je Medea turizem?
a)	turistična agencija v Grabnerjevi hiši v Mozirju
b)	mitološko bitje
c)	vrsta piva
Obkrožite samo en odgovor. Ime in priimek: Moj naslov:
Tel./GSM:_
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
V9)
Šport
EVROPSKE UNIVERZITETNE IGRE
Bronasta medalja za ekipo Patrika Rosca
Bronasta slovenska namiznoteniška ekipa; Patrik Rosc stoji v sredini s pokalom.
(Fotodokumentacija P. R.)
TENIŠKI TURNIR NA LJUBNEM OB SAVINJI
V spomin na Franja Jakopa
V okviru športnih dogodkov ob Flosarskem balu so v športnem centru Jakop na Ljubnem ob Savinji pripravili turnir za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa. V konkurenci 18 teni-sačev je zmago slavil Matija Kac, drugi je bil Igor Jager, tretje in četrto mesto pa sta osvojila poraženca polfinalnih dvobojev Mitja Božič in Maks
Sredi julija je bila španska Cordoba gostiteljica 1. evropskih univerzitetnih iger, ki so nadgradnja dosedanjih evropskih univerzitetnih prvenstev. Športniki so se pomerili v desetih različnih športih. Ekipa slovenskih namiznoteniških igralcev, v kateri je igral tudi Mozirjan Patrik Rosc, je osvojila bronasto medaljo.
Iz Slovenije sta na evropske univerzitetne igre odpotovali teniška in namiznoteniška ekipa Univerze v Ljubljani. V namiznoteniško ekipo, ki so jo sestavljali trije igralci, se je preko državnega uni-
NOGOMETNI TURNIR ZA ŽENSKE V SOLČAVI
verzitetnega prvenstva kvalificiral tudi Patrik Rosc. Osvojeno bronasto medaljo je dodal medaljama z državnega prvenstva v kategoriji članov in mlajših članov.
V	namiznem tenisu se je pomerilo 16 univerzitetnih ekip, ki so bile razporejene v štiri skupine. V prvem srečanju se je slovenska ekipa pomerila z Irsko in tekmo gladko dobila z rezultatom 3:0. Nato so se spoprijeli z Nemci in jih po odlični igri odpravili z enakim izidom. V tretjem krogu jih je pričakala ekipa iz Poljske, ki je bila za naše igralce premočna. Kljub porazu so se Slovenci kot drugouvr-ščeni v svoji skupini uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
V	četrtfinalu je sledil dvoboj s favorizirano ekipo iz Litve. Po napetem in izenačenem boju so zmagali naši študenti in tako dosegli želeni rezultat -uvrstitev v polfinale. Njihov nasprotnik je bila ekipa iz Rusije, glavni favorit prvenslva. Kljub temu, da so se dobro upirali, naši Rusom niso bili kos in so se morali zadovoljiti z bronasto kolajno.
Sledila so še tekmovanja posameznikov in dvojic. Rosc je v dvojicah nastopil v paru s soigralcem Golavškom. Po dveh zmagah sta se prebila v četr-tfinale, kjer pa jima je osvojitev medalje preprečila odlična ruska dvojica Merzlikin-Baibuldin, ki je kasneje osvojila evropski naslov.
V	konkurenci posameznikov Patrik Rosc pri žrebu ni imel sreče. Že v prvem krogu je naletel na enega od glavnih favoritov, Poljaka Szarmacha, proti kateremu je klonil z 1:3 in tako končal nastope v Španiji.
Marija Lebar
Meh.
Štefka Sem
Po kazenskih strelih zmaga Igle
Tenisači so se borili z nasprotniki na drugi strani mreže in vročino. (Foto: Štefka Sem)
Športni del 20. Solčavskih dnevov so zaključile ženske, ki so se pomerile v malem nogometu. Na solčavskem športnem igrišču so moči merile ekipe Kempa team s Pobrežij, Igle iz Luč in domačinke ŠD Solčava. Po izenačenih dvobojih so
na koncu odločali kazenski streli, športna sreča pa je bila na strani nogometašic iz Luč. Drugo mesto so osvojile domačinke, tretje pa gostje s Pobrežij.
Marija Sukalo
Udeleženke nogometnega turnirja v Solčavi (Foto: Marija Šukalo)
(HI	Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Šport
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO
Ribarjenje v kalnem na Binetov memorialu
KEGLJIŠČE ERMENC LJUBNO OB SAVINJI
V okviru letošnjega Flosarskega bala so ljubenski ribiči pripravili 11. tradicionalno ribiško tekmovanje za Binetov memorial. V soboto se je okrog jezera v idiličnem okolju ribiškega doma zbralo 39 tekmovalcev, ki so tokrat dobesedno ribarili v kalnem.
Nevihta, ki se je prejšnji večer razbesnela v zgornjem toku Savinje, je bistro reko spremenila v kavi podobno tekočino, v kateri je bilo muharjenje bolj za šalo kot zares.
Na tokratnem tekmovanju je trem ribičem skupaj uspelo uloviti pet rib, ostalih 36 sodelujočih je brez ulova zasedlo nehvaležno 4. mesto.
(Foto: Franjo Atelšek)
ŠPORT CENTER JAKOP LJUBNO OB SAVINJI
Odbojkarji za pokal flosarja
Igrišče na mivki v športnem centru Jakop je bilo prvo avgustovsko soboto prizorišče tekmovanja za pokal flosarja v moških in ženskih dvojicah. V ženski konkurenci je sodelovalo osem ekip, najboljši pa sta bili Katja in Sabina. Drugo me-
Tesnih obračunov na mreži ni manjkalo. (Foto: Štefka Sem)
Pokal flosarja osvojili kegljači Zaljubnice
Kljub temu so tekmovanje spravili »pod streho«, saj gre v prvi vrsti za druženje ribičev v spomin na njihovega zaslužnega člana Albina Za-mernika, kot je poudaril predsednik RD Ljubno ob Savinji Janez Podkri-žnik. Tekmovalni izkupiček je bil primeren okoliščinam, saj je bilo ulovljenih le pet rib, zmagal pa je Gregor Križnik s tremi ribami, pred Matejem Podkrižnikom in Mirkom Vra-tanarjem s po eno ulovljeno ribo.
Franjo Atelšek
Šoštanjske kegljačice so se dobro borile z moškimi nasprotniki.
(Foto: Štefka Sem)
Kegljišče Ermenc na Ljubnem nice (468), sledil je kegljaški klub
ob Savinji je vsakoletni gostitelj in organizator tekmovanja v kegljanju za pokal flosarja. Letos so se med sabo pomerile štiri ekipe. Največ kegljev je podrla ekipa Zaljub-
(KK) Ljubno (444), tretje mesto je pripadlo KK Črna na Koroškem (429), četrta pa je bila ženska ekipa KK Šoštanj s 411 podrtimi keglji.
Štefka Sem
SMUČARSKI SKOKI NA LJUBNEM OB SAVINJI
Dve zmagi ostali doma
sto je pripadlo ekipi Males in tretje dvojici Mikasa. Moška konkurenca je bila nekoliko skromnejša, pomerilo se je šest ekip, zmago pa si je priborila dvojica TK Bukovje pred Depri in Zagnancema.
Štefka Sem
Predsednik uprave BTC Jože Mermal čestita najboljšim skakalkam.
(Foto: Franjo Atelšek)
Prva poletna skakalna tekma na ljubenski skakalnici je bilo tekmovanje za pokal flosarja v okviru Flosar-skega bala v organizaciji Smučarsko skakalnega kluba (SSK) Ljubno BTC. V sedmih kategorijah je nastopilo tudi 14 skakalcev domačega kluba.
Zmago sta dosegla Tanja Fricelj med deklicami do 15 let in Karlo Vo-dušek med dečki do 11 let. Vodu-šku sta družbo na stopničkah delala Jernej in Lenart Presečnik, peti je
bil Gorazd Završnik. Med deklicami do 13 let je tretje mesto osvojila Petja Brglez, četrto Eva Jurjovec.
Med dečki do 12 let se je na drugo mesto uvrstil Marsel Lihteneger, tretji je bil Žak Mogel, četrti Peter Ko-lenc in šesti Filip Vranc. Drugo mesto je med dečki do 13 let dosegel Medard Brezovnik, šesti in sedmi sta bila Lovro Vodušek in Aljaž Ne-rat. V dveh kategorijah domači skakalci niso imeli predstavnika.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
I2D
Šport
12. MEDNARODNI TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI V MOZIRJU
Nič več samo evropski, turnir dobiva svetovne
razsežnosti
Sobotni finale turnirja Oaza Mozirje Open 2012, s katerim se je zaključila letošnja sezona slovenske odbojke na mivki, je minil v znamenju zmagovalne dvojice Mohorič - Bedrač, v ženski konkurenci pa sta bili najboljši češko-slovaški igralki Nakladalova in Michalovicova.
Moški finale se je začel z dobljeno igro za Hrvata Krešimirja Perica in Yahorja Zhukovskega, ki sta bila v polfinalu z 2:1 boljša od slovenskih podprvakov Anžeta Bah-ča in Tadeja Boženka. V drugem (21:19) in tretjem nizu (15:11) pa je slovenska dvojica Jure Peter Be-drač in Leo Mohorič s prepričljivima zmagama dvignila temperaturo med gledalci na tribunah. Tretje mesto sta si z 21:8 in 21:13 priigrala Bahč in Boženk, med ženskami pa prav tako z 2:0 Sara Sakovič in Tamara Borko.
Serijo slovenskih zmag v ženski konkurenci je letos prekinila češko-
NOGOMETNI TURNIR NA LJUBNEM
Češko-slovaška naveza Nakladalova - Michalovicova je prekinila serijo slovenskih zmag v ženski konkurenci v Mozirju. (Foto: Ciril M. Sem)
slovaška naveza. Sarka Nakladalo-va in Lucia Michalovicova sta odigrali življenjsko tekmo in 2:0 premagali Mihelo Istenič in Martino Jakob. Kot je povedala slednja, sta zadovoljni, da sta letos zaigrali v dveh finalih (v Mozirju in Kranju). Ali bosta še igrali
nirja zapolnjene turistične kapacitete v Mozirju in okolici. Turnir je pripomogel tudi k povečanemu zanimanju za odbojko. Zaradi ekipe iz Mauritiu-sa pa turnir ni več samo evropski, dobiva svetovne razsežnosti. V nagradnem skladu je bilo za prva tri mesta po 2.000 evrov za moške in ženske ekipe ter za tisoč evrov blagovnih nagrad, za več kot tisoč evrov nagrad pa smo razdelili med gledalce -zmagovalce nagradnih iger. Zahvalil bi se še vsem sponzorjem in organizacijskemu odboru, ki je osem mesecev pripravljal vse to.«
Letos se je sistem tekmovanja za moške spremenil. Tako so na turnirju
Pokal flosarja Pumpa baru
Prvo avgustovsko soboto se je na Ljubnem ob Savinji osem ekip pomerilo na nogometnem turnirju za pokal flosarja. Na tradicionalnem, že 19. turnirju, je bila najuspešnejša gornjegrajska ekipa Pumpa bar, drugo mesto je pripadlo ekipi Mesnica Dominik, tretje pa so bile
Struge. Nehvaležno četrto mesto je zasedla ekipa domačega kluba malega nogometa, ki je turnir tudi organiziral. V prihodnje bo le-ta postal tudi memorial Srečka Solarja, ki je bil med aktivnejšimi člani kluba z Ljubnega.
Štefka Sem
V moški konkurenci sta Jure Peter Bedrač in Leo Mohorič poskrbela za navdušenje med gledalci na tribunah. (Foto: Ciril M. Sem)
Nogometni dvoboji na Ljubnem se niso končali povsem po okusu domačinov. (Foto: Štefka Sem)
skupaj, ostaja odprto, saj se želi Jakobova bolj posvetiti službi in družini.
Tradicionalni turnir je bil letos v znamenju presežnikov, česar ni spremenil niti sobotni dež, zaradi katerega je bilo na tekmah v Športnem parku Mozirje nekaj manj gledalcev. V dneh od 9. do 11. avgusta je bilo mogoče na največjem turnirju v Sloveniji videti vrhunsko odbojko na mivki. Sodelovale so najboljše slovenske ekipe, od tujih pa ekipe iz Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške, Hrvaške in z Mauritiusa.
Organizatorju je uspelo pripeljati v Mozirje 16 moških in 13 ženskih ekip ter po besedah Sama Kramerja kljub splošni krizi izpeljati lep ter zanimiv mednarodni turnir. »S tem smo pripomogli k razvoju turizma v Zgornji Savinjski dolini, saj so v času tur-
igrale štiri skupine s po štirimi ekipami, vsaka ekipa je igrala najmanj tri tekme. »Ta sistem je boljši, ker ekipa več igra,« je povedal vodja tekmovanja Gregor Novak, zadovoljen z organizacijo turnirja, saj se vidi, da kraj živi z odbojko in da vsak ve, kaj dela. Bilo pa bi, po njegovem, zanimivo, če bi igrala tudi kaka ekipa iz Skandinavije, glede na strukturo turistov v Zgornji Savinjski dolini.
Svojevrstna atrakcija letošnjega turnirja je bila ekipa iz Mauritiusa. Saša Koren je pojasnila, da je to prvi obisk kake moške ekipe izven afriškega kontinenta, kjer je odbojka še v povojih. Sponzor ekipe je njihova turistična zveza, v Mozirje pa je prišla na priporočilo mednarodnega sodnika Antona Pevca.
Andreja Gumzej
(HI
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Šport, Črna kronika, Oglasi
ŠPORTOMANIJA 2012 V MOZIRJU
Zdrav duh v nasmejanem telesu
V mozirskem športnem parku ob Savinji bo to soboto potekalo zabavno športno druženje, ki so ga organizatorji poimenovali Športomanija 2012. Udeleženci se bodo pomerili v različnih športnih disciplinah, pa tudi v pripravi praženega krompirja.
Na sproščenem druženju s tekmovalnim priokusom se bodo prijavljene ekipe pomerile v teku trojk, nogometu, košarki trojk, odbojki in
šaljivih igrah. Vse skupaj bodo »zabelili« s praženim krompirjem. Tekmovalcem bo prišel prav tudi svoje čase zelo popularen »joker«, ki bo podvajal točke v izbrani panogi. Ekipe bodo mešane, kar zagotavlja še dodatno mero humorja. Športno druženje se bo pričelo ob deveti uri dopoldan, trajalo pa bo ves dan.
Benjamin Kanjir
C R N A K R O N I K A
•	IZSILJEVAL PREDNOST IN POVZROČIL NESREČO
Nazarje: 6. avgusta je dežurni policijske postaje Mozirje prejel obvestilo udeleženca prometne nezgode v Nazarjah, v bližini trgovine SAM, ki je prosil za ogled s strani policije. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je prišlo do nezgode zaradi izsiljevanja prednosti drugega voznika osebnega avtomobila. Ena oseba je bila pri tem telesno poškodovana, zaradi česar je iskala zdravniško pomoč.
•	OTROKA STRESEL ELEKTRIČNI PASTIR
Krnica: 6. avgusta so bili policisti s strani regionalnega centra za obveščanje obveščeni o poškodbi otroka, ki naj bi ga v Krnici stresel električni pastir. Na kraj so bili takoj napoteni reševalci, kakor tudi patrulja policistov. Poškodovani otrok se je s prijatelji igral na travniku, kjer so v zrak spuščali maketo letala. Ko je letalo odneslo v smeri, kjer je bil postavljen električni pastir, je za njim stekel otrok. Med tekom mu je spodrsnilo, padel je na žico električnega pastirja in obležal. Prijatelji so takoj odšli po starejšo osebo, ki je otroka odstranila z žice in mu nudila prvo pomoč. Otrok je bil nato odpeljan v bolnišnico.
•	NAPRAVA ZA STISKANJE PLOČEVINK POŠKODOVALA OTROKA
Okrešelj: 10. avgusta se je na koči na Okrešlju poškodoval
otrok. Do nezgode je prišlo, ko se je otrok s sestro igral pri napravi za stiskanje pločevink. Skupaj sta skušala aktivirati napravo, ob tem pa je otrok vanjo potisnil levo roko ravno v trenutku, ko se je sprožila. Otrok je utrpel lažjo telesno poškodbo. Aktiviran je bil helikopter, ki je otroka odpeljal v celjsko bolnišnico.
•	VINJENA OBČANKA SE NI UMIRILA
Lačja vas: 10. avgusta so v nočnem času policisti opravili intervencijo na Venišah. Javni red in mir je kršila močno vinjena občanka, ki se tudi ob prihodu policistov ni pomirila in je nadaljevala s kršitvijo. Žalila je policiste in se do njih nedostojno vedla. Ker je bila močno pod vplivom alkohola in ni upoštevala večkratnih pozivov policistov, so ji odredili pridržanje do streznitve.
Varstveno delovni center SASA
Kidričeva cesta 19a, 3320 Velenje
Tel.: 0590 90 250
Fax: 0590 90 263
PONOVNI POIZVEDOVALNI RAZPIS za najem poslovnih prostorov regijskega centra SAŠA, enota Mozirje
Regijski Varslveno delovni center SAŠA (v nadaljevanju VDC SAŠA) išče poslovne prostore za uporabnike dnevne storitve VDC za področje Upravne enote Mozirje.
Pogoji najema:
1.	Poslovni prostori se iščejo v urbanem okolju občine Mozirje ali v drugi občini Zgornje savinjske doline, z urejeno infrastrukturo, možnostjo parkiranja in dostopom za gibalno ovirane odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
2.	Neto površina najetih prostorov naj ne bo manjša od 250 m2 notranjih površin. Ponujeni prostori naj omogočajo ureditev 2 delavnic, dnevni ali večnamenski prostor s čajno kuhinjo, jedilnico, garderobe in sanitarije za uporabnike, pisarniški prostor in garderobo ter sanitarije za zaposlene, sobo za pomirjanje ter druge pomožne prostore.
3.	Ponudbi naj bo priložena skica prostorov z označeno kvadraturo, ki omogoča primerjavo prostorov z veljavnimi tehničnimi standardi za izvajanje socialnovarstvenih storitev (Ur.l.RS, št.67/2006).
4.	Poslovni prostori naj bodo komunalno urejeni, z ločeno vodenim ogrevanjem, elektriko in vodarino ter možnostjo povezave na optični kabel.
5.	Poslovni prostori naj imajo urejeno lastništvo, z možnostjo dolgotrajnega najema oziroma možnostjo kasnejšega prednostnega odkupa.
6.	Ponudnik naj k ponudbi poda ceno za m2.
7.	Iščejo se poslovni prostori, ki so vseljivi najkasneje do konca oktobra 2012.
Rok za oddajo ponudb je do 23.8.2012, do 15.00 ure. Ponudbe se pošljejo na VDC SAŠA, Kidričeva cesta 19a, 3320 Velenje, ali pošljejo na e-naslov info@vdcsasa.si, z oznako »ponudba poslovnih prostorov«.
Link na spletne strani VDC SAŠA: http://www.vdcsasa.si /AKTUALNO -Poslovni prostori-poizvedovalni razpis
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012 23
Za razvedrilo
Današnja mladina
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
CUDEZI NARAVE NOVEJŠE DOBE Nejc Slapnik, dežurni zabavljač na Flosarskem balu: »Čuj, Fileževa, a prav vidim, da gre flos proti Solčavi namesto proti Radmirju?«
Andreja Lenko, sodelavka dežurnega zabavljača: »Čuj, ne vem, ampak a si ti že kdaj videl, da bi voda tekla navzgor?«
Nejc Slapnik: »Za vodo ne vem, vem pa, da iz Bočne teče »drek« proti Gornjemu Gradu.«
FOTO-MOJSTRA NA DELU
Kakšni izrazi (beri: frisi) so potrebni, preden nastane dober, kaj dober ... najboljši posnetek, vedo le tisti, ki to počnejo (beri: počnemo). Dobra slika nastane, če opaziš dober kader, ga v stotinki sekunde analiziraš, zumiraš, izsekaš, izostriš in ga ukradeš minljivosti časa. To je poslan-sivo, ki ga z mojstrsko preciznostjo obvladata Pepi Marovt in Ciril in sem ter tja tudi Metod Sem.
UČITELJICA ZA PRVO LIGO Marija Mermal, nagrajenka Občine Ljubno, sinu Jožetu, predsedniku uprave BTC Ljubljana: »Nasmej se, Jožek, nasmej, saj je del moje nagrade tudi tvoj. Če namreč ti mene ne bi ubogal in ne bi podpiral tisoč stvari, ki jih počnejo Ljubenci, potem ne bi imeli toliko stvari, na katere smo danes ponosni. Pa naj kdo reče, da nisem bila dobra učiteljica!«
Križanka, Informacije
tretjih oseba. množine
ruski vladarski NASLOV
grška črka
HjO
ladjam prevoz nafte
praoče bogov v gr. mit.
jedizjiajc.
Sopo
feter o'toole
pulover z visokim zavihanim ovratnikom
ilovioa
nem.-fr. pesnik (HANS)
steblo žit in trav
značilnost ikravega
grm za žive meje. liguster
aminobenzen
podoba golega telesa
osn. drža boksarja
udarec z bičem
področje pod kanovo oblastjo
OBLIKA 2. IMENA ANTONIJA
vrsta motorja z notranjim izgorevanjem
obrabljen, ponosen čevelj
ptic iz družine vranov
napad. naskok
starogrški parodični verzi
damijan š1nigoj
severno-atlantski pakt
hribovje v braziliji
otavič kačji olas
gorljiv plin, ki je sestavina nafte
mesto na
otoku murterju
kem. simbol za telur
zelenica v puščavi
kemijski simbol za ajnStajnij
kdor ni katoličan
spojina alkohola z organsko kislino
visoka obmorska trava s
Širokimi
listi
visok objekt Z majhno tlorisno površino
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ARP - nem.-fr. pesnik (Hans); CARAJAS - hribovje v Braziliji; SILI - starogrški parodični verzi;
v_j
Rešitev prejšnje križanke {vodoravno):
ARTEFAKT, DURMITOR, ABE, GARE, INSULIN, BANDERAS, AAK, MANTA, STOL, NEBORE, TOP, POBA, TZARA, ŠALA, ALEKTO, RAMAN, ON, CIS, ANI, TULJAVA, AGENTINJA, FUREŽ,
LEKCIONAR, ARICA
'_'
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 9.00. Športni park Mozirje Športomanija 2012
	ob 17.00. Šmihel Otvoritev sejma domače obrti
	ob 17.00. Šmihel Otvoritev razstave Rokodelci in umetniki v našem kraju
Sobota, 18 avgust	ob 18.00. Šmihel Igrani prikaz življenja ljudi na podeželju pred mnogimi leti
	ob 19.00. Center Rinka v Solčavi Citranje v Solčavi, gost Michal Müller
	ob 20.00. Šmihel Zabava z ansamblom Saše Avsenika
	ob 20.00. Prireditveni prostor v Bočni Gasilska veselica z ansamblom Minutka
	ob 14.00. Šmihel Sejem domače obrti
Nedelja, 19. avgust	ob 15.00. Šmihel Šmihelske igre in vlečenje vrvi
	ob 18.00. Šmihel Zabava z ansamblom Petra Finka
Četrtek, 23. avgust	ob 20.00. Pred gradom Vrbovec, Nazarje Projekcija planinskih motivov in ogled filma s planinsko tematiko
Petek, 24. avgust	ob 20.00. Laze pri Kokarjah Filmska projekcija pod zvezdami
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telice simentalke, breje 8 mes., pašne; gsm 041/324-377. Prodam teličko simentalko - šaro-le , cca 140 kg; gsm 051/429-785. Breje telice sr., osemenjene z nemškimi biki prodam; gsm 041/538-126. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, možna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam sr telico brejo 9 mesecev, dobro poreklo; gsm 031/855-186. Prodamo čistokrvne velike švicarske planšarske pse, za oddajo bodo v oktobru; gsm 031-331-416.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
nik 400l, star 5 let; gsm 031/515112.
Prodam puhalnik tajfun z vso opremo in gumi voz; gsm 041/223-151. Prodam prikolico 3T nekiper ali menjam za teleta; gsm 041/466-720. Prodam malo rabljen trosilnik umetnih gnojil; gsm 031/214-997. Prodam strešni kovček Thule polar 500 (kot nov), cena po dogovoru; gsm 031/307-945.
VOZILA - PRODAM
Kupim traktor 558 IMT, cca. 80 letnik; gsm 041/354-656.
NEPREMIČNINE
V najem dam garažo za skladiščenje in vhodna vrata; gsm 031/539-051. Prodam stanovanje 64 m2 na Gorici v Velenju; gsm 041 809-145.
Prodam rdeče vino izabela in belo vino šmarnico; gsm 031/823-705. Prodam stabilni hladilni bazen plev-
OSEBNI STIKI
Očka v stiski išče zvesto punco; gsm 041/859-096.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSKA DELAVNICA TAMSE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
Šiviljstvo žana
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale),prodaja masivnih vhodnih vrat... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.
varna pot v *
/ 3£ü \
ŠAMU T uns
Šamu Josip s.p,, Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje 041/666-213
OBVESTILOOOOOOOOOOOOOOOOOO ...
spoštovane dijakinje, dijaki, študentke in študenti, zaradi sprememb Zakona o prevozih in Pravilnika o subvencioniranju prevozov
Vas obveščamo, da je s 1. septembrom cena vozovnice v 1. Velenje 20 € 2. Maribor in Ljubljano (nedelja, petek) 15 €
(tukaj dodatno pridobite še mesečno za trolo)
Edina Vaša obveza je, da do 3. septembra uredite potrjeno vlogo na VIZ In nam jo dostavite, da bi pravočasno pridobili mesečno vozovnico. Vlogo vam pošljemo, če se nam oglasite na samu.joslp@gmail.com ali na 041/666-213. Vi pa jo potem overite ...
Opozarjamo Vas. da boste morali 3. septembra, če ne boste imeli vozovnice na avtobusu, plačati sprotno vožnjo.
Z veseljem vas pričakujemo, da čim prej v miru uredimo Vaše vozovnice. Še malo se spočijte ...
Šamu turs
mm špozrm imm v zqomesfivmia wlíni
tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com
26 Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Ljudje in dogodki, Oglasi
43. LUČKI DAN
Pogled v preteklost prebivalcev pod Raduho
V nedeljo so na 43. Lučkem dnevu tamkajšnja društva in gostinci s ponudbo kuli-narike in predstavitvijo ročnodelskih spretnosti ter starih obrti pripravili sprehod Od štanta do štanta. Slednji so bili postavljeni po celi vasi.
Na perišču so prale perice, v Juvanovi hiši je bilo ob razstavljenih starih predmetih in opremi moč obujati spomine na preteklost. Pred barom Moličnik so letos tkali na starih statvah, pred turistično pisarno so predle predice, filcarke so izdelovale copate. Sladokusci so se lahko posladkali z medom in dobrotami kmečkih žena.
Najbolj oblegan je bil »štant« lučkih upokojencev, ki so postavili skorjevko in oživeli spomin na nekdanje gozdne delavce.
(Foto: Marija Sukalo)
Na spodnji vasi so pletli različne izdelke. Z razstavo fotografij se je preteklosti in sedanjosti spomnilo lučko smučarsko društvo. V hiši dobrodelnosti so člani krajevnega odbora Rdečega križa in Karitas na ogled postavili kvačkane prte, prtičke in zavese ter predmete iz belega veza. Poskrbeli so tudi za to, da obiskovalci niso bili ne lačni ne žejni. Mnogi med njimi so odšli domov z zavitki čajnih mešanic, ki so jih pripravile poznavalke zelišč.
Najbolj »oblegan« je bil »štant« lučkih upokojencev. Ti so pletli koše, klepali kose, brusili nože, pekli šnite in kuhali masovnik. Največ obiskovalcev je pritegnila skorjevka in popoldanski igrani prizor. Z njim so obudili spomin na vlcarje in spravilo lesa.
»Pokukati v življenje nekdanjih gozdnih delavcev in prispevati, da se delček tega ohrani, je privilegij. Radi smo to storili, tako smo ob postavljanju skorjevke oživeli spomine na tisti čas,« so v uvodu pojasnili svoj namen člani upokojenskega društva in obiskovalce popeljali v en delovni dan nekje na Cirkonci pod Raduho, ki se nagi-
ba v večer. Delavci se vračajo v skorjevko, kjer si morajo skuhati večerjo ... Vsakdanjo monotonijo zmotita dve nabiralki malin ... K prijetnemu vzdušju so prispevali zvoki harmonike, slišati je bilo tudi ljudsko pesem.
Več fotografij s 43. Lučkega dne najdete v fotogaleriji na www.savinjske.com (geslo: ld433312).
Marija Šukalo
V hiši dobrodelnosti so obiskovalci občudovali kvačkane prte, prtičke in zavese ter predmete iz belega veza.
(Foto: Marija Sukalo)
A
t
0a/<
ram/nm
* U i | U*^
Vabimo vas na druženje ob vinu, poeziji In glasbi Grad Negova pri Gornji Radgoni ponedeljek, 27.8.2012, od 17. do 22. ure
0 P^kyífij j ve-- l<oi 100 "'SÍ ¡líitimi^i traftuncev ■* ^lovejiijt.' in lupne. 0 Kiílirta(¿£r,í! dobroíe i vrhunskimi ilovinsVim kijianf,
I	ilji Petar Graso, kupínia Bylla ■ ' '
fj Rai'.nivtj ■-.■Vyr-?; ivq^Bof.'jiítHeli grod
0	Ogkd gnodu <ti iq^crpego praska, dotik ^(jplrfiíje ¡n 'ígnívni ¡peVlokel
Pols g nuilcleiju vsak obiskovale; bi 01 plut no pisjme ludí kalalog traminrcv in untkaion kotorct,
Cen d vstopni; v predpiadnjl 72 eur, no dan pii^HÍilve iS em,
Prtdpiodaja tffopniü Evenlim, TIC Gornja Radgono. Ponina Radonti, Kovom a Pbj Maribor, Gran d Hotel Croan Maribor.
1	Cvro od viti k? prodane rtlopnke bomo namenili la nakup d«llbf1lalor|o v Hcgovl. Prisrčno vahljonll
F' "íd-'e- pwp'-o
HD-
AFÍCONT PORSCHE
uma musKA ci!STA
Ojonisaia* .
KUfftur
»
HMHPWTHKlMltVlllll __ f-JutHC, *LLVj*a»i (»»r	i+u-JI
/¡j)
STEYKR
Pp íí raí na "«wíacrboc" opminlmnintr	1 iiil^Tmr-.n« In nddu ííí v njgTMinili
Savinjske novice št. 33, 17. avgust 2012
Turistična agencija Medea turizem
lirnfciixrirríi h-^ |[jnrlii|',| T>Ll 05 025 34, GSM: JjOS SlJB E-pnltu: nInIci.luriLcinil l il
- TN Urania, 5* ALL, 2t9,0D EUR
■	- dt?p, BegOrilia/Čemprei, 7* POL in letalski prevoz, 35^,00 eur
- penzion Ana, POL, 259,00
■	htl 3*, ali inclusivo, 23. ali jo.fi. 2012,eur
- Hitrgaria, htl, y , al| induíive, aclhorll vjafc petek v septembru, 509,00