Posamezna Številka 30 stot., sfare 50 stot
C. C. postale. — Esce ogni venerdì mattina.
»Novi list« izhaja vsak petek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 1. ure.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana,’ oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 40 stot. za besedo, najmanj 5 lir.

ŠTEV. 4.
$2©HaCi5 PETESC 99. APRILA 1988.
LETO
Tedenski koledar.
19. aprila, petek: Leon, papež; Kon« ; rad; Ema. — 20. sobota: Neža; Te« j odor. — 21. nedelja: 3. povelikonočna; Anzelm, cerkv. učenik; Simon. — 22. ponedeljek: Soter in Gaj. papeža. — 23. torek: Vojteh. — 24. sreda: Jurij, mučenec; Fidelis. — 25. četrtek: Mar« ko, evangelist. — 23. je polna luna, vreme lepo.
Novice.
Zadnja številka.
Prihodnjo številko »Novega lista« dobe samo tisti, ki bodo v redu z na« ročnino. Kdor »Novega lista« ne pla« ča, nima pravice, da ga dobiva.
Zato vabimo vse prijatelje, da »No« vi list« takoj plačajo.
Kralj v Milanu.
Na milanski velesejem je v torek prišel tudi kralj. Letošnja trgovsko« kmetijska razstava v Milanu je prav dobro urejena.
Za pogorelce v Efolenjah.
Načelnik vlade Mussolini je daro« val za pogorelce v Dolenjah pri Jel« šanah 15 tisoč lir. Tudi prefektura in pokrajinska uprava za reško provinco sta priskočili nesrečnežem z zneski po 2000 lir na pomoč.
Domačinova slava.
V	Berlinu so pred kratkim izvajali veliki Verdijev »Requiem«. Glavno tenorjevo vlogo je pel naš rojak Rijavec. Nemški listi so polni hvale o njem.
Čiščenje med časnikarji,
V	Rimu se je ustanovil urad za na«
meščanje novinarjev. Sejo je vodil glavni tajnik fašistovske stranke Av« gust Turati. Sklenili so, da morajo biti v Italiji na vseh odgovornih no« vinarskih mestih samo preizkušeni fašisti. Popolo d’Italia sklep odobra« va in pristavlja: »Če bi bila zmagala opozicija, bi bili fašistovski časnikar« ji končali življenje na svetilnikih ali v ječi. Nasprotniki fašizma bodo pa vzeli udobnejši konec:	zgube samo
svoje službe.«
Banca Commerciale Triestina.
Čisti dobiček te banke znaša, kakor poroča upravni svet, letos 6 milijonov 904 tisoč lir.
Pametna beseda podeštatom.
Znani italijanski novinar Curzio Maiaparte je napisal v listu »La Stani« pa« znamenit članek o podeštatih. Članek se opira na izvajanja glavne« ga fašistovskega lista »Popolo d’ I« 1 talia«. Člankar pravi, da so se pode« j stati v velikih mestih dobro obnesli, j Tega pa ni mogoče reči o vseh pode« j štatih v manjših občinah. »V nekate« rih občinah,« piše Maiaparte, »se pre« I več trosi denar ; Občinarji se po pravici ! pritožujejo, da podeštati premalo var« j čujejo.« Prefekti so radi tega poostrili i nadziranje nad podeštati. Pokazalo se je, da so podeštati pogostokrat trosili denar za dela, ki so sicer koristna, a j ne neobhodno potrebna. Podeštati so I hoteli napraviti iz gorskih vasi an= gleška mesta s tlakanimi ulicami. »Na vaških križiščih si ugledal fino oblečene mestne policaje, ki so vodili promet in pazili, da vsakdo hodi na levo. Slavolok, dva mestna stražnika, j en proglas na dan, sto okrožnic na j teden, to je bil podeštatov ideal, j Upravno delo v uradu mu je bilo po« j stranska zadeva.« Nadziranje prefek« j tov sc je obneslo in odpravilo dosti | nereda, a dosti dela še čaka. Notranji j minister je izdal ukaz, s katerim za« poveduje podeštatom, da bivajo v domači občini, ker gre sicer preveč denarja za njihove poti.
Radičev list »Dom«
v Zagrebu, ki je vedno ostro napadal vlado ter bil zategadelj zadnje čase pogostem a zaplenjen, so oblastva ; ustavila.
Pomorski promet.
Kakor piše Obzor, je leta 1927. pri« ; stalo v jugoslovanskih lukah, Splitu. ; Sušaku, Šibeniku. Dubrovniku in Met« j koviču vsega 70.984 trgovskih ladij. V j letu 1928. je promet znatno narastel, I ladij je pristalo 85.029.
Zamorska umetnost.
Znana polnaga plesalka Jožefa Ba« j ker je prišla kazat svojo umetnost v | Zagreb. Občinstvo v gledišču se je j razdelilo v dva tabora: eni so jo iz« j žvižgali, drugi so pa zahtevali, naj pokaže vse, kar zna. Iz Zagreba pojde i plesalka v Ljubljano. Že zdaj se v | Ljubljani kregajo, ali naj puste tej j zamorski umetnosti na oder ali ne. j Zmagali bodo kajpak tisti, ki radi gledajo črno kožo.
V Gradežu
ameriških. Vihar je bil tako silen, da je porušil več poslopij in pokopal pod razvalinami mnogo nesrečnežev. Ose« be, katere je vihar zajel na prostem, so bile naravnost odnešene na večje daljave in ranjene ali pa celo ubite. Škoda je ogromna.
Prvi spargi ji.
Prvi šparglji so se pojavili na goriš« kem trgu že pred desetimi dnevi in so dosegli ceno 16 lir za kg. Dne 16. apri« la jih je bilo na trgu že kakih 250 kg po 6 do 7 lir za kg. Šparglji so še zelo drobni.
Monopol obcestne reklame.
Izšla je posebna naredba, ki dolo« ču j e, da je za vse reklamne napise ob državnih cestah treba plačati državi posebno pristojbino.
Evharistični shod.
V	avgustu prihodnjega leta bo v Lo« retu velik evharističen shod za celo državo-.
Gospodarsko zborovanje.
V	Gorici se je vršilo zborovanje, na katerem so se posvetovali, kako pomagati od lanske suše zadetim kra« jem. Predsedoval je goriški prefekt, zraven je bil tudi komisar deželne uprave dr. Pascoli. Kmetijski izvede« nec dr. Tonizzo je predlagal, naj bi se na Krasu sadil tobak, ki bi izvrst« no uspeval. Obnoviti bi bilo treba tudi porušene vinograde, za katere naj bi vlada dovolila desetletno davčno prostost. Dr. Pascoli je obljubil, da bo dala dežela kmetom bilie po zni« Žani ceni in sklenjeno je bilo, naj se tekom 15 dni ugotovi potreba vino« gradnikov. Glede kraškega vodovoda je rekel, da bo vlada v najkrajšem ča« su plačala prve obroke in da se nato začnejo dela. Da odpomore brezposel« nosti, bo dežela pričela popravljati najvažnejše deželne ceste in zaposlila na njih izključno domače delavce.
Uprava »Družine« sporoča:
Naprošamo vse, ki so list dobili, da ga tudi takoj plačajo po priloženi poštni položnici. Po isti poštni polož« niči lahko nakažete naročnino za po« ljubno število naročnikov, samo na« vedite vedno točen naslov s hišno številko naročnikov. Kdor noče lista plačati, naj bo pošten, da ga takoj vrne.
Mešani odbor za izvršitev konkordata
med Cerkvijo in Italijo se je sestavil in imel že prvo sejo. Mussolini je ime« n oval vanj štiri člane, Vatikan tri. Med člani odbora je tudi minister pravde dr. Alfred Rocco.
je v ponedeljek umrl znani komponist Anton Smareglia. Največ njegovih del so peli v tržaški operi.
Silen vihar,
ki je zahteval tudi okrog 30 človeš« j kih žrtev, je divjal 10. t. m. nad dr« žavo Arkanzas v Združenih državah :
Plačano naročnino za »Naš Čolnič« vpoštevamo. in sicer doplačajte raz« lik o do 12.50 L.
ekaterim smo poslali po dva i: izvodov. Dotični so naprošeni, obe novih naročnikov, pa vrnejo neoddane izvode.
NOVI li
1929 C Vt>H
070(450.36=163 6)
»Družina«.
Prva številka »Družine« je izšla. Vsebina je takale: dr. J. Lovrenčič: Kriščev trnek. Velikonočna zgodba iz Trente. — Juliusz Kaden s tiandrow* ski: Kastalski. — Stanko: Dvogovor. — Fr. Jaklič: Kovač Rošel. — Peter Rosegger: Mala bogoiskateljica. — V. Sejavec: Bolest. Slavko Savinšek: Križeve nadloge. — V. Sejavec: Mia* dost šumi. — Rado: Moja ježa na Ve» zuv. — ...: Ob zatonu ruskega cariz* ma. — Prof. Rado Bednarik: Stare priče. — Sledijo članki o nedelji, ozeb* kih, kolodvorih, domu, cveticah, var* čni gospodinji, kuhinji itd. Za name* ček je dodano pisano polje družinskih iger in zanimivosti. — Opremo je iz* delal znani umetnik Tone Kralj, ki je v naslovni sliki in zaglavjih izvrstno zadel vodilno misel lista. V tej šte* vilki je tudi pet slik naših krajev (Go* rie a s Sv. gore, Soški most pri Sv. Lu* ciji, Sv. Križ, Kriški samostan, Vi* pavska dolina od Šturij do Sv. Križa). »Družina« bo izhajala vsak mesec. Po prvi številki sodeč smo z njo dobili list, ki se bo lahko meril z vsakim dosedanjim slovenskim družinskim listom. Da bi jo še naročniki podprli!
Novi politični tajnik za Goriško.
Dosedanji fašistovski pokrajinski tajnik Fr. Caccose je bil, kakor znano, izvoljen za poslanca. Ker sta poslan* stvo in pokrajinsko tajništvo nezdruž* ljivi mesti, je bil od glavnega tajnika fašistovske stranke imenovan za go* riško pokrajino nov politični tajnik v osebi g. I. Godina iz Gorice.
Skrb za ptiče.
V	ljudskem vrtu (parku) Porta Ve* ne zi a pri Milanu so nastavili po dre* vesih obilo umetnih gnezd in zato* čišč za ptiče. To je prva taka riapra* va v Italiji. V kratkem mislijo urediti še večjo napravo v nekem parku ob Komskem jezeru.
Apostol dela.
Nadškof v Bourgesu (Buržu) na Francoskem je ustanovil bratovščino »apostolstvo dela«. Ustanovilo je to bratovščino 1. 1900. 20 deklet, ki so sklenile, da bodo z dobrim vzgledom vplivale na življenje svojih tovarišic po tovarnah.
Ognjegasci.
V	nedeljo so imeli goriški gasilci svoje vaje na gasilnem trgu. Ob tej priliki je župan odlikoval gasilca Izi* dorja Filetto za njegovo 25*letno službovanje.
Globoka jama.
Pri Katinari na Tržaškem so začeli raziskovati neko kraško jamo, ki je 225 metrov globoka.
Borba za južni tečaj.
Ta in oni se sprašuje, ko bere po listih o ekspedicijah na južni tečaj, čemu toliko žrtev? Le zato, da se na* siti človeški napuh? O ne! So tudi neizmerni zemeljski zakladi, ki vabijo raziskovalce tja doli. Antarktika t. j. zemlja okrog južnega tečaja je velika za deset Nemčij. To neizmerno pr o* stranstvo pokriva do 500 metrov de*
bel leden oklep. Toda pod to ledeno skorjo so skriti ogromni skladi pre* f moga, najbrže tudi železa in bakra, ' če ne celo petroleja. Zato ni nič čud* j no, če se že kregajo za te zaklade j Američani. Angleži in Norvežani, i Zdaj so se pridružili temu zboru še Argentinci. Vsaka od teh držav zah* teva Antarktiko zase, češ, da so njeni raziskovalci prvi stopili na južna ledena tla.
Novi politični tajnik za Istro.
Ker je bil dosedanji istrski pokra* j inski tajnik Maracchi (Mrak) izv o* ljen za poslanca, je na njegovo me* sto imenovan bivši postojnski mestni tajnik g. Relli.
Obisk.
Kakor poroča »Piccolo«, pojde del jugoslovanske vojne mornarice obis* kat Francijo in Anglijo. Vodil jo bo admiral Priča. Na pot pojdeta najbrž tudi dva podmornika, ki se v kratkem dogradita v neki francoski ladjedel* niči.
Za poletje.
S 15. majem stopi v Jugoslaviji v ve* ljavo nov vozni red, po katerem bodo Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški in Ogrski dane najugodnejše zveze s kopališči ob Adriji. Nov dokaz, kako si skuša vsaka država s tujskim pro* metom odpreti nov vir dohodkov.
Žalostna vrnitev.
Pretekli četrtek je brzojav iz Ca* stelfranca obvestil sorodnike, da je vlak do smrti povozil železničarja Antona Suliča iz Prvačine. Z njim vred je razmesarilo še štiri druge. V soboto ob dveh popoldne je vlak pri* peljal rajnikovo truplo domov. Nad vse pretresljiv in veličasten pogreb je bil v nedeljo ob enajstih. — Pokojni Anton je do svoje premestitve služil 19 let na prvaški postaji. Zapušča že* no in pet otrok.	;
Tečaj za knjigovodstvo.
Urad za pospeševanje obrti v Go* j rici poroča, da je bil 6. t. m. otvorjen večerni tečaj za knjigovodstvo. Tečaj obiskuje precejšni e število obrtnih nameščencev.
Pred izrednim sodiščem.
V Rimu se je vršil 15. aprila pro* ces proti petorici republikancev iz Ju* lijske Krajine, ker so širili po Trstu in okolici tipkane letake proti fašistov* skemu režimu ter sramotili v njih na* čelnika vlade. Trije, in sicer Wo* ditzka, Ceron in Zanotto so bili ob* sojeni vsak na tri leta ječe. 1000 lir globe in na tri leta policijskega nad* zorstva po oprostitvi. Ostala dva ob* toženca sta bila oproščena.
Prepovedana lista.
Po poročilu francoskih listov je na* ročevanje in razpečavanje znanih rimskih fašistovskih dnevnikov »II Tevere« in »L’Impero« v Franciji prepovedano.
Hudo obolel.
Preč. g. mons. Slavec v Trstu je ra* di prevelikega duševnega napora res* no obolel. Priporoča se svojim sobra* tom, znancem in prijateljem v po* božno molitev.
»Ilustracija«.
Tak je naslov časnika s podobami, ki izhaja vsaki mesec v Ljubljani pod uredništvom Narteta Velikonje. List se dobi po štiri lire tudi v Katoliški knjigarni v Gorici. Naroči se pa lah* ko kar za celo leto za 120 dinarjev. Naslov: Uprava »Ilustracije«, Ljub* ljana.
Vojak za vsako ceno!
V	Trstu so aretirali nekega Dvora* ka Antona ki se je v vojaški obleki sprehajal ob morju. To je Čeh, ki hoče biti za vsako ceno vojak. Ker ga je bila domača naborna komisija zvrgla, je šel na Francosko in se dal vpisati v afriški polk. Bolezen ga je kmalu prisilila, da pusti vojaščino in mož je prišel v Trst. Čuti se nesrečnega, da ne more piti vojak. Oblastva ga te dni prepeljejo na Češko, kjer bo najbrž spet poskusil svojo srečo.
Jakepič šestdesetletnik.
Znani slovenski slikar Rihard Ja* kopic je obhajal dne 12. t. m. svojo šestdesetletnico. Jakopič živi v Ljub* ljani. V teku svojega življenja si je pridobil mnogo zaslug za slovensko umetnost. Poznajo ga tudi zunaj slo* venskih meja.
Zanimive številke.
Od leta 1921. do 1927. so se mesta Italije precej povečala. Rim, ki je imel 691 tisoč prebivalcev je prišel leta 1927. na 807 tisoč. Neapolj je posko* čil od 772 na 897 tisoč. Naše ljudi za* nimajo pa bolj bližnja mesta: Trst je imel 238 in je prišel v teh šestih letih | na 243 tisoč. Prirastek je znašal torej 5000. Benetke so pa imele 171 tisoč prebivalcev in so zrasle na 248' tisoč: prirastek 77.000.
400 nemških avtomobilistov
i iz Monakovega je obiskalo v nedeljo | Zagreb, kjer jih je občinstvo navdu* šeno pozdravljalo. Pri uradnem spre* j emu je bil navzoč tudi nemški po* slanik v Beogradu gospod Koester in minister za trgovino dr. Mažuranič. Taki obiski imajo namen popri ja* teljiti oba naroda.
Pevovodje, pevci — pozori
V	šmarnicah — majniškem misijo* nu — sv. Terezije Deteta Jezusa — so štiri prelepe pesmi našega Vinka Vo* dopivca. Pretino se začnete učiti, po* pravite sledeče prepisavčeve napake. Pri prvi pesmi naj poje v tretjem taktu na četrti udar alt fis in bas as, v desetem taktu pa naj poje alt na prvi udar f. Pri drugi pesmi naj poje v šestem taktu na prvi udar tenor d, v desetem taktu pa alt na prvi udar cis. — Gospod Vinko se jezi in mi z njim, da se mora v vsako lepo in dobro stvar vtikati neutrudljivi škrat.
d—t.
Zlato nagrado
(zlat prstan z lepim kamnom) dobi zastonj, kdor zbere 200 listkov, ki so priloženi vsem % kg težkim paketom jajčjih testenin PEKATETE. Zahte* « vajte pri trgovcih talke testenine,
Kako je s
Še par dni in nova italijanska zbor* niča se sestane. Kakor smo že pisali bo imel na otvoritveni seji kralj p re* stolni govor. V sejni dvorani je že vse pripravljeno. Prinesli so vanjo Kraljevski prestol in okinčali tudi že vladarsko ložo, kjer bodo sedeli člani kraljevske družine. Po govoru Vik* tor j a Emanuela poslanci prisežejo in se nato razidejo.
Ko se spet sestanejo, se pričnejo razprave o najrazličnejših novih za* konskih načrtih. Treba bo odobriti predvsem proračun za tekoče leto, to se pravi, državne izdatke in temu od* govarjajoče davke. Nato pride med drugimi postavami v pretres tudi za* kon o tako zvanih korporacij afe. Kaj so korporacije? Zakon od 3. aprila 1926 določa, da morajo biti vsi sta* novi v državi organizirani; trgovci, delavci, obrtniki, uradniki, tovarnar* ji, bankirji, ribiči, odvetniki in sploh vsi poklici morajo mieti svojo or ga* nizati, j o, ki se imenuje sindakat. Te organizacije so državno priznane in vlada jih nadzoruje po uradnikih, predvsem po prefektih. Najvažnejši sindakati so sindakati industrijskih delavcev in podjetnikov. V prejšnjih časih so bili delavci zelo pogostoma v sporih s podjetniki in v boju za boljše plače so večkrat tudi stavkali. Po novi postavi je delavcem prepove* dano zapustiti delo, zakaj država stavkanje kaznuje, ker ga smatra za hud prestopek. Ravnotako je prepo* vedano podjetnikom iztirati delavce. Ako nastane radi plače prepir, ki se ne da poravnati, je treba zadevo predložiti posebnemu sodišču, kate* ro končno vel j avno razsodi. Ker so boji med delavci in podjetniki, kakor sploh med posameznimi stanovi pre* povedani, mora država poskrbeti, da se nasprotni interesi slojev izravnajo če mogoče mirnim potom. Sodišče se pokliče samo v skrajnem slučaju na pomoč. Zato je poklican državni kor* porativni svet v Rimu. V njem so za* s top ani odposlanci vseh strokovnih organizacij, toliko podjetnikov kolikor delavcev, v njem sedijo vsi sloji. Predseduje jim načelnik vlade. Tu se izravnavajo navzkrižni interesi, tu se pripravljajo primerni zakonski načr* ti. Korporacija je torej organizacija, v kateri so združeni delavci in pod* jetniki in ostali stanovi. Take orga* nizacije se ustanove v posameznih po* krajinah, vse korporacije države so pa združene v državnem korporativ* nem svetu v Rimu. Tozadevni zakon bodo izglasovali novi poslanci že v prvem zasedanju.
Mestna užitnina.
Druga postava, ki pride v kratkem na dnevni red, zanima bolj naše.k™65 te ko postava o korporacijah. Gre za užitnino, katero pobirajo mesta ob vhodih v občino. Minister za finance gospod Mosconi ie napovedal, da se ta užitnina polagoma odpravi. Ko pri* nesejo kmetje v mesto drva, meso in
druge pridelke, morajo plačati občini od tega davščino, kar ni samo sitno, ampak podražuje znatno cene blagu. Potrebščine se podražijo na škodo konssmentom, trgovcem in kmetom. Od dohodkov, ki iih občine vlečejo iz ; užitnine, gre veliki del za upravne : stroške. Preračunali so, da potrosijo : italijanske občine približno eno peti*
1 no užitnine samo za plačo uradnikom in davkarjem, ki jo pobirajo. Mini* ster za finance je mnenja, da je to : preveč in je naznanil, da misli užitni* no sploh odpraviti. Tako se pocenijo ■ znatno živi jenske potrebščine in se j odpravi nepotrebno uradništvo. S tem ! bodo sicer občine zgubile del dohod* kov, a ljudstvo bo pa kljub temu tak | zakon le pozdravilo.
Rusija in Nemčija.
j Medtem ko niso izhajali slovenski ‘ časniki, so Nemci in Rusi podpisali važno pogodbo, o kateri moramo po* ' učiti naše bravce.
j Med Sovjetsko Rusijo in nemško ; republiko obstoje že sedem let prija* ! tel j ski odnošaji. V času, ko ni še s Nemčija bila v Zvezi narodov, tem* : več živela osamljeno in bila neenako* I pravna država, so se nemški državni* : k; približali Rusom in sklenili leta ! 1922. ž njimi prijateljsko pogodbo. | To se je zgodilo v Rapallu. V Nem* j čiji je prevladovalo tedaj mišljenje, naj Nemci obrnejo Evropi hrbet in poiščejo svojo bodočnost v tesni zvezi z veliko in bogato rusko drža* vc. Nemčija je poslala za poslanika v Moskvo grofa Brockdorffa, ki je j organiziral gospodarsko in politično sodelovanje med obema narodoma. | Zapadnim velesilam ni bilo prav nič všeč, da so se Nemci vrgli v naročje Rusom; zato so posebno Angleži na* peli vse sile, da pritegnejo Nemce k Evropi. Pregovorili so Francoze, naj sklenejo z Nemci sporazum in naj jih pripuste kot enakopravne člane v Zvezo narodov. Po daljših pogajanjih se je podpisala končno pogodba v Locarmi. Stresemann se je še enkrat svečano odpovedal Alzaciji in Loreni in Angleži ter Italijani so povrhu pre* vzeli še posebno jamstvo za nedo* takijivost francoske meje nasproti Nemčiji. V zameno je Nemčija do* bila veliko posojilo, s katerim je po* pravila valuto in ozdravila gospodar* stvo. Razen tega so zmanjšali Nem* cem letne obroke vojne odškodnine in jim dali stalni sedež v odboru Zve* ze narodov. To je bil velik uspeh Stresemannove politike. Največ je se* veda vplival strah pred Rusi, ki se je polastil velikih sil.
Aretacija nemških inženirjev.
Pogodba v Locarmi ni naredila v Moskvi dobrega vtisa. Ruski držav* niki so se bali, da jim Nemci umakne* jo prijateljstvo in postanejo orodje zapadnega kapitalizma. Zato je Čiče* rin zahteval v Berlinu pojasnil. Spo* j mladi 1926 so se zbrali odposlanci 1 nemške in ruske vlade in pretresli
j nov položaj. Stresemann je dal Ru*
I som zagotovila in jamstva, da ostane j kljub Locarmi dosedanja politika z I Rusijo nespremenjena. Dne 24. aprila \ 1926 se je podpisala v Berlinu poseb*
| na pogodba in prijateljstvo z Nem* čijo je postalo celo še bolj tesno, nego je bilo prej. Prisrčnost rusko*nem* ških odnošajev se je v naslednjih le* tih zatemnila samo enkrat, in sicer začetkom 1928. Sovjetska vlada je od* krila tedaj v rudokopih doline Done* ca med uradništvom vohunsko orga* nizaeijo in postavila krivce pred so* dišče. Med zaprtimi so bili tudi nekateri nemški inženirji. Berlinska via* da se je odločno zavzela za svoje ro* jake in zahtevala njih oprostitev, češ, ! da so nedolžni, ker se niso nikoli I ukvarjali s politiko. Vsi napori nem* | škega poslanika grofa Brockdorffa so i bili brezuspešni. Inženirji so ostali v ; ječi. V nemškem časopisju je izbruh* j nila radi tega velika nevolja in nem* I ška javnost je bila ruski vladi zelo j gorka. Razume se, da so ruski časni* | ki krepko odgovarjali. Ko s_ta obe via* i di videli, da more ta prepir ogroziti vso dosedanjo rusko*nemško politi* ko, sta se končno vendar sporazumeli. Vsak je nekoliko popustil in sklenil se je mir. Da bi se taki neljubi in ne* varni spori ne ponovili v bodočnosti, so Nemci in Rusi sklicali konferenco v Berlin in podpisali januarja 1929 novo pogodbo, o kateri mislimo sedaj j govoriti.
Stalni odbor za poravnave.
! Pogajanja so se vršila v največji | tajnosti in svet je zanje zvedel šele v trenutku, ko je bila pogodba že pod* pisana. Rusi so dali v njej Nemcem take gospodarske ugodnosti, kakor jih ni dobila še nobena država. Zna* no je, da je trgovanje z Rusijo zelo težavna stvar. Vsa trgovina z inozem* stvom se vrši v Rusiji preko vlade. Kdor hoče prodati blago v Rusijo, ga mora prodati vladi, kdor hoče kaj na* kupiti, mora kupiti od vlade. Naspro* ti inostranstvu je edini in izključni trgovec vlada. Trgovina čez mejo je v Rusiji državni monopol. Preden do* bi tuji trgovec od vladnih oblastev pisano dovoljenje, preide cela več* nost, in razen tega kupčuje ruska via* da s komer ona hoče. Velike težave so tudi s potnimi listi. Ruski policisti sumijo v tujcu radi vohuna in ga zato nadzorujejo in ovirajo pri delu. V ja* nuarski pogodbi je sovjetska vlada zagotovila nemškim državljanom gle* de potnih listov nekatere važne olaj* šave, zaščitila jih je pred sitnarijami policije in jim dala svobodo kretanja. Razen tega bo izdala vsem oblastvom navodila, naj gredo Nemcem pri skle* panju trgovskih kupčij kolikor se da na roko. Da bi se ne ponovili slučaji kakor tisti z inženirji v rudokopih na Donecu, se je ustanovil stalni mešani odbor za mirno poravnavo vseh bo* dočih sporov. Ta ruskomemški odbor se sestane po pogodbi vsaj enkrat na leto, in sicer izmenoma v Moskvi in Berlinu. Po potrebi se skliče lahko tu* di večkrat na leto. Ta točka je velike važnosti. Ker ni Rusija v Zvezi naro*
dov, Stresemann ne vidi Čičerina parkrat na leto v Ženevi, temveč ga srečuje le bolj poredkoma, Radi tega trpe odnošaji med Rusijo in Nemčijo. Po novi pogodbi je vsaj enkratno sre* Čanje na leto med ruskimi in nemški* mi državniki zagotovljeno. Imeli bos do tako priliko, da si izmenjujejo mi* sli in bolj živahno sodelujejo. Po* godba od januarja tega leta je zato* rej prav znatno poglobila prijatelj* stvo med Rusijo in Nemčijo.
Vojaško sodelovanje.
Nekateri politiki pripisujejo pa ja* nuarskemu dogovoru še večjo važ* nost. nego izhaja iz pisanih besed. Iz* rekli so celo sum, da se je sklenila med Rusi in Nemci tajna vojaška pogod* ba. Dokazi za to se sicer ne dajo iz* nesti, a vse kaže, da je vojaško za* vezništvo mogoče. Med rdečo armado in nemško vojsko obstoje že delj časa vezi prav prisrčnega tovarištva. Preteklo poletje je nemški general von Blomberg z desetorico častnikov iz nemškega glavnega stana prisostvo* val velikim vojaškim vajam rdeče ar* made in se zelo zanimal za organiza* cijo ruske vojske. Nekateri trde celo, da von Blomberg ni bil v Rusiji na* vaden gledalec, temveč da je velike vaje rdeče vojske naravnost organi* ziral. Ker je general von Blomberg najvažnejša vojaška osebnost Nem* čije —on stoji na čelu nemškega gene* ralštaba — je ta vest velepomembna.
V zameno je Sovjetska Rusija po* siala celo vrsto vodilnih častnikov k velikim vajam nemške vojske. Neka* teri so prišli v vojaški, drugi v meščan* ski obleki. Ruski vojni izvedenec pri sovjetskem poslaništvu v Berlinu, ge* neral Kork je bil od 2. do 8. septem* bra 1928. pri vajah 1. nemške divizi* je v vzhodni Prusiji, in značilno je, da je bil tam sam, kajti vojnih izveden* cev Francije, Anglije, Belgije in Polj* ske Nemci niso pripustili k tem va* jam. Francoski dnevnik »Eco de Pa* ris« pravi, da se vojaška zveza med Nemčijo in Francijo sicer ne da do* kazati, a da bi vzajemna pomoč med rusko in nemško vojsko ne mogla biti večja in prisrčnejša, kakor je, tudi ko bi taka zveza resnično in nedvom* no obstajala.
Kako je z Bolgari?
Iz Jugoslavije je prišlo sporočilo, da so zastopniki bolgarske in jugoslo* vanske vlade začeli pogajanja za za* ključitev trgovske pogodbe. To nam daje priliko, da spregovorimo malo o prilikah na Bolgarskem. Bolgari so po porazu iz leta 1918. bili mnogo let zelo zapuščeni. Razprti so bili z vsemi so* sedi. Naložena jim je bila velika voj* na odškodnina, a nikjer v Evropi prijateljske velesile. Preteči je moralo 11 let, preden so sklenili s prvim so* se dom širšo in trajno politično po* godbo: 6. marca tega leta so podpisali s turško republiko Kemal Paše dogo* vor, po katerem si obljubljata soseda, da se ne napadeta z orožjem in da po* ravnata vse bodoče spore mirnim po* tam, to se pravi, pred razsodiščem.
Glasom te pogodbe je Bolgarija go* tava, da ostane Turčija za slučaj voj* ne nevtralna. Isto zagotovilo je Tur* čija dobila od Bolgarov. Tako so si Bolgari zaščitili mejo na jugovzhodu.
Čisto drugačno je razmerje Bolga* rov napram Grkom na jugozapadu. Z Grki imajo Bolgari hude spore radi bolgarske manjšine v grški Makedo* ni ji. Po strašnem polomu, ki so ga namreč doživeli Grki v vojni s Kemal pašo, so si Turki in Grki izmenjali manjšine: vse turške družine, živeče na Grškem, so se izselile na Turško, in Grki, naseljeni v turški Mali Aziji, so bili prepeljani v Grčijo. Majhna grška država je dobila nič manj ko en milijon in pol novih državljanov, ki jih ni vedela kam spraviti pod streho. Vlada si je tedaj zmislila zelo enosta* ven načrt: nove grške priseljence je nastanila v Makedoniji med bolgar* sko prebivalstvo. Slovanski kmetje so morali odstopiti polovico svojih hiš tujcem, trpeti so morali, da došle* ci spijo v njih sobah, se poslužujejo njih kuhinj in njih hlevov. Vsak si lahko misli, kakšna jeza in kakšen obup se je polastil slovanskega pre* bivalstva. Življenje pod domačo stre* ho je postalo neznosno. Oblastva so povrhu ščuvala priseljene Grke na domačine, dogajala so se nasilja in neverjetne krivice. Slovanskemu pre* bivalstvu ni preostalo drugo, nego da zapusti rodno grudo in se začne izse* Ijevati. Kdor se ni mogel odločiti, te* mu je pomagalo k odločitvi puškino kopito orožnika.
Brez odškodnine.
Tako se je zgodilo, da so stotisoči jugoslovanskih kmetov iz grške Ma* kedonije šli čez mejo in poplavili z ženami, otroci in živino Bolgarijo. Pustili so zemljo in premoženje ter postali čez noč berači. Ker je grška Makedonija zelo oddaljena od Evro* pe in Ženeve, se svet ni mnogo brigal za usodo teh siromakov. Velike tru* me beguncev so postale za bolgarsko vlado prava nadloga. Kje jih hočeš nastaniti, kako zanje skrbeti? Bolga* rija je s polnim pravom zahtevala od grške vlade vsaj to, da plača begun* cem denarno odškodnino za hiše in posestva, ki so jih morali proti svoji volji prepustiti priseljenim tujcem. Ker se ni niti ena grška vlada doslej odločila, da plača Bolgariji zahtevano odškodnino, so odnošaji z Grčijo že leta in leta neprijazni in večkrat skraj* no napeti. Odtod tudi pogosti oboro* ženi vpadi makedonskih komitašev na grško ozemlje. Šele današnji načelnik grške vlade gospod Venizelos se je odločil, da razčisti razmerje do Bol* garije, in se trudi, da bi prišlo do spo* razuma. Toda težave so velike in delo mu ne gre kar tako izpod ro°k. Danes je med Grki in Bolgari še vedno hudo nasprotje. To je tudi vzrok, da so Bolgari precej zamerili Jugoslaviji, da je sklenila prijateljsko pogodbo z Gr* čijo. Kdor pozna Venizelosovo spo* sobnost in spretnost, bo pa vzlic temu mnenja, da pride tekom tega leta najbrž do sporazuma z Bolgarijo.
Razmerje do Jugoslavije.
Najtežje je urediti odnošaje z Bel* gradom. Večkrat so že bolgarski in jugoslovanski državniki poskusili pri* bližati obe deželi, a vedno je prišlo nekaj vmes, da se je vse podrlo. Naj* več se je trudil za zbližan j e pokojni bolgarski politik Stambolinskij, ki je prišel v Belgrad in podpisal s starim Bašičem poseben dogovor, po katere* rem bi bili oboroženi vpadi makedon* sitih komitašev v Jugoslavijo postali nemogoči, loda dogovor je komaj stopil v veljavo, ko je Stambolinskij paael in je krvavi prevrat spravil na površje Jugoslaviji sovražne make* donstvujuče s Cankovom na čelu. Zbhžanje med Sofijo in Belgradom se je zopet ustavilo. Šele ko je postal Marinkovič minister zunanjih zadev, se je napetost nekoliko ublažila. Od* ločil se je, da se sprijazni z novo via* do. Bil je čas, ko je dr. Korošec od* potoval v Bolgarijo in bil tam navdu* šeno sprejet. Toda oktobra 1927. so počili nenadoma v Štipu streli make* donsko * bolgarskih komitašev in spravili v grob srbskega generala Ko* vačeviča. Jugoslavija je bila zadeta v na j več jem svojem ponosu, v svoji armadi. Ogorčenje jugoslovanske j a v* nosti je bilo nepopisno. Marinkovič se je moral vdati javnemu mnenju in vlada je zaprla čez noč mejo na* pram Bolgariji. Od onega dneva do marca tega leta, torej več ko dve leti. ni noben Bolgar smel prestopiti jugo* slovanske meje. Bolgarski potniki so le v redkih slučajih dobili dovoljenje, da se vozijo čez Jugoslavijo v druge države Evrope. Bolgarija se je čutila radi tega močno ponižano. Večkrat je prosila, naj se meja odpre, a ni nič dosegla. Šele vlada generala Živkovi* ča se je odločila in odprla v veliko veselje bolgarske javnosti mejo. Zo* pet je nastopila doba zbliževanja. Na konferenci v Pirotu so Bolgari in Ju* goslovani uredili pretekli mesec ob* mejni promet, sedaj so se pa sestali k pogajanjem za zaključitev trgovske pogodbe. Trgovska pogodba med Ju* goslavijo in Bolgarijo je bolj moral* nega nego gospodarskega pomena, kajti obe deželi sta pretežno agrarni in proizvajata skoro iste pridelke. Promet med Jugoslavijo in Bolgarijo je naravno zelo majhen, saj je znašal leta 1927. le 57 milijonov levov, torej manj ko 10 milijonov lir. Zato sma* trajo toliko v Sofiji kolikor v Belgra* du trgovsko pogodbo le za nekak uvod k političnemu sporazumu med obema državama. Upati je, da se sporazum to pot posreči, kakor je sploh pričako* vati, da se v tem letu razmere na vsem Balkanu pomirijo in utrdijo.
llliliillllllllllllllllfllllllllllilllillllillllllllllllH
NAROČNINA ZA »NOVI LIST« znaša celoletno 15 lir, do konca teko* čega leta 12 lir, do konca junija 4 lire, do konca septembra 8 lir.
NASLOV »NOVEGA LISTA« je »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5.
Za ljubo zdravje.
Tuja telesa v očeh, nosu in ušesih.
Večkrat se zgodi, da nam pri delu pade kakšna smet v oči. To se po* sebno rado pripeti otrokom, ko se igrajo. Vsaka še najmanjša smet ali stvar, ki pade v oči, zelo hudo peče in srbi. Vsakdo si v takem slučaju hoče pomagati s tem, da si drgne oči. To pa je ravno nasprotno temu kar bi moral vsakdo v takem slučaju na* praviti. Zakaj le redkokdaj se zgodi, da se na tak način rešiš smeti. Pri* peti se lahko, da si ravno s tem raniš oko, posebno če je smet trda in zob* časta. Oko se potem hudo vname. Umivaj zato oko raje s čisto vodo in poskušaj odstraniti smet s koncem čistega žepnega robca, nikdar na nc drgni očesa. Če ti se ne posreči iznc* biti se na ta način smeti, opusti vse druge poizkuse (obračanje očesnih vek itd), temveč si obveži oko s či* s tim robcem, talko da se ti ne more premikati, in pojdi k zdravniku. Ta ti bo brez posebnih bolečin in, kar je važno, brez nevarnosti za oko od* strami neljubega gosta.
Otroci se kaj radi igrajo z zrni turščice (koruze), graha, fižola alf z gumbi. Pri tem se jim neredkokdaj pripeti, da jim pride zrno ali gumb v uho. Tudi razne malie žuželke zlezejo včasih vanje, in to tudi odraslim pri poljskem delu. Če imaš v takem slu* čaju pri rokah brizgalko, vbrizgaj si v uho mlačne vode, ali pa si vlij olja in položi glavo na isto istran. Pogosto* ma se posreči odstraniti tako tuje stvari iz ušesa. Nikdar pa ne vrtaj in brskaj po ušesu s kakim orodjem (lasnicami i. dr.), ker si pri tem prav lahko raniš bobnič in se tuje telo še bolj potisne v notranjost. Če ne gre z vbrizgavanjem mlačne vode in oljem, prepusti skrb zdravniku, ki ti z la h* koto pomore.
Ravnotako se pogostoma zgodi, da si otroci tlačijo za šalo razna zrna v nosne odprtine, V tem slučaju stisni otroku s palcem in kazalcem nos, in sicer pri korenini, in skušaj tako iz*
Dr Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni,
(Dalje.)
Na obraz ji je padala polna svetlo* ba. Kako naj vam .popišem ta obraz? To j c ravno: ne dà se popisati! P ogile* dal sem jo, ali takoj je odmeknila oči ter jih dvignila proti stropu. Prešinila me je misel: ta obraz, nebeški Rafael, se je moral nekdaj že zibati pred tvo<= jim duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem koprndl pred Rafaelovo po* dobo svete Cecilije! Naša Meta je imela obraz svete Cecilije. Čarobni vtis ek pa so še povečali svetli, na rdeče spominjajoči lasje, ki so v de* belih kitah težili sveto Cecilijo z Je* lovega brda.
V meni je vse zakipelo, česar pa nisem smeli pokazati otroku. Moja osornost jo je bila prvi hip preplašila,

tisniti zrno. Ukaži mu pri tem, naj se napne in večkrat kihne. Če ne uspeš, ne skušaj izvleči zrna s prsti j ali z orodjem, ker pri tem zelo lahko i raniš sluznico nosne dupline, kar hu* > do boli. Tudi v tem slučaju potisneš ■
CERKVENI PREGLED.
Preureditev škofij v Italiji.
Konkordat, sklenjen med sv. stoli* co in italijansko državo*, predvideva med drugim tudi, da se po možnosti preuredijo meje škofij, in sicer tako, da. se bodo meje posameznih škofij krile z mejami dotičnih pokrajin. — Sedaj je Italija razdeljena v 92 po* krajin, a škofov je 270. Potemtakem bo zatrtih mnogo škofij, a nekaj ško* fi j se ustanovi na novo, zlasti v me* stih, kjer s*o sedeži prefektov, a ni se* daj tamkaj škofijskih stolic. Taka me* sta so: Sondrio (škofija Como); Va* rese (Milan); Boican (Trident); Impe* ria (Ventjmiglia): Fresinone (Veroli); La Pescara (Chieti); Campo basso (Ca* j gli o); Castrogi ovini (Piazza Anneri* na); Ragusa (Sirakusà); Pula (Poreč).
Toda beseda »po možnosti« v k on* kor d atu pomenja, da ne bodo zatrte vse škofije, ki so izven glavnega me* sta pokrajin; talko ostane sedem ta* ko zvanih »suburbikarnih« škofij v rimski okolici in še marsikatera dru* ga, n. pr. grško*katoliška škofija v Lungro (Basilikata), ustanovljena šele po svetovni vojni za katolike grškega obreda (revicjate) v južni Italiji.
Italija ima okoli 300 škofij, 30 teh škofij nima lastnega škofa, ampak imajo s sosedno škofijo skupnega ško* fa, toda imajo lastni stolni kapitelj, škofijsko pisarno, razne komisije in lastno upravo.
Nekatere škofije imajo velik obseg j in tudi veliko število vernikov, n. pr. j Milan ima okoli 3 milijone vernikov, j Neapelj 800.000, Padova 700.000,
| Trident, Videm, Verona, Vicenca, Fio* renca, Turin. Palermo. Messina, Be* nevent imajo no nad pol milijona ver* ! nikov. So tudi škofije, ki imajo 5000, I
zrno še bolj v notranjost. Ne čakaj dolgo in poišči si zdravniške pomoči. V mokri sluznici zrno prav lahko* na* brekne in ga potem tudi zdravnik le težko spravi iz nosa.
Dr. L. S.
10.000, 15.000 itd. vernikov. (Tako bi naš Kras z okoli 30.000 prebivalci imel lahko kar dve škofiji, eno v Komnu, drugo v Sežani pa skupnega škofa.) Dva in devetdeset škofij ne obsega več kakor 10 občin, 26 škofij ima manj kakor 20 župnij, sedem ško* fov vlada nad eno samo občino, 9 jih ima 2 občini, 10 tri občine.
Sardinija, ki ima tri pokrajine in 864.000 prebivalcev, ima 13 škofij. Si* čilija s 4,060.000 prebivalci ima 18 ško* fij, Lombardija s 5.080.000 prebivalci ima samo 9 škofij in 9 pokrajin. — Je tudi več samostojnih opatij in pre* latur s škofovsko iurisdilkciio, ki so večinoma majhnega obsega.
Vsaka škofija ima tudi svoj stolni kapitelj. Število kanonikov in dru* gib duhovnikov, pripadajočih stolnim cerkvam je v mnogih kapitelj ih veli* ko, tako n. pr. ima stolni kapitelj v mestu Andria, pokrajina Bari, 42 ka* nomikov, potem 4 častne kanonike, 13 mensijonar jev in 16 navadnih du* hovnikov in škofija ima 142.000 ver* nikov. Stolna cerkev v Palermu ima dva kapitelj a ali celo tri eden je me* tropolitanske cerkve, ki šteje 24 kaa* nonikov, 6 mensijonar jev in 23 bene* ficijatov in 2 duhovnika zakristana, drugi se imenuje »kralieva kapela pa* latinska« in šteje 14 kanonikov in 7 benefici j atov, tretji kapitelj se ime* nuje »kraljeva bazilika Konstantine* va La Magiore«. Kanoniki prvih dveh kapitelj ev so vsi apostolski proto* notarji.
Že papež Pii VIL (1800—1823) in Gregor XVI. (1830—1846) sta hotela skrčiti število škofij, toda nista uspe* la, ker se je protivilo prebivalstvo do* tienili škofijskih mest, kajti škof in
pa se je hitro* ojunačila. Meni nič. tebi nič je izpregovorila:
»Brado pa proč deni! Samo živina ima lase po vsej glavi!«
Moja brada, na katero sem toliko ponosen, ni bila všeč temu osatu! To so bile edine besede, katere je izpre* govorila Meta tisti večer v moji družbi.
Spravili so me spat v gorenjo hišo. Lojena sveča se ie prižgala, da nam je svetila po temnili stopnicah, in vzeli smo tudi »hlapca«1 s seboj, da sem mogel ugasniti luč. kar pri lojeni sve* či ni bila malenkost. V gorenji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi so stale pre* grade, katere niso bile pri Presečni* kov ih nikdar prazne. Bila ie tudi »mailana«. Na vsaki steni se ie videla zlata monštranca z belo hostijo, a ob* dai alo jo je grozdje v isti velikosti, kakor so ga nekdaj prinesli iz dežele
1 Svečni otrinjač.
Kanaana, Tu je stala tudi postelja, široka, da bi se bila na nji brez težave vežbala cela stotnija. Sivo*rde če*b elo je bila prevlečena v umetnih štiriko* tih; na sprednji končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno, veliko božje oko, da si lehko zaspal brez strahu pod njegovim mogočnim varstvom.
Legel sem v posteljo na plevnico, ki je bila za moje kosti precej trda. S hlapcem pa sem otrl luč. da ie no vsi gorenji hiši neprijetno* zadišalo. Ali vendar, kako ie bilo* prijetno le* žati tu! Že ta zrak — spal sem pri odnrtem oknu — mi ie napolnil plin* ča kakor voljno in rahlo* laško olje.
Zatisnil sem oči : okrog mene so se sukale zlate monštrance z belo h osti io in spremljali so iih orjaški grozdi, in to v tako živih barvah, kakor jih ie vedel zidu vdihniti le samouk, kate* rea ie poljanski dolini rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri Hotoveljšici!
stolni kapitelj da jata doti enemu kras j ju, naj je še tako neznaten, nek po* ; seben sijaj. Sedaj je pa tako skrčenje števila škofij vsled spremenjenih go* spodarskih razmer potrebno, duhov* ščina ima namreč prepičk dohodke, da bi mogla živeti primerno svojemu stanu. — Poleg tega so se v minolih sto letih zboljšale prometne razmere, škofu so lahko dostopni razni kraji radi železnic, dobrih cest, zgrajenih v novejših časih.
Ako se bo skrčilo število škofij, bo za dušno pastirstvo na razpolago več duhovnikov, zboljšale se bodo gmot* ne razmere in skrčilo se bo število duhovnikov, ki ne delujejo v dušnem pastirstvu. V to zboljšanje se bodo porabili dohodki zatrtih škofijskih stolic in stolnih kapiteljev.„
Večina italijanskih duhovnikov je bila že davno za to, da se število ško* fi j skrči. Sv. stolica je malo po malo združevala male škofije pod enim škofom in v zadnjih dveh desetletjih je bilo ustanovljenih več centralnih malih in velikih semenišč za gimna* zijske in bogoslovne nauke. Prej je imela vsaka škofija, tudi najmanjša, svojo lastno gimnazijo in semenišče, v katerih je bilo po par dijakov, oziro* ma bogoslovcev.
Zato bo združitev škofij koristila tudi dušnemu pastirstvu, ker bodo bogoslovci v velikih semeniščih dobi* vali bolišo podlago in boljšo vzgojo. V večjih škofijah ima škof večjo iz* biro za razne cerkvene službe nego v malih.
Od 300 sedaj obstoječih škofij bo zatrtih približno 200; seveda ne bodo zatrte takoj, ampak počasi, ko bodo izpraznjene ali bo dotični škof pre* meščen drugam in bodo pridružene škofiiam v glavnih mestih pokrajin.
Mnogirh gotovo ne bo ugajalo ko bodo zatrli starodavne, zgodovinske stoletij krščanstva. S škofijskimi sto* Škofji e, ki obstajajo morda iz prvih licami vred bodo odoraviieni skoraj gotovo tudi stolni kapiteli. Seveda, bodo kanoniki do svoie smrti preie* mali dohodke, a smeli bodo prositi
Janez in Štefan, kdo vaiu danes še pozna? Imeni slavnih sinov zadnjega se bleščita s kamenite plošče v no* Ijanski cerkvi. Janez in Štefan Šubic na sta legla v zemljo, tiho in ponižno, kakor sta svoj čas živela, samouka slikarja in Vinaria, Bila sta plemenita slovenska sinov*» naše zapuščene ma* tere zemlie! Velika bi bila umetnika, da sta se talko izšolala, kakor sta iz* šoMa v potu in trudu svoie sinove!
Na ta dva moža sem mislil nrvo noč na Jelovem hrdu in spomin na* nia ie pomnožil h armoni io,1 ki ie ob jem ali a Presečnikovo selišče
TV.
Drugo iutro me ie vzbudil rahel kliic: »Vstati ie čas!« Dan se ie koma j delal, ko sem že tičal v obleki. Moie telo ie bilo okrepčano, ker sem spal, da cesar ne more bolje.
tudi za mesta v drugih kapitelj ih.
Iz premoženja zatrtih škofijskih stolic in stolnih kapiteljev napravijo skupen fond, nekak verski zaklad, iz katerega bodo zboljšali plače duhov* nikom v dušnem pastirstvu in preskr* bevali jim tudi pokojnine v slučaju
onemoglosti in starosti. Govori sč, da utegne vsa preureditev biti izvrše* na v kakih 15 letih.
Naj še omenim, da je v Italiji tudi veliko število kolegi j atnih kapitel jev. Ako bodo tudi te odpravili, ni znano. Ni znano, ali se odpravijo tudi te.
Okno v svet.
Grandi v Albaniji.
Državni podtajnik v zunanjem mi* nistrstvu Dino Grandi je bil sprejet te dni z velikimi častmi v glavnem mestu Albanije. V Tirano je prišel tudi večji oddelek fašistovske mladi* ne z zastavami. Grandi j a so povabili na svečano gostijo kjer so napivali prijateljstvu in zavezništvu med Ita* lijo in Albanijo. Kralj Zogu je z od* poslancem Mussolinijevem gledal po* hod albanske vojske, nad katero je krožil zrakoplov. Kraljeva loža in vse mesto je bilo okinčeno z italijanskimi in albanskimi zastavami.
Atentat v Zagrebu.
Atentat na znanega časnikarja An* tona Šlegla še vedno ni pojasnjen. Merodajni krogi skušajo sicer z vso vnemo priti zagonetni zadevi do dna, vendar so bila vsa njihova prizade* vanja do zdaj brezuspešna. O d stav* li en je bil zagrebški polici iški ravna* tel j, njegov naslednik dr. Bedekovič, ki sedaj osebno vodi preiskavo, je dal aretirati, tako poročajo listi, nad 200 oseb, toda zločin ie še vedno za* vit v tajinstvenost. Potrjuje se pa vedno bolj prepričanje, da so atentat zakrivili politični skrajneži, katerim zdrav sporazum med jugoslovanski* mi brati ni po godu.
Zopet se razorožujejo.
V ponedeljek 15. aprila se je sesta* la v Ženevi iznova mednarodna pri* nravljalna konferenca za razorožitev. Zborovanie ie organizirala Zveza na* j rodov, prisostvujejo pa tudi države, j ki niso članice zveze tako n. nr. Zdru* ! žene države Severne Amerike. Tur* čija in Sovjetska Rusija. Rusi so pri*
nesli s seboj posebne načrte:	oni
predlagajo, naj države kratko in malo razpuste stalne vojske, potopijo voj* no brodovje in zrušijo tovarne za mu* ničijo. Razume se, da ne mara nobena velesila sprejeti teh predlogov. Zakaj vsi o razorožitvi samo govore, pri tem gre pa oboroževanje na morju, na suhem in v zraku čvrsto naprej. V tem so vse države na svetu enake. Tu* di Rusi, ki tak predlog stavijo, se prav krepko oborožujejo. To je pri* prava za bodoči mir.
Generali na Poljskem.
V poljski republiki je pred kratkim vlada odstopila in te dni se je sestavila nova, ki ima to značilno potezo, da je v njej mnogo vojakov. Načelnik dr. Kazimir Switalski je bil vojaški po* močnik maršala Pilsudskega, minister za javna dela je postal polkovnik Prv* štor, minister za pošto in brzojav pol* kovnik Borner, finance je dobil pol* kovnik Matašewski. To je znak naše dobe. da demokracija v mnogih drža* vab hira in da prihajajo na vrh ljudje železne roke.
Mala antanta in manjšine.
Češko * Slovaška, Romunija in Ju* goslavija, katerim sta se pridružili tudi Poljska in Grčija, so vložile 1'3. aprila pri Zvezi narodov v Ženevi pet enako se glasečih spomenic o vpraša* n ju narodnih manjšin. O predlogih teh peterih držav in spomenicah drugih vlad, ki se zanimajo za narodne manj* šine, bo razpravljal 28, t m. v Lon* ! donu poseben odbor Zveze narodov. ! Javne razprave o manjšinah se bodo ? vršile, kakor smo že pisali, spomladi na Španskem.
Spodaj v hiši ie že stala skleda na mizi, in kmalu ie bila zbrana okrog nie družba prejšnjega večera. Da so \ bili žganci ranega jutra gospodarti, | o tem vam ni treba posebej praviti, j Mati iih ie polila z »volovim ma* s I o v n i k o m«, mi smo na koma j ča* kali. da sežemo PO žlicah.
Volovi mas! ovnik — nemogoča beseda! Pa se ie vendar dostikrat sno* miniam kadar si kvarim svo’ želodec po ljubljanskih gostilnah. Žalibože. tudi ta ied — v pinieno mleko zaku* bana moka, —- ie izginila, in prav mi* lo se mi je storilo, ko sem zadniič izpraševal poljanska otročeta, na niti eno ni vedelo govoriti o volovem ma* S slovniku Drugače smo iedli v nreiš* njih časih, na smo tudi drugače restii in dorastli, nego zeleni današnji drobiž!
Pred hlevom sva si z Boštianom. oba goloroka, onasala oselnike ter si snela kose z zida. Liza je prinesla iz
hleva posodo penastega mleka. Poro* gl j ivo se je zasmejala: »Hek!«
Ali njena porogi j ivost ni segala do mene: ko sem že Dohajal visoke šole nisem smel nikdar lenariti o počitni* cab in koso sem bolje poznal, nego Justinijanov kodeks!1 Kosil sem. v o* zil sem samotež. in kadar so izostali gnoj ar ji, sem si moral oprtati še celo koš gnoja ter ž njim stokati do str* ; me g a laza. To ie bilo najtežje delo. j s katerim smo si gorjanci pridobivali i svoi kruh. Konjiči in volici, ki so se | od tedaj močno zaredili in pomnožili, so odpravili tudi gnoiarie.
Danes smo hoteli kositi otavo na Mlinšah. Hodeč proti temu travniku z gospodarjem nisva mnogo govorila. Ker mi ni drugega prišlo na misel, sem vprašal mimogrede:
»Kai na Meta? Ali se snubači že oglašajo?«
1 Zakonik. Zbirka starih rimskih postav.
* Vbnmost
Avstrijska vladna kriza.
Na Dunaju se vrše med kršč. so« cialci, velenemci in Kmečko zvezo še vedno pogajanja za sestavo nove vlade in bodo, kakor kaže, trajala še cel teden. Ignac Seipel ne namerava več sprejeti mesta zveznega kancler« ja. Za naslednika postavijo drugega moža iz kršč. socialne stranke.
Nova nemška vlada.
Vladna kriza na Nemškem se je pravkar rešila. Katoliški centrum se je pobotal s socialnimi demokrati in po« slal tri ministre v vlado. Gospod Guč« rard je postal minister pravde, vodi« telj katoliškega delavstva Steger« wald je dobil železnice, dr. Josip Wirth ministrstvo za zasedeno ozem« lje ob Renu. Ravnotako sc je pomirila Nemška ljudska stranka Streseman« nova in ostane v vladi. Socialno « de« mokratični kancler dr. Miiller razpo« laga sedaj v parlamentu z veliko ve« čino. Od 491 poslancev jih ima na
S svoji strani 301. Socialnih demokratov je med temi 152, katoličanov 61. V vladi imajo socialisti kljub temu le 4 ministre, Katoliški centrum pa tri. V tem razmerju se vidi, da so centru« maši pri reševanju krize zmagali na celi črti.
Angleži odgovarjajo s silo.
Kakor smo zadnjič poročali, sta dva mladeniča vrgla v indijskem parla« mentu bombe proti vladnim sedežem, da protestirata zoper policijski zakon, ki so ga poslanci hoteli skleniti pod vplivom Angležev na škodo indijske« ga narodnega gibanja. Pod vtisom atentata je zbornica odklonila raz« pravo o zakonskem načrtu. Sedaj je indijski podkralj Anglež Lord Irvin naznanil, da stopi policijski zakon kljub temu v veljavo, in sicer z na« vadnim odlokom, ki ga on izda brez sodelovanja ljudske zbornice. Tu se spet vidi, kdo je pravi gospodar v In« diji.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Istre.
Rižana.
Kako je huda zima pri nas razsa« j ala. ne bomo opisovali. Voda Rižana je bila vsa v ledu. Zdaj ko je malo bolj toplo, so pa oljke že suhe. — Imamo novo. prav lepo šolsko po« slopje. Zadnja burja io je pa že moč« no poškodovala.
Boršt.
Most v Zabrežcu je še danes brez ograje. Prepad pod njim je globok 6 metrov. Ne dolgo od tega ie nekdo skoraj telebnil noter, kmalu pozneje je prišla v isto nevarnost neka žen« ska. Prosimo našo domačo gosposko, da se za stvar zavzame.
Podgorje.
O veliki noči se je pričelo delo na novi cesti proti Jelovicam. Cesta bo široka kar šest metrov in bo orava modema avtomobilska cesta. Pri Je« lovicah je en kilometer ceste že do« grajen. Po tej cesti dobi Reka naj«
krajšo zvezo s Trstom. Plače so skromne. Delavec prejme 1 liro do 1 liro 20 st. od ure, nekateri dobijo nekaj več. Delajo 10 ur na dan. Pra« vij o, da bo delo do jeseni končano.
Tinjan pri Kopru.
Zima nam je iztrgala dve trdni ko« renini. Brata Jožef in Luka, ki ju je Bog poklical k sebi, sta bila res mo« ža. Luka je umrl 4. februarja v Ro« zar ju. Star je bil 96 let; delal je do zadnjega. Prve dni marca ie zatisnil oči brat Jože, ku je učakal 88 let. Jože je bil dolgo let naš vaški načelnik. Za njim je prevzel to mesto njegov sin. — Bog jima daj večni mir. ki sta ga zaslužila!
Plavje v Miljski okolici. _
Ko nismo imeli tri mesece nobene« ga čtiva, smo bili kot odrezani od sveta. O nobenih novicah nismo nič vedeli. Marsikdo je zagazil v škodo, ker ni vedel za nove postave ali pa za nove nauke pri gospodarstvu. Pri
nas v Miljski okolici je glavni pride« lek krompir; kako je z njim in s trto, veste. V vseh treh škofijah in v Plav« j ah imamo tudi dosti oljke. Toda na« mesto da bi bila zdaj v zelenju in cvetju, je suha ko hrast v jeseni. Zi« ma je skoro vse fige vzela.
Iz goriške okolice.
Vrtojba.
Zopet je bilo Vsemogočnemu všeč, da si je utrgal cvetico iz Marijine družbe, 19«letncga Stanka Lasiča. Bil je vrl mladenič, ki je takoj po prvem sv. obhajilu stopil v Marijin vrtec in ostal zvest svoji nebeški materi do groba, v katerega je nesel modri trak in svetinjico. Poseben častilec je bil tudi presv. Srca Jezusovega in je vsak prvi petek v mesecu z vzgledno po« božnostj o pristopil k angelski mizi. Bil je nadarjen pevec in vnet orga« nist. Za dobro vzgojo se mora pokojni zahvaliti svoji materi, ki je pred dvema letoma umrla na zastrup« ljenju. Kmalu za njo je šel v večnost še njegov oče. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo v bolnišnici v Godbi veliko domačinov. Vrtojbenski cerkv. zbor ki mu je kupil lep venec, je zapel v slovo tri nagrobnice pod vodstvom č. g. bil jenskega kurata. —
Ajševica.
Letos ie pri nas umrla že druga mladenka v cvetu let. Zadnia je šla v večnost 7. t. m. še ne dvajsetletna vzorna Slavica Mladovan. Lahna ji bodi zemljica gori pri sv. Mariji Magdaleni!
h Brd.
Vrhovi je.
Vsakoletna cerkvena slavnost na belo nedeljo se je letos izredno ob« nesla. Prihiteli so Brici z vseh gričev in tudi Soška dolina ie poslala precej vernikov. Cerkvena opravila je vodil g. župnik Grilanc iz Šmarina ob asi« stenci vedri j ariskega in kozanskega gospoda. Z veseljem moramo n goto« viti in pozdraviti, da ie letos prvič po volni odpadel na ta dan običajni ples v Šmartnem.
»Saj je še otročja,« odgovori oče suhotno.
»Posavčev iz Martinovega sela pri« baja tja in tja v hišo. No ne vem!«
»In dekle?«
»Kje naj ve, čemu smo moški na svetu!«
Prav odleglo mi je pri teh besedah, kakor da bi me ta reč kaj brigala!
Ko sva dospela do Mlinš, je naju objelo mlado jutro z nepopisno svojo milobo. Šimo se je razprostiral trav« nik pred nama. Otava je lepo kazala in rožice so cvelc po zeleni tratini, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih gozdov zelenega Blegaša. Pajki so bili napredli po' travi svoje mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih kap« Ijah. Oglašale so se ptice, predvsem strnad, ki ie neprestano gnal svoj »čer«čer«čer«čeriii«.
Vse to je pila duša in kmalu ie od« mevala od drobnih ptic drobnih glasov.
Postavili smo se v vrsto. Kakih de« set korakov od mene se je oglasil Da« ni j el odločno zaničljivo:
»Ali se poizkusiva?«
»Se pa!« odgovorim brez odloga.
Domači hlapec mora kositi naprej, in njegova čast zahteva, da ga sokosci ne prek ose. ker velja za veliko sra« moto, če bi ga kdo v košnji za seboj j pustil. Dani idi je mislil, da bo imel z ! mano ìehlkó opravilo, in zategadelj me ie poklical na dvoboi s koso. Ti« ste čase še nisem bil ta žalostna po« drtiia. kakor sem danes: žilava moč se je pretakala po mojih udih in ni« j sem .se kmalu zbal nasprotnika, j Kosa pa mi v prvih trenotkih ni j hotela prav peti in dajati pokorščine: j brisal sem jo s travo in z osi o sem ; zvonil po nji.
j Že se je za veselil Danijel: j »Pa počivaj! Že vidim, da nisi od ' fare!«
Prezgodaj se je vesdlil poštenjak.
Kmalu sem bil v stari vaji: v mogoč« nih plasteh mi je padala trava in duh sveže zemlie je nuhtel od nje.
Prvi sem prekosil svo jo ra j do. Da« nijel pa je vrgel z jezo koso v travo, da je kar odskočila.
»Boš kosišče zlomil!« ga ie miril Boštjan.
Bilo je dosti smeha, kar je D ani j e« la še bolj razkačilo:
»Nočem več plače! Dobi si novega hlapca. Presečnik! K Domačejkarje« vim grem koze n a st. ker res nisem za nič. če me že vsaka žaba užene!«
Proti devetim sta prišli Meta in Liza.
Izpraznili smo čerfo1 kislega mleka. Pod streho sem spravil tak kos kru« ha, kakor bi ga sedaj s svojim gospo« skim želodcem ne mogel pokončati in naj bi šlo za življenje!
(Dalje.)
1 Posoda.
Iz Notranjske.
Studeno.
Na velikonočno soboto se je po j a* | vil vaški pismonoša s prvo številko j »Novega lista«. Ljudstvo, žejno do* j mačega čtiva, ga je pozdravilo z ve* J selim srcem. — Lansko leto nam je j požgala suša malodane vse poljske ; pridelke. Kar je pa ostalo, je vničil > mraz, ki je razsajal z brezprimerno j silo. Povsod je slišati jadikovanje, če j je imel pa človek priliko pokukati na i velikonočni ponedeljek v Gorenje, bi j od veselja vzkliknil: Srečna vas! Ja v* j ni ples, petje, godba, to je znak, da j ni še bede, ali bati se je, da pride.
II. Bistrica.
Ko še ni prave pomladi, je pa prišel med nas drug veseli znanilec »Novi j list«, ki ga vsi prav radi prebiramo.
Huda zima je pri nas dosti ljudem vzela zaslužek. Burja se je nad stre* h ami znosila. Od 5. do 7. t. m. se je spet prikazala huda zima. Bati se je, da bo škodila semenom, ki so že v zemlji.
Iz Koroške.
Žabnice pod Sv. Višarjami.
Zvedeli smo žalostno novico, da je v Celovcu umrl 5. aprila preč. mons. dr. Martin Ehrlich, kanonik, doma iz Žabnice, v 58. letu starosti. Rajni je imel v življenju to posebno srečo, da j c preživel 6 let v Palestini kot rav* i nateli hospica za romarje. Nato je bil \ več let profesor nove zaveze v čelov* škem bogoslovju. Do pred kratkim je j bil prošt in dekan v Tinjah na Ko* I roškem in končno kanonik.
Hudo zimo smo imeli tu na Koroš* j kem. Bilo je parkrat do 30 stopinj pod I ničlo, a čez 20 stopinj je držalo cele ! dneve. Pozimi je v Rabelju zmrznil neki Tržačan, ki se je prišel tja drsat. Tudi v Naborjetu so našli zmrznje* nega človeka. — Čez zimo je letos prišlo na Višarje več nedeljskih »ro* mar jev« smučkarjev.
Kdaj se božja pot o tvori, bo še po* sebej objavljeno v »Novem listu«. To bo proti koncu junija in ne na vnebo* hod kakor pred vojno.
Ovčja vas.
Veliko noč smo letos praznovali še vso v snegu. Za božične in velik onoč* ne praznike imamo navadno lastnega duhovnika v osebi preč. g. Lamberta Ehrlicha, ki prihaja na počitnice do* mov v Žabnice in opravlja pri nas službo božjo. Letos so nas tudi cer* kveni pevci razveselili s posebno le* pim petjem.
Ukve.
Zima se noče še posloviti. Po ve* liki noči je že trikrat snežilo. V žlic temu pa ne smemo čez letošnjo- zimo preveč tožiti. Po lanski dobri letini tudi čez zimo nismo bili brez zaisluž* ka: zaslužili smo nekaj pri snegu, več pri lesu, ki smo ga letos jako dobro prodali. Kubični meter stavbenega le* sa so nam plačali po 130—135 lir. La* ni -smo dobili težko zanj 100 lir. Ve* liko noč smo praznovali kot druga leta. Od jutranjih sv. obredov na ve* liki petek do slovesnega vstajenja v

soboto zvečer, k-o je v teh krajih Naj* ; svetejše izpostavljeno, so ob božjem grobu poleg drugih častilcev redno j stražili Slani požarne hrambe in mo* | lile članice obeh Marijinih družb. Na j novo je letos krasilo božji grob 50 ! steklenih krogel, ki smo jih po vojni j težko pogrešali. Na velikonočni po* ne del jek so nam pa naš dušni pastir pokazali, da je naša župna cerkev ka* kor stara nevesta z novim vencem: kar se da lepo okrašena, a vendar majhna, stara in preslaba za dostojno bivališče božje med nami ter so- nas spodbujali k zidanju lepše in prostor* ne j še hiše božje. Kako- se bodo glede tega naši gospodarji odločili na obč* nem zboru, že sporočimo. — Par dru* žin misli na izselitev v Avstrijo. Vsem takim bi svetovali, naj se ne prenagli* jo in naj pomislijo na stari pregovor: »Povsod je lahko dobro, a najbolje je le doma«.
Iz Vipavske doline.
Iz gorenje Vipavske.
V	letošnji pomladi smo imeli nekaj toplih dni in mislili, da je že zima vzela slovo, toda april nas je zopet enkrat prevaril. Na belo nedeljo je bilo solnce že bolj toplo. Ogrelo je tudi prireditelje in plesalce v Ložah. Čvrst fant pa je za pet liric lahko skakal na skednju do zjutraj. S tem je plesna sezona v teh krajih otvor* jena.
V	Vipavi je umri 6. t. m. g. Kacin Riko, bivši o-bč. tajnik. Bil je pod bivšim obč. načelnikom odstavljen. Naj počiva v božjem miru! — Pred pustom sta si obljubila zvestobo gdč. Prelc Anica in g. Vinko Ferjančič. Poročil ju je ženinov brat, č. g. žup* nilk Ferjančič.
V	Vrhpolju sta stopila pred oltar gdč. Premru Marija in g. Ivan Marc. posestnik iz Planine. Za vedno ju je zvezal nevestin brat. Bog daj srečo!
Na Planini je pretečeno nedeljo ne* kaj mladih deklet stopilo pod Mari* jino zastavo-. Naj bi ji bile zveste članice!
Velike Žabi je.
Spet se bliža tisti čas, ko je treba zapustiti rojstno vas. Fantje*vojaki se bodo za nekaj časa poslovili. Naj* bolje bi bilo, da bi se brez običajnega hrupa in harmonike. Saj nas letina tudi k temu sili. Še bolj vas bomo, fantje, imeli radi resne in trezne ko v razgrajanju in popivanju.
Batuje.
Kje so obljube naših izseljencev, ki so zatrjevali, da bodo pošiljali do* mo-v denarja! V marsikateri hiši bi ne bilo take bede, če bi se obljube izpel* nile. — Po 6*letnem bivanju med na* mi se je poslovil g. učitelj Lojze Bra* tuž. Bil je priljubljen prav pri vseh faranih. Koliko je dobrega storil; zla* sti za povzdi-go cerkvenega petja! Bog mu daj sreče na novem mestu!
Gorenja Branica.
Tudi mi se moramo oglasiti v »No* vem listu«, da ga vpeljemo v sleherno hišo. — Zmrznilo nam je dosti trt in fig. — Morda nam bo gospodarsko kaj v pomoč nova mlekarna za občine
Branica, Štjak in Erzelj. — Imamo nove, prav dobro uglašene zvonove. Večjega, ki ima zgodovinski pomen, smo morali sami preliti. — Pred ča« som se je na cesti smrtno ponesrečil 38*letni Anton Štemberger.
Štjak.
V	Štjaku se godi bolj po starem. Po stranskih vaseh menda prav radi plešejo. Iz prižnice smo culi, da tudi medved na verigi rad pleše. Naj večjo skrb nam dela »črni palež«. Bolj vni* čuje trte ko prej trtna uš. Pred par leti smo napadene vinograde mazali z železno galico. Prvo leto, ko je bilo bolj suho, je imelo uspeh. Ker je pa bilo drugo leto bolj vlažno, je požgalo vse vprek. Če ne najdemo kakega sredstva, ne bo vina.
Goče.
Težko pogreša naša mladina Živah* nega delovanja, ki je bilo prej v naši občini v navadi. Naš pevski zbor ni* ma že več kot enajst let svojega pe* vovo-dje. Le za velike praznike se pev* ci zbero pri gospodu župniku k pev* skim vajam. Začetkom tega meseca je pa sprejel pevski zbor v vajo Pur* lan Ladislav. Tako upamo, da bomo prišli do lepega cerkvenega petja. Ni pa še orgel na koru. Tudi nove zvo* nove bi že radi slišali.
Gorenje polje.
Ne vemo kako je to. da nismo go* renjepoljski posestniki več gospodar* ji na svojem. Gotovim ljudem pride vse prav: drva, radiò, še kamenje in pesek. Imamo sicer poljskega čuvaja in tudi bivši 2. obč. komisar je sku* šal priti v okom tatinski zalegi. Zdaj je pa spet kraje kar na debelo.
Erzelj nad Vipavo.
Pri nas je tako kakor povsod dru* god. Hudo zimo smo prestali brez po* sebnih žrtev. Hišo nekega posestnika je popolnoma odkrilo. Ker so vse fige p ozeble, jih mislijo kot po starem »na fraj« žgati. Poroke nismo v tem letu imeli še nobene. Ali je tudi ljubezen pozebla?
Iz idrijske okolice.
Gore nad Idrijo.
V	zimskem času smo močno pogre* šali časnikov, ki nam bi prinašali no* vic iz bližnjih in dalnjih krajev. Ka* ko- smo se razveselili, ko smo za ve* likono-č prejeli prvo številko »Nove* ga lista«! — Koncem januarja je smrt nenadoma pobrala Andreja Podobni* ka, očeta naše učiteljice. Kar iznena* dilo nas je, ko se je raznesla novica, da Andreja ni več med živimi! Saj je bil vedno- krepak in zdrav kljub vi* šoki starosti 84 let.
Težko smo pričakovali letošnje ve* like noči, zlasti pa še pevci, ko so zve* deli, da bo cerkev za velik onoč do* : bila velik harmonij, ki bo s svojimi ] glasovi nadomeščal majhne orgle. Ì Na vel. po-ned. pa so nas presenetili i naši cerkv. pevci. Nastopil je samo ! moški zbor in med sv. mašo prepeval | lepe velikonočne pesmi. Fantje, le ta* ko naprej, saj lepa pesem blaži srce!
Indine.
V času, ko ni bilo časopisja, je : umrl naš cerkovnik Sel j a. V svojem j poklicu je bil mož na mestu in tudi j drugače je bil splošno spoštovan in \ blag človek. Bolehal je eno leto in i umrli v najlepši moški dobi. Svoji j družini je bil skrben oče. Nadomes* ] toval ga bo njegov sin. — Blagemu I možu večni poko j !
Po zaslugi našega delavnega č. g. j župnika smo imeli v drugi polovici februarja sv. misijon, katerega so vo* > dili čč. gg. Klančnik, Zdravljič in dr. Zdešar. Kljub naj hujši zimi in mrazu j je bila vdelcžba ves teden zelo obilna, i Ob sklepu je bila krasna procesija ob obilni vdeležbi ljudstva. Dal Bog, da bi vsejana zrna rodila lepe sado; vel Gospodom misijonarjem, osta* lim gospodom in sploh vsem vdele* žencem se lepo zahvaljujemo.
Čekovnik.	,
Naš kraj je majhen, vendar berila | prihaja k nam razmeroma precej. Sil* 1 no smo pogrešali časopisja, zato se ga hočemo pa sedaj bolj oprijeti. — Dolgo se že govori, da bo Čekovnik s svojimi 43 številkami (319 oseb) pri* ključen od Sp. Idrije k idrijski du* hovniji. Praktično se to sicer že iz va* ja, ker so dva že v Idriji pokopali. Za odcep Čekovnika od Sp. Idrije ni pa še prišlo od višjih o-blastev potreb* no dovoljenje.
Lom pri Črnem vrhu.
Na veliki ponedeljek je umrl eden izmed naših najboljših fantov : Karol Kavčič, star komaj 22 let. Odkar smo pokopali pok. č .g. župnika Abrama, še nismo videli takega pogreba. V sprevodu je bilo 9 krasnih vencev. Ob odprtem grobu mu je govoril in ga omenjal kot viteza dela na katoliško prosvetnem polju domači č. g, župni upravitelj. Počivaj v miru, dragi Ka* rol!
Iz Gor.
Libušnje.
Leta 1898. je našo cerkev preslikal akademični slikar Ivan Grohar. Pre* sne slike so med vojno zelo trpele. Lansko leto pa je slike popravil na državne stroške neki slikar iz P orde* none. Tudi slike križevega pota, ki so bile po vojni skoraj popolnoma vni* cene, je popravil; le eno mora skoraj vso novo narediti. Vedno popravlja* mo, pa vedno še kaj manjka — manj* kaj o posebno orgle — pa tudi te do* bimo, kakor slišimo, v doglednem času.
Sv. Lucija.
Na belo nedeljo smo imeli pri nas lepo slovesnost. Ustanovila se je Ma* rijina družba krščanskih mater. V družbo je pristopilo 55 žen in upamo, da pristopijo polagoma vse. Po do* brih, vernih družinah se bo prenovi; la in prerodila človeška družba. Spre* jemni govor je imel preč. g. dekan tolminski Jožef Vodopivec. Ta je bil menda njegov prvi javni nastop v no* vi dekanijski službi. Ljudstvo je z veseljem in zanimanjem poslušalo res lepi govor in vsi mu želimo, naj ga
Bog ohrani veliko, veliko let zdrave* ga in čvrstega naši tolminski deželi. — Prednica družbe je, kakor smo sli* šali, gospa Nežka Talj at*ova od Sv. Lucije. Ona in pa ostale članice vod* s tv a nam pričajo, da bo nova družba v prav dobrih rokah.
Podbrdo.
Preteklo soboto so imeli tudi itali* janski verniki priliko, opraviti svojo velikonočno dolžnost. Preč. g. misijo* nar Zdravljič je imel ob treh popol* dne italijansko pridigo. Videli smo v cerkvi razne uradnike, finančne straž* nike, orožnike in miličnike, ki so po* slušali besedo božjo. Manj povoljna pa je bila vdeležba od strani žen* skega spola. Predvsem treba po* hvaliti finančne stražnike in orožni* ke. ki so prišli v obilnem številu k sveti spovedi. Drugo jutro na belo nedeljo so finančni stražniki in orožniki, ki so bili prejšnji dan službeno zadržani, prišli k sv. spove* vedi in k sv. obhajilu. Tudi mi doma* či farani — saj je bila bela nedelja — smo pristopili k mizi Gospodovi ter z veliko radostjo in pazljivostjo po* slušali g. misijonarja v treh pridigah.
Pečine.
Po hudi zimi, kakoršne ne pomnijo naj starejši ljudje, so nam velikonočni dnevi prinesli gorkote v dušnem in telesnem oziru. Po več letih smo zopet praznovali veliki teden skoraj tako, kakor tedaj ko smo imeli ìast* nega duhovnika. Imeli smo božji grob in na veliko noč — vstajenje. V se tri dni vel. tedna je bila cerkev čez dan i vedno obiskana, zvečer pa se je vsa | duhovni j a zbrala k skupni molitvi k j božjemu grobu. G. upravitelju iz Po* j nikev pa iz tega mesta izrekamo na j splošno željo duhovljanov za letošnje ! velikonočno opravilo prisrčno za* | hvalo!
j Huda zima je pustila svoje nasled* j ke. Marsikoga je pogledala — bole* zen. Posebno v grlu in okrog vratu je bil ta in oni bolan, vendar smrtnih slučajev ni bilo. — V tem letu smo I pokopali samo dva. Starega Fran* četa Jeklina in na vdovo Katarino Klemenčičevo. N. p. v m.!
S Krasa.
Zgonik.
Tolažimo se, ko beremo »Novi list«, da tudi drugod ni veliko boliše. Zima nam je pobrala vse fige, nekaj ! trt, na več mesth tudi žito. Zdaj ča* kam o obljubljene elektrike in vode.
Posadili smo razne vrste krompirja, največ tolminskega in holandskega in tudi nekaj takih trt, pri katerih ne bo veliko truda. Zadnji dež nam je lepo namočil pašnike in želimo, da bi kma* lu spravili živino na pašo. Pri poprav; ijanju občinskih potov je nekaj rev; nih ljudi zaposlenih. Drugi so šli čez čez mejo in čez vodo. Gospodu ured; niku pa povemo, da smo zelo veseli, ko beremo spet svoje črke.
Trebče.
V	naši vasi je komaj deset kmetov, ki živijo od zemlje. Vsi drugi smo zi; dar ji ali »Stancarli«. Zdaj imamo pre; cej dela v Trstu. Pokrivamo strehe, ki jih je burja odkrila. Dosti jih gre tudi v Ameriko. Te dni so odšli spet trije. Sama mlada kri, še vojakov ni; so odslužili! Iz naše vasi, ki ne šteje niti 1000 duš, bo kmalu 100 fantov v Ameriki!
Sv. Križ pri Trstu.
Ker so res hvale vredni, moramo danes pohvaliti naše kriške godce. Dobro napredujejo pod vodjem g. Ivanom Furlanom. Tudi našemu vrle; mu cerkvenemu zboru in njegovemu pevovodji g. Škaberju vsa čast in hvala. Za praznike so se prav lepo postavili.
Štanjel.
Preteklo soboto je o-bč. komisar sklical na posvet nekatere domačine, da bi poskrbeli za olepšavo občine. Popravijo naj se ceste, gostilničarji morajo izvesti od občine potrjene ce; nike, lesene klopice se postavijo po senčnih poteh muhe bo treba pobi; jati, da se tako privabi še več vsako; letnih letoviščarjev v vas. Predlagali so tudi, naj se kaznuje, kdor pljuva v javnih prostorih po tleh.
Šempolaj.
Naši novi zvonovi so spet na pra* vem mestu. Na veliko soboto so se po več mesečnem čakanju ubrano pritr; kujoč oglasili iz lin. Na koncu bi še to moral reči, kar je že skoraj v vseh pismih z dežele, da ni več jesenske setve. »Novega lista« je pa vse tako veselo ko dežja po suši.
Skopo.
V	letošnji hudi zimi se je izkazalo, da se i e naša domača pšenica dobro ob;
• nesla. Seme italijanske vrste je vse iz; ; mrlo. — Pri nas nameravajo pričeti s j popravo cerkve sv. Mihaela. Kdaj. ■ se še ne ve. — 1. marca je razsajal tako hud vihar, da je izril 500 do 600 borovcev.
^Pisarni kamenčki.
Stari ljudje na Kitajskem sprejmejo j v dar mrtvaško krsto z veliko hvalež; nostjo. Če bi hotel kdo pri nas tako j »razveseliti« starega človeka, bi jih ; najbrž dobil pošteno po grbi.
* * *
! Prav pridna čebela nabere v enem ! poletju koma i za eno kavino žličko medu.
* * *
’ V brazilski pokrajini Gran Chaco imajo Indijanci navado zažgati celo vais, če kdo v vasi umrje.
Očala v sedanji obliki so bila v ra; bi že 1. 1290.
* *	*
Na vsem božjem svetu	ni dveh	lju*
j di, ki bi imela egiake prstne odtise. I Domačini v Indiji, ki so nepismeni, j že od davna uporabljajo odtise prstov namesto	podpisov.	Tudi bengalska
policija je rabila odtise prstov mnogo let prej ko policija v Evropi.
* *	*
Ognjenik Etna na Siciliji ima razim glavnega še 250 stranskih žrel.
Cvetlične liste vrtnic so že pred sto* let ji rabili ljudje za različne zdravilne maže in »žavbe«. Rožno vodo in rož* no vino so smatrali za posebno bla* go dej no pijačo.
* * *
Ali veste, da sova ne more gibati svojih očes? Kadar hoče pogledati v eno ali drugo stran, mora okreniti tu* di glavo.
Predsednik republike Andorra v Pirenejskem pogorju ima 75 frankov (okoli 56 lir) letne plače.
* * *
Samica pajka brž po oploditvi po* žre samca. Drago plača!
Ti feorn eno povedal !
V	Ameriki. Zamorec pride pred sodnika, ki ga vpraša:
»Kaj vas je pripeljalo sem?«
»Dva policaja.«
»Vem, toda po tem vas ne vprašam. Gotovo ste tukaj radi pijanosti.«
»Res je. Oba policaja sta bila pi* jana.«
* * *
Pravijo, da imajo zamorci trde gla* ve.
V	neki francoski naselbini v Afriki je prišel takle zamorec pred sodišče tožit svojega soseda, ki ga je udaril.
»S čim te je udaril?« vpraša sodnik.
»Z železnim likalnikom.«	i
»Kam?«
»Po glavi.«
Sodnik pogleda zamorčevo glavo, : na kateri pa ni bilo niti sledu o kakem udarcu.
»Saj ti ni nič. Gotovo te je samo malo udaril.«
Takrat se je pa zamorec razburil:
»Kaj. malo! Le poglejte zdrobljen likalnik, pa boste videli!«
* * *
Iz naloge v ljudski šoli. Naslov: Opišite mi kravo. — »Krava je sesa* lec. Njene noge segajo do tal. Krava ni vol. Krava ima dve očesi. Krava ima dve dolgi oslovski ušesi, tik katerih poganjajo iz glave dve zakrivljeni reči. Mladi kravi ne pravimo krava; zato se imenuje tele. Zadaj na hrbtu ima tudi nekaj. Temu pravijo rep, ki služi za odganjanje muh. Krava ne vali jajec kot naše kokoši. Njeno notranjost jemo, iz njene zunanjosti pa dela strojar Nace usnje. Iz usnja se pa delajo coldje.«
»Torej, mladi mož že dve leti ste poročeni. Mi pa nismo o tem nič ve* deli. Sedaj je pa gotovo že prepozno, da bi vam čestitali.«
Dva policijska stražnika sta v Pa* rižu pobrala na cesti Amerikanca. ki je bil do nezavesti pijan. Ko sta ga za* čela tresti, je jel razgrajati. Hotela sta ga pomiriti:
»Ne ženite vendar takega krika, saj vas bova peljala domov. Kje stanu* jete?«
»V Chi*ca*go!«
Jaka je bral, da je na severnem te* čaju zelo mrzlo. Ako vtakne človek roke v vodo, mu zmrznejo.
»Potem pa morajo natakniti roka* vice. če si hočejo umiti roke,« se do* misli Luka.
Dve mestni punčki se sprehajata na deželi. Na travniku ugledata dve kra* vi: črno in belo,
»Ali jih vidiš, kravi?« vpraša prva.
»Da.«
»Torej, poslušaj ! Bela krava da je
mleko, črna pa kavo.«
* * *
»Zakaj jočeš, sinko?«
»Pepček je kriv. da me boli.«
»Kako to?«
»Hotel sem ga udariti, pa se. je sklo*
nil, da sem udaril ob zid.«
* * *
»Tvoj oče je čevljar in ti imaš raz* trgane čevlje.«
»Kaj tisto! Tvoj pa je zobozdrav* nik, tvoj mali bratec ima pa samo dva zoba.«
Ako bo koga usoda kdaj zanesla v Montbrison (prov. Loire) v Franciji, naj gre pogledat stražni stolp. Čuvaj mu bo pokazal vse znamenitosti in mu vsako posebej razložil. Med te zname* nitosti spada tudi star zvonec, s kate* rim zvonijo kot je čuvaj že večkrat izjavil, ob požaru, povodnji, ob obis* sku predsednika republike in ob vsa* ki drugi hudi nesreči.
O slovstvu.
Ivan Vazo v Minčov:
»Hadži Ahil in druge povesti«.
Iz bolgarščine prevel France Bevk. Trst, 1929. Književna družina »Luč«. Tiskala, izdala in založila tiskarna »Edinost«. Str. 104.
Vazova štejejo med največje bol* ganske pisatelje. Pri nas je bil d ozd a j malo znam. Malo iih je poznalo nje* govo ime, še manj njegova dela. In vendar ie skoraj pol stoletja pomagal ustvarjati bolgarsko kulturo. Bevk nam je prevedel met črtic : Hadži Ahil, Bolgarka, Deci .Točo gleda Sedi vrne?, Pavle Fcrtig. Po mojem mnenju je najlepša črtica: Ded. Joco gleda. Ded Joco i c oslepel, še preden je Bolgar* ska costala svobodna. Ko pa so se Bolgari osvobodili, si ded Joco te svo* bode sprva ni znal prav predstavil ati. Beseda svoboda ie dobila pravo vse* bino šele, ko je otipal okrožnega na*
čelnika, ki je bil Bolgar in ne več Tu* rek, ko je prijel za sabljo bolgarske* ga vojaka, še bolj pa, ko je slišal, da so domačini Bolgari začeli graditi že* leznico po strminah, ki so se franco* sidrn inženirjem zdele nepremagljive. Ded Joco je bil slep, toda svobodo je bolje pojmoval kot marsikdo, ki je videl na obe oči. — Tudi druge črtice so srečno izbrane. Vzete so iz bolgar* skega življenja in mestoma zelo pri* srčne. Prevediteli je dodal kratek oris bolgarske zgodovine in življenje* pis Ivana Vazova. S to majhno knji* žico je storil slovanski kulturni vza* jemnosti veliko uslugo. Knjižico pri* poročamo.	a.	k.
Poštne pristojbine.
(V državi.)
Pismo, navadno, za vsakih 15 gr teže:
1.	v poštnem okraju 25 stotink;
2.	iz veti poštnega okraja 50 stotink :
3.	vojakom (do 15 gr teže) 25 stot. Dopisnice, v poštnem okraju ali
vojakom 15 stotink; izven poštnega okraja 30 stotink. Razglednice s samim podpisom in da* turnem 10 stotink; z ne več kot 5 besed,orni 20 stotink ; z več kot 5 besedami 30 stotink. Obvestila o rojstvu, poroki, smrti itd. 15 stotink.
Trgovski računi (ne več ko 15 gr) 25 stotink.
Ekspresna pisma, poleg navadne pri* sto j bine še 1.25 L.
Priporočena pisma, poleg navadne pri* sto j bine za zaprta pisma še 1.25 L; za odprta pisma še 60 stotink. Odškodnina za zgubljena priporoče* na pisma: zaprta 25 lir: odprta 15 lir.
Brzojavke: do deset besed 2 liri; vsaka nadalnja beseda 25 stotink; nujne: trikratna pristojbina.
(Za i n o z e m s t v o.)
Navadna pisma v Jugoslavijo. Avstri* jo in na Ogrsko za prvih 20gr 1 L: za vsakih n a dolnjih 20 gr 75 stot. Dopisnice v imenovane države 60 st. Za Albanijo veljajo iste pristojbine kakor za notranjost kraljestva.
Za druge države:
Pisma do 20 gr 1.25 L;
za vsakih nad&lnjih 20 gr 75 stotink. Dopisnice 75 stotink.
Pripor oči tev za inozemstvo znaša 1.25 L.
Ekspresna pristojbina v inozemstvo je 2.50 L.
Novè postave.
Varstvo cest in prometa.
(Nadaljevanje.)
O prošnjah za licence in koncesije.
Že na koncu prvega članka smo v kratkem povedali, da je treba v vseh slučajih ko novi cestni zakon kaj prepoveduje, vložiti prošnjo za li* cen co na cestnega nadzornika v Tr* stu, če kdo hoče kaj napraviti na dr* žavni cesti, in na upravo javnega bit* ja, če gre za drugo (n. pr. občinsko, deželno) in ne za državno cesto. Za li*
: cenco moraš prositi, če hočeš n. pr. : ob cesti drevesa nasaditi, postaviti na ; svojem obcestnem zemljišču zidno ‘ ograjo, izkopati kakšno stezo ob ce* j sti, zgraditi ob cesti napajališče itd.
Koncesije.
Kdor bi hotel speljati s svojega zemljišča ali od hiše vodo v obcestne jarke, ali pa v obljudenem okolišu iz* rabiti javno cesto za vodovod, za na* peljavo žice. za telefonične in elek* trične izkope, za napeljavo prevodni*
kov za pitno vodo, za bencinske kotle ! in za vse druge podobne naprave, mo? \ ra vložiti prošnjo za koncesijo. V navedenih in v podobnih slučajih od? ločuje o prošnjah minister prometa, če gre za državno cesto, m uprava j a v? nega bitja, če gre za nedržavno cesto.
Kje je treba vlagati prošnje?
Vse prošnje, naj si bodo prošnje za licenco ali na za koncesijo, je treba vedno vložiti na cestnega nadzornika v Trstu (Capo del Compartimento azienda autonoma stradale Trieste, Via Coroneo št. 22), ko gre za držav? no cesto. Prošnje, za katere je cestni nadzornik pristojen, reši sam dir ek? tno. druge pa pošlje ministrstvu.
Prošnji je treba vedno priložiti po? trebne načrte in v prošnji mora prosi? lec izjaviti, da je pripravljen plačati stroške za morebitni ogled na licu mesta in položiti v ta namen znesek, ki ga oblast določi. V licenci in v koncesiji so navedeni pogoji, pod ka? terimi je bila izdana: poleg pogojev je označena tudi svota, ki jo mora prosilec plačati za zasedbo in upora? bo ceste, letna pristojbina ter doba, od kdaj in do kdaj je licenca, oziro? ma koncesija veljavna. Licenca (kon? cesija) sme trajati največ 29 let; ob zapadlosti se lahko obnovi Oblastvo jo lahko vsak čas prekliče in proti preklicu ni mogoče rekurirati. V vsa? kem slučaju moia prizadeti porav? nati vso škodo, ki je nastala vsled iz? vršitve dovoljenih naprav.
Na zahtevo organov, ki jim je po? verjena izvršitev cestnega zakona, je treba licenco ali pa koncesijo vsak čas predložiti. Kdor bi se temu proti? vil mora plačati 200 lir kazni.
Poleg tega smejo cestni policijski agenti tudi zapleniti orodje in druge predmete, s katerimi se je zagrešil prestopek in zabraniti nadaljevanje dela tudi s silo.
Dolžnosti obcestnih lastnikov kanalov in zeinljišč,
Lastniki obcestnih umetnih kana? lov mora jo zabraniti vsak odtok vode na cesto in vsako poškodbo ceste. Kdor se pregreši proti tej določbi, mora plačati kazen 200 do 2000 lir.
Lastniki obcestnih zemljišč morajo zabraniti, da bi se., zemT"c usipala na cesto ali da bi se zasul cestni jarek. Kdor bi zagrešil ta prestopek, mora plačati 50 do 200 lir kazni.
Živa meja.
Lastniki so dolžni goliti živo mejo na tak način da ne poškodujejo cest in da ne ovirajo prometa na cesti: zato morajo vejevje dreves in žive meje, ki zraste črez cestni rob. od? rezati.
Če bi lastnik tega ne stori! v roku, ki ga je določil pri državni cesti cerini nadzornik in pri nedržavni cesti upra? va javnega bit1 a, z n more pristojno oblastvo odrediti, da se vejevje od? reže na stroške lastnika.
Nasadi.
Oblastvo lahko tudi odredi, da mo? rajo lastniki nasade na cestnih ovin? kih, križiščih in sploh povsod tam, kjer nasadi ovirajo promet, nasade
obrezati, oklestiti ali pa tudi odstra? j niti. da se tako omogoči potreben j razvid po cesti Lastniki pa imajo v j teh slučajih pravico do primerne od? j škodnine. Odškodnina se določi v > ukrepu, s katerim oblastvo lastniku i nasadov zapove, da mora v določe? I nem roku obrezati, oklestiti ali pa j odstraniti nasad. Če bi lastnik sam ; ne hotel izvesti oblastvenega ukrepa, I stori to oblastvo samo, ki zaračuna \ stroške pri odškodnini.
Za vse morebitne spore, ki lahko • nastanejo iz tega oblastvenega ukre? • pa, kakor tudi glede odmerjene od? j škodnine, je pristojno redno sodišče; J toda sodnijsko postopanje nikakor ne ; more ovirati izvršitve upravnega i ukrepa.
Stavbe in zidovi
Obcestne stavbe in zidovi morajo j biti vedno v takem stanju, da se one? ; mogočijo nesreče. Če lastnik ne po? j skrbi kljub oblastvenemu opominu j za dovoljno varnost in če je nevai-? ; nosi da bi stavba razpadla, sme pre? i fekt v sporazumu s cestnim nadzorni? ; kom ali pa z državnim stavbinskim j uradom (Genio Civile) odrediti, da ’ se stavba na stroške lastnika poruši. ! V posebno nevarnih slučajih sme isto ' odrediti tudi obč. načelnik (podestà).
Dolžnosti koncesijonarjev.
Komur se dovoli speljati vodo v j ar? ke državnih cest, mora skrbeti za vzdrževanje cestnega jarka.
Kdor dobi dovoljenje, da , lahko uporablja cesto za vodovod, benzin? ske kotle, električno napravo in vsa druga podobna podjetja, mora zgra? diti in vzdrževati mostove in druge priprave, ki so potrebne za to, da se koncesija izvrši brez škode za cesto in javno varnost.
Vsa ta obrambena dela morajo biti izvršena po načrtu in pod nadzor? stvom cestnega nadzornika. Stroške za gradnjo in popravo obrambnih del (n. pr. obzidka, mostička) morajo pia? čati lastniki obcestnih zemljišč, če so ta dela koristna samo za zemljišča; stroške plača država, če so dela ko? ristna samo za cesto. Če so pa dela koristna cesti in zemljišču, se tudi stroški delijo v razmerju koristi.
Drevesa in veje.
Če padejo ob nevihti ali iz katerega koli drugega razloga drevesa in veje na cesto, jih mora lastnik čimprej od? straniti.
Drugače jih odstrani oblastvo, stroške pa mora nlačati lastnik dre? ves.	(Dalje.)
Za umnega gospodarja.
Ali bo leto 1929. deževno?
:	Sodeč no dosedanjih deževnih raz?
merah tekočega leta bi moralo biti leto 1929. prav suho. Prerokovanja pa • pravijo drugače.
i Znani rimski vremenoslovec prof.
; Eredia, ki je sodeloval glede vremeno?
; slov ja pri Nobilovi ekspediciji na se?
; verni tečaj- pravi, da bo padlo v letu j 1929 mnogo dežja. Po profesorju i Eredii bo v celem petletju, to je do j 1934, padlo mnogo dežja, nakar bo j sledilo zopet nekaj bolj suhih let. Prof. Eredia opira zgornjo izjavo na znanstvene preiskave, ki so jih na? pravih v več krajih ob Sredozemskem morju.
Če ima prof. Eredia nrav ali ne, nam bo pokazala bodočnost. »Novi list« ne more izreči svoje želje ali naj bi bilo mnogo ali malo dežja, ker se boji, da bi se s tem zameril, če ne Kraševcem na Hudem iz Kobariškega kota če ne l Z a j č j ekotnikom na onim iz Žabjega ! kraja!
Posledice hudega zimskega mrazu.
Vedno boli prihajajo na dan zle posledice hudega zimskega mrazu.
Kmetovalci z žalostjo ugotavljajo, da ie zmrznilo zelo mnogo trt. Zmr? zn ile so cele piante žlahtnih trt in tu? di marsikatera trta. ki je lepo in do? hičkanosno krasila naše domove, ne ho več ozelenela. Predvsem so zmr? zn P e stare trte.
Širom dežele so zmrznile in se no? sušile skoraj vsa smdkvina dre? vesa) in tako bomo jedli letos zelo malo domačih smokev. Na oljcnico so nosili v cerkev ovele šope iz olje?
nih in lovorjevih vej, kajti oljko in lo? v or je večinoma vzela zima. V tržaški okolici in v Istri imajo kmetovalci v tem oziru velikansko škodo.
i Vedno bolj se širijo glasovi, da so ; tudi breskve prav slabo vzdržale hudi i mraz in da se je posušilo mnogo' dre? j ves. Posušilo s e j c tudi zelo mnogo | bek (vrba za vezanje trt). Nadalje je | zmrznilo zelo mnogo semenske repe, j pese in korenja, tako da bo s tem se? i menam huda.
j Velikansko škodo je napravila hu? j da zima pri cveticah. Več ko polovi? ; ca oleandrov v deželi se je posušila. ! Suhi so danes leni limonovi grmiči, suh je marsikateri rožmarin, lepe pa? sijonke in različni drugi cvetlični gr? mi. Čim globlje gremo v pomlad, tem j večja se kaže vsled hudega mrazu na? j stala škoda.
Nova vrsta žita.
Na zadnjem ruskem poljedelskem kongresu ro pokazali novo vrsto žita. ki ni ne rž in ne pšenica, temveč v sre? di med obema. Novo vrsto so vzgojili ! na kmetijskem preizkuševališču v Saratovu in ji dali znanstveno ime j »Secalorticum«, po naše bi rekli »pše? nična rž«. Nova vrsta žita ima baje vse dobre lastnosti pšenice in klubuje mrazu ravnotako kot rž.
Na istem kongresu so pokazali tudi neko novo vrsto sibirske pšenice, ki ; ima rdeče steblo in ki ima baje tako odlične lastnosti, da bo gotovo v kratkem obvladala vso svetovno pše? nično trgovino. Ta pšenica ima znan? stveno ime »Albidum 604«.
Cerkno - Idrija 14. IV. 1929.
Žalujoča sproga: Viktorija Mavrič


. "■■■■	i
Zioii vala
Ob nenadomestni izgubi mojega nadvse ljubljenega soproga gospoda
CirII-a Mawlč»a
mi je došlo iz vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, da se mi je nemogoče vsem osebno zahvaliti.
Zato se tem potom pred vsem najtoplejše zahvaljujem preč. duhovščini zlasti veleč, gospodu dekanu za tolažila v mukepolni bolezni in spremstvo na zadnji poti. Iskreno zahvalo sem dolžna vsem prijateljem - šoferjem iz Cerkna, Idrije, Sp. Idrije, in Sv. Lucije za spremstvo pri pogrebu in darovane krasne vence. Najlepša hvala gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke. Dalje me veže dolžnost, da se kar najtoplejše zahvalim vsem mnogoštevilnim obiskom v bolezni, pozneje na mrtvaškem odru in končno vsej obilni množici, ki se je v tako častnem številu udeležila pogreba, bodisi iz Cerkna in okolice iz Idrije, Sp. Idrije, Sv. Lucije i. t. d., kar mi je bilo v tej usodni uri v edino tolažbo. Skratka mojo srčno zahvalo vsem in vsakomur, kdor je blagemu Cirilu na ta ali oni način izkazal zadnjo čast in meni lajšal prebridko bol.

SKsdtrvssiEi
Izrekamo zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega
Joisefe-o*
ki je po dolgoletni hudi bolezni vdano umrl dne 8. t. m. Srčno ^zahvalo izrekamo veleč, gg. dekanoma Nemcu in Breitenberger-ju, domačemu g. župniku Štrancar-ju, župn. 'upravitelju Pišot-u, obč. komisarju g. Cominella, cenj. učiteljstvu, sorodnikom, znancem, prijateljem in domačemu ljudstvu. Prav posebno zahvalo vrlemu rihenberškemu pevskemu zboru za žalostinke na domu, v cerkvi in na grobu !
Rilienbcrg, 11.4. 1929.	llllljOČS diUŽina Palica.
Vsem. ki so ob priliki nenadomestljive iz* gube našega blagega soproga in očeta, gospoda
IVANA FERJANČIČA
iz Vipave, tolažili in bodrili družino, pripo« • mogli za čim lepši sprejem k večnemu po« i čitku ter za podarjene vence, se prav iskreno i zahvaljujemo.
Vdova in otroci.
POSTOJNA. Prodam stavbeno parcelo src« di mesta, velik vrt primeren za vrtnarja, njive, travniki in gozdovi. Informacije pri g. Bur« gerju Josipu.
ŠOLA ZA KROJENJE, šivanje, vezenje mode, cvetice. Donda, Trst, Lavatoio 5. Otvo« ritev tečajev.
REDEK SLUČAJ! Oddam vpeljano trafiko eventuelno trgovino Jestvin s stanovanjem v mestu. Naslov: Culot, Via Rastello 1, Gorizia.
VABILO
k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU Ljudske posojilnice v Cerknem, j r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 28. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne , v zadružni pisarni (Gospod. Dom) s j sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega sklepa za leto 1928.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Sprememba § 20. zadružnih pravil.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Eventualnosti.
PRODAM POSESTVO s hišo, travniki, vi« nogradom in pašnikom po ugodni ceni. Po« jasnila daje Bratkovič Lucijan, Renče 278.
TRGOVINO dobro up el j ano in malo po« sestvo prodam. Pogoji ugodni. Naslov pri upravi.
POZOR! Zavoj z novo moško obleko je nekdo pozabil v trgovini Karola Draščika, Gorica, via Carducci 21.
UČENCA zdravega 14«ih let, poštenih star« šev sprejme trgovina mešanega blaga J. Del Linz, Cruscevie Postumia.
HLAPEC, ki bi razumel tudi pri trtah, se sprejme. Več pove uprava lista.
POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6°/o z 10 do 50«letno amortizacijo; posojila po 4°/o z 15«letno amortizacijo za zgradbo kmetijskih poslopij, svinjakov in hlevov; agrarna po.soji« la po 51/« ter brezobrestna posojila na sta« rostno obrabo in vsakovrstna druga posojila ter rešitev vojne odškodninske, vštevši rekvi« zicijske zadeve preskrbi najhitreje gosp. An« ton Trampuž, sod. ofic. v p., v Gorici, via Ga« ribaldi št. 20/1.
KUPUJEM HLODE mehkega in trdega le« sa ter plačujem najvišje dnevne cene. Ponud« be na naslov : Štefan Gomišček, industrija po« bistva, Solkan 280.
PRODAJALKO manufakturne stroke sprej« meni kot prvo moč. Reflektira sc samo na do« brc moči. Plača po dogovoru. G. Verbič, Villa del Nevoso, prov. Carnaro.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Novo določilo glede gnojišč.
Pri praktični izvedbi predpisa, da bodi gnojnik oddaljen vsaj 25 m od stanovanjske kmečke hiše, so se iška« zale težkoče. Sedaj je minister za na« rodno gospodarstvo Martelli navede« no določilo spremenil, in sicer je gnojišče lahko oddaljeno tudi samo 10 m, če tvorita hlev in stanovanjska hiša samo eno poslopje in če ni v hlevu prostora več kot za 20 glav ve« like goveje živine.
Po koliko bo modra galica?
Trgovina z modro galico je ozko zvezana s trgovino bakra, ker glavna sirovina za modro galico je baker, kateremu se priključi še žveplena kis« lina.
Cene bakra so do začetka aprila t.
1.	neprestano rastle, tako da so tekom t. 1. porastle za več kot 30%. Dne 10. aprila pa je cena bakru padla za okoli 25%.
Modro galico so prodajali na debe« lo (vagone) novembra meseca 1928 po 220 lir. potem je cena rastla in do« segla začetkom aprila že 320 lir za q pri odjemu celega vagona. Ker je se« daj padla cena bakru, bi morala tudi cena modri galici pasti, drugače bodo vinogradniki hudo udarjeni.
Ukrepi za oovzdigo živinoreje v tržaški deželi.
Kmetijski urad za Tržaško (Catte« dra ambulante d’ Agricoltura, Trieste, via della Ceppa 21) je započel trojno akcijo za povzdigo živinoreje v tr« žalski deželi, in sicer:
1.	S prispevkom 30.000 lir od mi« nistrstva za Narodno gospodarstvo ter s prispevkom, ki ga bodo dali na razpolago deželni gospodarstveni svet (Consiglio provinciale d’Economia) in druge ustanove, bodo nabavili ple« menske bike simodolske in sivo«rjave švicarske pasme. Dotične bike bodo porazdelili bikorejcem za 2/s lastne cene.
2.	Bikorejci, ki posebno pazljivo in smotreno drže plemenske bike, bodo dobili nagrado v znesku 1000, 500 in 250 lir. V ta namen je dalo ministr« stvo za narodno gospodarstvo na raz« polago znesek 7000 lir. Enako svoto bodo dale tudi gori omenjene ustano« ve. Vsega skupaj je torej 14.000 lir.
3.	Isto ministrstvo ie dalo n a daini ih 10.000 lir za porazdelitev med kmeto« valce. ki si bodo zgradili tako zvane »silose«, to ie naprave za kisanje kr« me (ensilaže).
Kedor želi podrobnejših pojasnil, naj se obrne na zgoraj imenovani Kme« tijski urad ali na njega oddelke v Se« i Žani, Senožečah, Ronkih in Miljah.
Obvezne bikorejske zadruge v Postojnščini.
Ker je v celi Boston jščini, to je v ! občinah Senožeče, Vremski Britof. Hrenovice, Postojna. Slavina, Št. Pe« ter na Krasu. Košana. Šmihel in Bu« kovie za okoli 4000 krav komaj 17 odobrenih bikov, je tržaški prefekt iz« dal 15. februarja t. I. sledeči odlok:
1. Za vse občine postojnskega in se« nožeškega okraja je zaukazana usta« novitev obveznih živinorejskih za«
drug za nakup in vzdrževanje najnuj* nejšega, od deželnega gospodarskega sveta določenega števila sposobnih bikov.
2.	Vzdrževalni stroški posameznih zadrug se razdele na živinorejce so* razmerno po številu živine, katero vsak posameznik redi.
3.	Poseben pravilnik, predložen po deželnem gospodarstvenem svetu v odobritev ministrstvu za narodno go* spodarstvo, bo uredil ustanovitev in delovanje posameznih zadrug.
Sladkor za krmo.
Na Češkem vlada kot pri nas veli* ko pomanjkanje krme. Pač pa imajo Čehi preveč sladkorja, katerega ne morejo prodati v inozemstvo. Ta od* višni sladkor hočejo pokrmiti živini. V ta namen ga dcnaturirajo v tvorni* cah, to se pravi, da ga napravijo ne* vžitnega za človeško prehrano. Slad* korju dodajo 2% živinske soli in 75% norita (neka kemična snov). Tako pripravljeni sladkor prodajajo živi* norejcem po 145 kron za 100 kg, kar znaša 82 lir za 100 kg. Potemtakem je na Češkem živinski sladkor bolj po ceni, kot so pri nas otrobi.
Vprašanja in odgonori.
Vprašanje št. 10: Ali je še čas, da se vloži prošnja za 4% posojilo za zi* danje, oziroma popravo kmečkih poslopij? Kam naj prošnjo vložim?
Odgovor: Rok za vlaganje takih prošenj je bil podaljšan do 31. decem* bra 1929. Kam morate vložiti tozadev* no prošnjo, zveste pri Kmetijskem uradu (Cattedra ambulante d’ agricol* tura) v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Idriji, Tolminu, Trbižu, Postojni, Se* Žani, Kopru, Bistrici, na Reki itd.
Vprašanje št. 11: Koliko domače detelje naj sejem na njivi, ki meri 6000 m2.
Odgovor: Na ha, to je 10.000 m2 (malo manj kot tri njive) sejemo 30 kg domače (kranjske, dvoletne, pre* šičje) detelje in 32 kg lucerne (večne detelje). Na 6000 m2 bomo torej se* j ali sorazmerno manj, in sicer 18 kg domače detelje ali 19 kg lucerne.
Vprašanje št. 12: Natočil sem vina v sod, kjer je bilo prej olje. Vino ima sedaj nekam čuden okus in diši po olju. Kaj naj napravim?
Odgovor: Očividno ni bil sod dobro izpran. Vino lahko popravite. V dro* geriji kupite za vsak hi 150 gramov »vinski eponit«, to je kemično čistega rastlinskega oglja, katero najprej zmešate z nekoliko vina, zlijete v sod in zopet dobro premešate. Drugi dan čistite vino s prahom Juliene, kot je opisano v 2. št. »Novega lista«.
Vprašanje št. 13: Kako naj cepim mlade orehe?
Odgovor: Orehe lahko cepite na po* ljuben način (glej »Sadjarstvo« od Moh. družbe), a najbolje je cepiti še prav mlade in majhne, tako da pride cepič tik ob zemljo in da ga lahko ob* sujetc s prstjo. Velike orehe lahko ce* pite tudi v precep. Pri cepljenju pa
VABILO
k
rednemu občnem» zbor»
Mlekarske zadruge v Št. Vidu pri Vi* pavi dne 28. aprila 1929 ob 3. uri pop. v dvorani mlekarne s sledečim dnevnim^ redom:
1.	Čitanje in odobren j e zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Revizijsko poročilo.
5.	Odobren j e rač. zaključka za 1. 1928.
6.	Volitev enega člana načelstva.
7.	Slučajnosti.	».
Odbor.
POVH ALOJZI]
URAR in ZLATAR, TRST, Piazza Garibaldi 2. I. nadstr.
Največja in na j priporočljivejša o—o delavnica v Trstu o—o
Kupuje krone in zlato : Darila za birmo :
! Cene in blago brez konkurence !
Najboljše kakovosti !
NeJkates'e naše cene:
Poročna soba,	bukova masivna	L.	1.400. —
„	„	jesenova .	.	.	„	1.600,—
„	„	luksuzna .	.	.	„	2.200.—
„	„	polna vrata	.	.	„	2.500,—
Vedno posebno ugodne prilike. Pošiljam tudi na deželo.
T OSŠŽS, Trst, vi a Battisti J2
Novi dohodi
S. EEVI
e	TRST - Via S. Lazzaro 9	
Bombaževina	L. 1.90
■ Bombaževina visoka 90 cm .	»	2.40
Platno Madonna	» 2.80
Platno Madonna, debelo	»	3.—
j Platno Douglas, težko	»	.3.20
i Platno Famiglia. 150 cm	»	4.90
i Platno Douglas, 150 cm	» 6.20
j Pelle uovo od		» 2.80
} naprej.	
! Robčki z ajourjem, komad	» —.50
; Kuhinjske cunje, velike, k.	»	1.50
; Kub. cunje, platnene, k. .	»	3.20
Musola volnena, v vseh bar*	
! vah, meter .	»	9,—
»Borgo« za hlače od . . .	» 	.	
naprej.	
Popeline za srajce od .	.	»	4.50
naprej.	
Ostanki madapolana, črta*	
j nega, 314 m		» 10.—
Velika izbe ra prtov, prtičev, bri* sač, gobastih in iz sukanca, nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške.
Zobozdravnik
dr. Robert Hlauafy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11. in ob sredah in sobotah ordinila
v POSTOJNI
Če si hočete nabaviti dobrega blaga po nizki ceni, kupujte pri
Pozor na naslov !
Zobozdravniiki
«aeraSsMlaLÉoirij
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9—13 in od 15-19.
Ob nedeljah od 10—12.
Gostilna Jlle Corriere'1
d Trsta aia Homagna H. 4 (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. Postajališče korjer in shajališče ljudi z dežele.
Ulju dno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC.
TRST
Piazza Pontes*osso šte^= 5 Bombaževina bela (kot platno) L 2.80
Platno Madonna..............od „ 2.29 naprej
j „ za rjuhe....................„ „ 4.50	„ ,
Zefir za	srajce................„	„	1.80	„
:	Popelin	za srajce (enotna barva) „	„	4.50	„
j	Bigadin.......................„	„	2.90	„
;	Rigadin,	dvojna širokost	„	„3.90	„
Perka! ......................... „ 3.75 „
I Flavina......................... „ 2.99	„
j	Žida fantazija za obleko . .	.	„	„ 5.50	„
|	Musola za obleko.............„	„ 1.90	„
Musola volnena vseh barv .	.	„	„ 8.90	„
|	Blago za površnike 150 cm.	„	„19.50	„
5	Obrisače lanene na m ....	„	„ 2.90	„
;	Obrisače gobaste.............„	„ 1.90	„
|	Povoji otroški...............„	„ 1.30	„
I	Rute za na glavo.............„	„ 2.50	„
j Velika izbera maj, nogavic, robcev, j čipk, vezenin, gotovega moškega in [ ženskega perila.
i «samsami



»3EC(
Če se hočete
za tekočo pomlad in bodoče poletje
obleči elegantno in po najnižjih cenah, kupujte samo pri
Ml ^ HI FH1BRICHE“
TRST - Corso Osarìfctoilcià IO - Telef. IFS-iL&S
kjer boste našli vedno veliko izbcro gotovih oblek povrJhikov in Trench coats Posameznih jopičev in hlač za odrasle in mladino.
Športne in mornariške obleke za otroke.
Vsi kosi oblek so izdelani v
liasfsii krhejačmei pr’ve
s priključeno zalego blaga (antazija, plavega in črnega za naročila po meri, za katere jamčimo v podrobnostih.
Nezadovoljivo blago zamenjamo ali pa vrnemo denar.
i l

J i
■Urn.ZT'ZMUl.W.T.lk.Z
Automobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno
odprti tečaji.	jk 4®^
I v m S* S

Piugi, slovite tovarne Eberhardt (varstvena znamka mrjasec), posebni za naša tla, s plužno, lemežem in ključem :
Štev.	6 teža 68	kg.	cena	L.	42©.—
„	7	„	78	„	„	„	425.-
„	8	„	86	„	„	,	510.-
»	10	„	102	„	„	„	555.-
14	154	5tO.__
„C1GNUS“ - plužič na eno kolo za vinograd ”	”	38 ”	”	336.-
Plugi za hribovit svet, obratljivi, za globoko oranje, za obdelovanje mrtvice itd-$»EitI£85 češkega lastielka :
Štev. 5 teža, 70 kg. cena .... L. 300.-*	7	„	84	„	„	.	...	„	330.—
.	8	„	94	„	„	•	. . .	„	380.-
„10	„	125	„	„	.	. . .	,	490.-
Kultivatorji na kolca, s 7 jeklenimi rti, teža 150 kg., cena 34©.. Stroji usa osipanje krompirja in koruze. Brane lahke in težke dvo- ali trodelne, domačega in tujega izdelka, po najboljših pogojih.“Sesaike zn gnojnico iz litega železa, cev Mannesmann 83 mm., dolge 3 do 4 m., težke 65 kg., v vsakem oziru zajamčene L 30© - 350.
8#fT“ Dobavljajo se vseh vrst ^jojedelski stroji. Brezplačni proračuni "V-j!
Ing. Hi§!ii 8 M. VMoaish, Trieste (13) Piazza Eoidoni II
PRI TVRDKI
DAVIDE CAVALIERI) — TRST
CORSO GARIBALDI N.o 5
(STARA BARRIERA)
dobite
Telet. št. 79-32. po najnižjih cenah zelo bogato zalogo izgotovljenih oblek, enotnih in dvojnih oprsnikov, flanelastih hlač, Trench coat, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bogata izbora blaga na mater iz domačih Ib iaozomskih tonarsa.
TBrwjir	LASTNA KROJAČNICA
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
morate paziti, da je podlaga vedno bolj sočna (muževna) kot cepič in da rane zamažete v resnici s cepilnim voskom in ne /. zemljo. Sedaj je naj* brž prepozno i cepljenje oreho s razen ako imate že februarja meseca nabranih cepičev.
Vprašanje št. 14: Tuje kokoši mi brskajo po njivi in mi delajo škodo. Ali jih lahko zastrupim in kako naj to naredim?
Odgovor: Vi ne smete zastrupiti tujih kokoši! Poljske miši lahko zastrupite z natrijevim arzenitom (arse* nito sodico), ki je hud strup. Zastrupi se koruzni zdrob katerega potem raz* trosite po vaše s polju. Ob njivi pa morate obesiti desko z napisom »za* strupljena njiva« (campo avvelenato), ker drugače zapadete globi. Če bo slučajno prišla -osedova kokoš na vašo njivo in povžila zastrupljeno zrno, bo seveda crknila, za kar vi ne morete biti odgovoren.
Vprašanje št. 15:	e drugo leto je,
kar so na Krasu črešnje še koraj vse v listih. Listje namreč še vedno ni od* padlo čeprav smo imeli močno burjo. da je drevje lomilo. Kaj je to? Pra* vljo, da je to posledica neke bolezni in da bo letina zato slaba.
Odgovor: Da ni listje odpadlo, sta lahko clva vzroka, in sicer: a) Če po* z n o v jeseni drevje še zeleni in pride potem naenkrat hud mraz, ne more listje dozoreti, ker pretrže mraz na* ravni razvoj listja. V tem slučaju ne morejo listi oddati vejicam v listih pripravljene rezervne hrane, listi in peclji naenkrat ovene j o in ostanejo na drevju, b) Drevo je lahko smolika* sto in smola deluje tudi pri peclju li* sto.v, oziroma na mestu, kjer se list drži vejice. Smolika je seveda bole* zen ki zmanjša pridelek sacija.
Vprašanje št. 16: Kje se nahaja poštno ravnateljstvo v Trstu? Ali pripada tudi Goriško pod tržaško pošt. ravnateljstvo?
Odgovor: Naslov je: Direzione po* stale, Trieste. Goriška spada pod ravnateljstvo v Vidmu.
Opomba. Mnogo naročnikov vpra* suje, kakšni ge:: "ni zakoni veljajo se* daj pii na.-. Na po umevna vprašanja v tem oziru ne moremo odgovarjati, pač pa borno v. kratkem priobčili v »Novem listu« par člankov, ki bodo zadevo popolnoma p jv: mili. Torej počakajte!
Listnica uredništva.
H., Dornberg: Lepo hvalite lepi Dornberg in krasno petje domačih fantov. Ne moremo pa dopisa priob* čiti ker list ne mara opravljanja in razdorov po vaseh. Sicer pa dopis v tistem delu ni razumljiv. Pošljite kaj drugega! Pozdravljeni!
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak.
Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
UČENKO poštenih staršev sprejme takoj trgovina mešanega blaga J. Kavčič, Razdrto Preval (Postumia). — Istotam je na prodaj več A. Žnidaršičevih panjev ter dobro ohra* njen kosilni stroj tipa Doering.

KOBILA 7detna, za vsako vožnjo, je na prodaj. Istotam tudi voziček (zapravljivček) škeraj nov ter tudi konjska oprema. Naslov pri upravi.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem plač* nik dolgov, katere napravi moja hči Marija in njen soprog Miroslav Valič.
Tevče, dne 12. aprila 1929.
Andrej Samec,
Tevče 108 pri Ajdovščini.
eooo
n
m
Id
ZDRAVNIK
ir. EMILIO GREŠIŠ |
m
bi se je preselil s svojim ambu- Eri i>! latorijem na Piazza Vittoria 5 - -
nasproti lekarni Cristofoletti.
iiÉSSSESSESSiSsSSEZSi
SEMEHSH1 HHPII
po ugodnih cenah
prodajam
Gorica, via Morelli 13. Rizzi Raimond.
V nedeljo dne 21. t. m. od 9. do 16. ure se bo vršila prostovoljna javna dražba vsega zadružnega imetja.
Na prodaj je:
1)	Distilerija za kuhanje žganja z dvema kotlarna in z vso opremo, pred dvema letoma nova. Vzklicna cena je 10.000 L.
2)	Zadružna mesnica z novo ledenico in z vso opremo. Vzklicna cena 2.500 L.
3)	Steklena pisalna soba, klopi in miza.
4)	Sejalni stroj; eno kolo, itd.
Consorzio Agricolo Coperativo
Vipava
Ljudska posojilnica v Vipavi bo imela svoj
redili ©bera! zboF
na dan sv. Florijana dne 4. maja t. 1. ob dveh in pol pop. v pisarni.
V	slučaju nezadostnega števila čla* nov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki vdeležbi.
Načelstvo.
Kmetijsko društvo v Vipavi bo imelo svoj
redni občni zbor
na dan sv. Florijana dne 4. maja ob 4. uri pop. v pisarni.
V	slučaju nezadostnega števila čl a« nov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki vdeležbi.
Načelstvo.

Ortopedici zarod il. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, 1. nadstr.
Aparat Zecchi zaiiiranjMje napredovanje
KILE
Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini.
Nov ozdravljenec iz Valvasone
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.
Plppo Jožef pok Luke
Via dei Fornasinl Valvasone (pokr. Videm).
Važna objava! Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih :
GORICA: Sreda 24. in četrtek 25. aprila v Albergo all’Angelo d’oro. 'PRST: Petek 26. aprila v Albergo Moncenisio,
PULJ : Sobota 27. aprila v Albergo Miramare,
MALI LOŠINJ: Nedelja 28. aprila v Albergo Italia,
ZADER : Ponedeljek 29. in torek 30. aprila, Hotel Bristol,
REKA: Sreda 1. in četrtek 2. maja v Abergo Italia,
ŠT. PETER NA KRASU: Petek 3. maja v gostilni Rebec.
■	-	: -■■■• .: . ■ '1	■ -t, s ■■■ -	■ - ■ t : ■■■•/	-v.-.-, ■
Zobozdravnik:
dr. L. Mermolja
sprejema
v Gorici
na Travniku 5-II.
Josip Kerševani# Gorica
Piazza Cavour štev.. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriimenovanih predmetov.
•sipr*
/■'G..
• :
flehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
JI. EH l
sfelG
j«
Igr/
Benzina
Telefon St. 415,-
-1
„ Lampo"
Brzojavi : KERSEVAN1, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Odlikovana tovarna
Anton Hreščale, Gorica
vìa Carducci št. 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteijnjakov od 100 L naprej.	Cene zelo zmerne!
Solidna ara skrbna Izdelava.
LASTNA DELAVNICA v Via Carlo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
NA MORJU, V HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE VEDNO NA RAZPOLAGO ARRISO" ZA ZDRAVJE VAŠIH OTROK.
Vallila — tuji denar.
Dne 17. aprila si dal
1 dolar
1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.)
100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belg. frankov
Beneške obveznice niče »Consolidato« 81.—.
ali dobil za: 19.06 lir 92.70 lir 33.60 lir
268.75	lir 56.55 lir
453,— lir
367.75	lir 74.65 lir
»BMBMS$»B®BB8»8eeeSgt8S£»B@!3eSt3B9!3B
S Twe$lk@ Tessi. Hribar = Sorlea | a
265.50 lir 74.60; Obvez#
CORSO G. VERDI št. 32
gg. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ® vrs* Posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za popolno opremo nevest,
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. ^
«
«
z<
Loterijske številke,
dne 13. aprila 1929:
Bari	29,	63,	72,	6,	50
Florenca	13,	3,	58,	44,	37 1
Milan	3,	39,	27,	56,	12
Neapelj	52,	22,	15,	77,	43
Palermo	41,	87,	51,	11,	10
Rim	71,	49,	8,	33,	35
Turin	27,	65,	79,	44,	52
Benetke	71,	70,	44,	12,	62
Skrbne gospodinje in krčmarice!
Velikanska znižanja! Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno# vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivše vojašnice.)
- Gorico
urar in zlatar, izprašani optik,
Via. Carducci štev. 19.
Priporoča svoje zaloge najfinejših preciznih ur vseh znamk in najmodernejših naočnikov, katere izvršuje natančno po zdravniških predpisih
Kalzmerne Sle cene
Točna postrežba!
ZOEOZBMŠKI BlBBLBfBM
HDBERTD BEBKA
sprejema v Gorici,
CORSO VERDI 36
Ob nedeljah w prostorih gosp. dsr*. SerjoBi-a
TOLMINU

predpiše v vseh slučajih, ko so otroci podvrženi glistam, ČOKOLADNI BONBON ARRISA PROTI GLISTAM, ki uniči takoj in popolnoma vse gliste.
Prodaja se v zelenil» zavitkih v vsaki lekarni po L. 1,—
ČOK9LSONI BONBON PROTI GLISTAM
NOVI list
1929 cm h m
n-TC\ i A 6(71 36=163 6 )