, m CENA
LIR 25
Poštnina platana — Sped. abbon. post. _ n s,
GOSPODARSTVO
R G O V I N A
F I N A N C A
Igro Vlil. ŠT. 171
Račani so se vendar zdramili
ief rotestna zapora tržaških malih pod-hikov. trgovcev in obrtnikov proti spodarski politiki Rima je vprav Soclovinski dogodek. Prvič v dolgem ždobj'U tržaške gospodarske in po-'fne odvisnosti od Italije, ki traja kratkim presledkom 1943—1948 že leta 1918, so se tržaški malj indu-m 'iei. obrtniki in trgovci, ki vodijo c manj kakor 13-000 obratov dvigni-' bi pred domačo javnostjo in ^ eni svetom protestirali proti politi-'■ ki vodi do popolnega gospodarske-w Poloma, dvignili
I N D U S T R I J A NEDELJA, 11. APRILA 1954
OBRT
KMETIJSTVO
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
>
83
poklicnega italijanskega diplo-~ kar De Castro ni bil.
u rignili so se posredno tudi proti ^'•Uki pjiatovegai umivanja rok_ ki vodita oba gahodna imperija), ki j a v smislu mirovne pogodbe prevze-v Pogovor za blaginjo 300 000 ljudi ž fPglo-ameriški coni Svobodnega trdega ozemlja. Od leta 1948 — po ^Pisu znanih gospodarskih spora-v ®°v med zavezniško vojaško upra-u in italijansko vlado >v Rimu — zla-P® od jeseni leta 1952, ko so rim-funkcionarji prevzeli 21 vodilnih s,esl tržaške uprave v smislu london-e®a sporazuma, se je štab področ-ga poveljnika zadovoljeval z vlogo Sistratorja gospodarske politike, ki le izva«io rimski emisarji. Po vsem P1 je današnja gospodarska pdlitika J4 tržaškem katere sledove vidimc va vsakem koraku — splošno mrtvilo "bratih vseh vrst, odpuščanje delav-iart- *Z industrijskih podjetij, zlasti iz ^ "Jedelnic izseljevanja v Avstralijo, ^vijanje davčnega vijaka itd- — za-s,ISel rimske birokracije. Protest polnih njudi velja torej predvsem tej. Prot; katerim ukrepom rimskih nkcionarjev protestirajo tržaški tr-d®vPi, podjetniki in obrtniki, je z zgo-°vinsko-političnega vidika prsvvza-/av postranska stvar. Ali gre za dav-’ ustavitev izplačila stanovanjskih “fojil ali kaj podobnega ni važno z j. perspektive. Važno je, da so si ' ‘Judje, ki se jim sicer kaj rad očita »D tuilizem’ opogumili in rekli svoj °volj je tega!« Takšnega poguma v 50 tržaški gospodarski krogi zbrali JSei dolgi dobi gospodarskega pro-n7danja pod Italijo in so mirno pre--a“ celo očitke italijanskega polu-Onega tiska da je tržaškega mrtvila lr!° krivo pomanjkanje iniciativnosti žaških poslovnih krogov.
. Pfotest tržaških obrtnikov, trgovcev n nialih industrijcev je sledil odsio-Do Dr.ec*stavnika Italije pri področnem CaVf^niku> PPiitičnega svetovalca De
Dore’ ki ni bil zadovolien z rimsko uliko. Ni se strinjal z naziranjem Ruskih emisarjev v Trstu češ da gre j..010 za trenutno »krizico«, in je od ma zaman zahteval odločnih ukre-v. Neki rimski politično-gospodarski Ijj ’ ^i je prav blizu vlade, je zafrk-0J‘V° komentiral ostavko De Castra in : en“. da je doma iz Rovigna, hotel s. reči iz province — podeželja; rim-Dnt so italijansko javnost takoj v ^az“i z vestjo, da bo Rim postal
■Data'
s se Pravi ognju prilivati olja;
J Je protest Tržačanov naperjen prav 1^. oti temu: proti rimski -birokraciji ' Je Tržačanom tuja in ki nima ra-mevanja za stvarna tržaška vpra-nia. se pravi za potrebe Trsta. To ® bil protest proti Rimu sploh. Trža-si hočejo sami krojiti svojo uso-
MEKT1 TRGOVINA SE NI OBNESLA
li ka‘ior’ poročajo nemški strokovni j^ii iz Hamburga je zadela nemška y rektna zunanja trgovina na ovire. i_ ^Povojnem času je mnogo nemških uustrijskžh podjetij razvitja direkt-" (brez posredovanja izvoznih pod-,e'tlj) trgovino z zunanjim svetom. V fatkem pa se je pokazalo, da je tak-a trgovina bolj riskantna in manj ^miosna kakor trgovina s posredova-•ieni dobro organiziranih izvoznih C^Jetij, ki razpolagajo s starimi zve-. .tn‘ in z dobrimi strokovnimi močile Mnogo nemških industrijskih pod-’j je zaradi direktne trgovine zgu-ri. 0 mnogo denarja. Njihovi ljudje 'so dovolj poznali zunanjih trgov in Pogosto nasedli. Zaradi tega spo-l^anja prejemajo velika nemška pod-l‘Ja v Hamburgu in Bremenu čeda-* več ponudb od nemških industrij-I v- Tako se je obnovilo staro sode-y Vanje med nemško industrijo in iz-"žnimi podjetji. Izvozna podjetja za-I ®Vaj° od svojega osebja čedalje več dnK itnega znanjal poučeno mora biti "bro tudi s strokovnega vidika o k a£u, ki ga podjetja izvažajo. Stro-°vno znanje izvoznikov je danes bolj D°lrebno kakor kdaj prej-
Razvoj svetovnega gospodarstva odvisi od ZDA
Mnenje angležke vlade ■ Prožnost britanskega gospodarstva
(JOHN KINGSLEV)
Letošnji gospodarski pregled ki ga je britanska vlada objavila kot uvod v proračunsko razpravo, označuje leto 1953 kot leto konsolidacije, v kateri se je položaj tunta šterlinga še nadalje izboljšal v tujini. Z ameriško obrambno pomočjo je Velika Britanija lansko leto prvič po vojni dosegla presežek v trgovlini in plačilih za dolarskim področjem; celotni presežek plačilne bilance pa je bil le malo manjši od leta 1952. _Povečale so se zlate in dolarske rezerve in V. Britanija je preskrbela znatna denarna sredstva za dolgoročne investicije.
Celotna domača proizvodnja je dosegla rekordno ravan. S povečanjem zaposlenosti se je povečalo tudi britansko delovno prebivalstvo na 23.5 milijona ljudi; samo pol odstotka tel) je bilo nezaposlenih, večinoma zato, ker so bili na tem, da spremenijo službo. Dohodki delovnega prebivalstva so se dvignili za 6%, predvsem zaradi povečanja plač; cene blaga in uslug vseh vrst so se lansko leto dvignile za največ en procent.
KOLIKO STANE OBRAMBA
Silno obrambno breme ki ga no^i V. Britanija, je razvidno iz pregleda, ki poudarja, da so bili lansko leto obrambni izdatki višji od leta 1952. Obramba je stala več kot eno in pol milijarde lun tov šterlingov ali skoraj tretjino celotnih vladnih izdatkov. Vštevši vojaške izdatke v tujini, uvoz blaga, ki je potreben za obrambo ter strateško vskladiščenje blaga, je V. Britanija lansko leto potrošila v tujini med 350 in 400 milijonov funtov šterltingov. Obrambna proizvodnja je lansko leto dosegla uravnovešenost, .pač pa računajo da bodo stroški za vojaško pripravljenost letos še nekoliko višji; s tem se bodo obrambni izdatki proti lanskemu letu ponovno dvignili. Večina povečanja britanske proizvodnje v letu 1950 je šlo za kritje naraščajočih obrambnih izdatkov in naglo razvijajočega se vladnega načrta gradnje novih stanovanjskih hiš.
OPTIMIZEM GLEDE PROIZVODNJE
Ta dejstva pa vodijo do ene glavnih ugotovitev pregleda, da bo proizvodnja naraščala tudi v letošnjem letu ter da bodo ostale obveznosti v zvezi z ombrambo in zidanjem stanovanjskih hiš več ali manj nespremenjene; pač pa bo narasla potreba po modernizaciji osnovne in predelovalne industrije. Povečanje proizvodnje obeh je bistvene važnosti za trdno osnovo za bodoči razvoj. Izražen je bil pomislek, da zasebna predelovalna industrija kot celota še ni pokazala znakov o zadostnih investicijah v novo opremo, čeprav razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi.
RAVEN AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA ODLOČUJOČI C1N1TELJ
Potreba po še večjih naporih v borbi za izvozna tržišča je vprašanje, ki se ponavlja skozi ves pregled. Ce bo stroške in cene mogoče znižati in pospešiti ponovno opremo tovarn, potem gleda lahko V. Britanija z zaupanjem v nadaljnjo rast svojega gospodarstva v prihodnjih letih. Potek svetovne trgovine v prihodnjih 12 mesecih pa bo v zelo veliki meri odvisen od tega, kaj se bo zgodilo z industrijsko proizvodnjo v Združenih državah in zahodni Evropi. Pri tem bo zelo verjetno najbolj odločujoči činitelj v -neposredni bodočnosti^ ravan gospodarske delavnosti v Združenih državah. Iz pregleda se jasno vidi veliko zadovoljstvo britanske vlade nad dejstvom da je britansko gospodarstvo prožno in da se lahko zoperstavi posledicam padca v ameriški trgovinski dejavnosti ki se nadaljuje že šest mesecev-Prejšnja nazadovanja v Združenih državah so našla ne samo V. Britanijo ampak tudi ostale države Britanske
KOMPROMIS GLEDE AVSTRIJSKEGA 'ROTACIJSKEGA PAPARJA
V spor med papirnim kartelom in predstavništvom avstrijskih založni-štev zaradi nenadnega zvišanja cene papirja je posegla sama vlada. Konec februarja je stalo 100 kg rotacijskega papirja 285,58 šilingov; papirni kartel je hotel povišati ceno časopisnega papirja za 29,6%, tako da bi 100 kg stalo 370 šilingov. Na posredovanje vlade je bil dosežen kompromis in cena postavljena na 340 šilingov; povišek znaša torej samo 19,1%. Zaradi tega povišanja bodo založniki listov morali povišati ceno časopisom in dnevnim listom. Računajo, da bodo liste podražili za 15 do 20%.
ugoslovanski parnik »Korenica«, ki prevaža bohinjko iz boksitnega rudnika Dri Eleusisu v Grčiji v Nemčijo, kjer izdelujejo aluminij za obrambno indu-tr>jo. Na sliki vidimo cevovod, po katerem sipljejo boksitni prah v ladjo.
skupnosti posebno občutljive za vsak padec ameriškega povpraševanja pc surovinah, in končnih izdelkih šterlin-škega področja. Čeprav so nekater učinki omembe vredni, vendar tokrat ni bilo silnih sprememb, do kakršnih prišlo po nazadovanju ameriškeca gospodarstva leta 1949. "
Čeprav bi ameriška industrijska proizvodnja še nadalje nazadovala, se bo mogoče izogniti resnemu padcu
britanskega izvoza le toliko časa. dokler bodo države šterlinškega področja in zahodne Evrope sodelovale pri politiki ohranjenja svoje vzajemne trgovine. Tudi ni verjetno nobeno večje poslabšanje potrošnje na britanskem1 domačem tržišču. Ker računa-najo na stalno naraščanje proizvod-
nje, se bo mora] povečati tudi uvoz surovin.
PROIZVODNOST TREBA ZVIŠATI
Povratek kupčevega tržišča pa nam narekuje dve stvari: zvišati je treba proizvodnost ter znižati obratne stroške in cene. Ključ celotnega položaja leži kot pravi pregled, v cenah. To je stvarna naloga ki jo bo treba rešiti v letošnjem letu.
Kot vidi britanska vlada sedanji položaj, je blaginja V. Britanije vezana na napredek in blaginjo drugih držav. Čeprav se V. Britanija ne more izolirati od nihanja v mednarodni (trgovin , pa vendar završi izoblikovanje britanske gospodarske bodočno-slii v veliki meri od nje same.
Preroditev ameriškega gospodarstva končana?
„Fortune“ napoveduje novo rekordno leto
lifomia« ima za letošnji načrt razširitve in vrtanja predvidenih 275 milijonov dolarjev, »Bell System Co.,< bo potrošila milijardo 400 milijonov dolarjev; »Electafo Utilities« tri milijarde dolarjev; jeklarske družbe nameravajo za modernizacijo in povečanje proizvodne zmogljivosti potrošiti v letošnjem lefu nadaljnjih 750 milijonov dolarjev 'Udi Gospodarski krogi ne investirajo tako velikih vsot za razširjenje svojih podjetij, če ne pričakujejo tudi povečanja prodaje. Potrošnliki pa ne trošijo denarja tako na lahko, če ne računajo s poveča-njem dohodkov oziroma z znatnim padcem cen.
Dejstvo, da niti gospodarstveniki niti potrošniki ne kažejo vznemirjenja nad razvojem v prihodnjem letu oziroma leta 1956, je verjetno najboljše zagotovilo, da se bo to leto »nazadovanja« spremenilo v drugo najboljše leto v ameriški zgodovini ter da bo sedanja preureditev zalog v kolikor še ni, kmalu končana.«
EISENHOVVER O PREHODU IZ VOJNEGA V MIRNODOBNO GOSPODARSTVO
Predsednik Eisenhovver je na tiskovni konferenci izjavi), da ni v ameriškem gospodarskem položaju ugotovili ničesar takega, kar bi opravičevalo kake izjemne vladne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Priznal je pač, da se je zaposlitev, v zadnjih mesecih zmanjšala. Pripomnil pa je, da doživljajo Združene države že nekaj mesecev prehodno dobo iz vojnega v mirnodobsko gospodarstvo, kar ima za posledico nazadovanje izdelovanja obrambnega materiala. Izjavil je da je vlada storila razne ukrepe za olajšanje prehoda, tako je olajšala posojila, zmanjšala obrestno mero na posojila in predložila Kongresu programe za zidanje stanovanjskih in državnih zgradb. Vladni zakonski predlogi, ki so zdaj pred kongresom, bodo zagotovili zdravo gospodarstvo in jačill državo.
Mnenja o bodočem razvoju ameriškega gospodarstva se križajo. Doslej so prevladovala mnenja črnogledov, ki so napovedovali nastop krize. Danes navajamo mnenje znatne ameriške revije »Fortune«, katere založnik je soprog ameriške poslanice v Rimu Klare B. Luče. Luče je prijatelj predsednika lEisenhotvteifja lin hkrati založnik ameriških časopisov »Time« in »Life«.
»Fortune« pravi v svoji aprilski številki, da je verjetno, da je preroditev ameriškega gospodarstva že končana in da se bo to »leto nazadovanja« spremenilo v drugo najboljše leto v ameriški zgodovini.
V uvodnem članku v zadnji številki pravi »E’ortune«, da se je 12% padec proizvodnje, do katerega je prišlo lansko poletje, sedaj prav gotovo že izravnal, ter da bo proizvodnja kmalu pričela rasti. Tako na primer je sedaj potrošnja jekla za 15% večja od proizvodnje. »Fortune« opisuje nedavno ameriško gospodarsko ravnanje predvsem kot preureditev zalog in razbremenintev ameriških dobavnih »cevovodov«. Po mnenju revije je značilno dejstvo, da so ameriški potrošniki v prehodnem času od delnega vojnega k mirnodobskemu gospodarstvu ostali zelo ravnodušni. Sedanji čas pa označuje po tem, kar dejansko je, kot dobo neobičajnega pro-cvita. Čeprav se je prodaja določenih predmetov, kot avtomobilov in gospodinjskih strojev, dovolj zmanjšala za tako strogo oceno (nedavno so se zopet povzpele), so Američani zadnji mesec zaslužili in skupno tudi potrošili približno prav toliko kot v lanskem rekordnem letu.
Ko govori o razvoju v bodočnsti, pravi »Fortune«: »Ce bo vlada oskrbela zdravo gospodarsko ozračje (kot je že oskrbela zadostna denarna sredstva in kredite), bo ameriška dolgoročna preureditev od vojne k miru lahko dosežena tako naglo in s sorazmerno tako majhnim vznemirjenjem, kot je to bilo pri tekočem čiščenju zalog. Zato vse kaže, da ne gledajo ameriški gospodarstveniki v bodočnost z nič manjšim zaupanjem kot kupujoče občinstvo.« Kot dokaz tega zaupanja navaja »Fortune«, da so nova naročila za gradnje dosegla v letošnjem letu rekordno višino vseh časov za prva dva meseca v letu, za nove nestanovanjske gradnje pa je bilo letos sklenjenih 21% več pogodb kot pred letom dni.
Revija nadaljuje:	»S tem, da je
družba »General Motors« s projektira-niim izldatkom milijarde dolarjev za svojo razširitev dokazala svojo vero v trdnost ameriškega gospodarstva in hkrati zmožnost za povečanje svoje prodaje, tvori to samo po sebi umevno najprivlačnejši naslov za časopisje.
Toda so še druge velike delniške družbe ki računajo z nadaljnjo industrijsko rastjo in blaginjo. Tako na primer namerava »General Electric« za svojo razširitev potrošiti v letošnjem in v prihodnjem letu po 160 milijonov dolarjev; »Standard Oil of Indiana« je za razširjenje v prihodnjih dveh letih namenila pol milijarde dolarjev; »Standard Oil of Ca-
Tako je prikazal karikaturist hamburškega lista »Die Zeit« zadnjo davčno preobrazbo ministra Schaefferja. Minister Schaeffer je krave (davčne obvezance) nagovoril približno takole: »Prinašam veselo novico — novo davčno reformo. Radi bi vam prizanesli, zato vas bomo odslej molzli samo iz treh seskov, toda pod pogojem da nam boste dajale prav toliko mleka kakor doslej.«
DO KDAJ BO AMERIKA POMAGALA ?
KONJUNKTURA EfVROPSKEGA IZVOZA V ZDA? Glavni urednik nev-yorškega časopisa »Journal of Commerce« dr. H. Luedicke je v Hamburgu predaval o konjunkturi za razvoj trgovine z Združenimi ameriškimi državami. Govornik je pobijal pesimistično razpoloženje glede možnosti bodočega razvoja trgovine med Evropo in ZDA, zlasti glede evropskega izvoza v Ameriko. Leta 1949 je izmenjava med Evropa in Ameriko padla za 10%; ameriški uvoz je nazadoval za 17 do 30%. V zadnjem letu pa je izvoz iz Evrope v ZDA napredoval. Sprostitev izmenjave blaga in kapitala je ugodna vplivala na razvoj trgovine. Ameriški gospodarski strokovnjak je priporočil nemškim podjetnikom, da si lahko odprejo ameriški trg samo z uspešno propagando, in sicer s primernimi članki in oglasi.
*
PODRAŽITEV CEVL Ob začetku gradbene sezone so se cene cevi v Nemčiji dvignile, in sicer za 7—8%. Nova naročila! pri tovarnah znašajo 85.000 do 90.000 ton.
Ameriški zunanji minister Dulles je govoril pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice o načrtu za vzajemno varnost za leto 1955. Govoreč o gospodarski pomoči je Dulles rekel, da je kljub znamenjem, ki kažejo izboljšanje gospodarske blaginje evropskih zaveznikov v zadnjem času, kljub izboljšanemu mednarodnemu položaju glede plačilnih bilanc, k čemur so prispevala tudi ameriška naročila v tujini, in kljub trdnejšemu gospodarstvu v Evropi, kar se je pokazalo kot posledica sprejetega načrta za izgrajevanje Severnoatlantske zveze — še vedno potrebna gospodarska pomoč Združenih držav svojim zaveznikom. Vendar smo poskušali —-je rekel Dulles — skrčiti gospodarsko pomoč Evropi kot čisto proračunsko podporo. Izjeme so tam, kjer je potrebno vzdrževati vojaške naprave, ki Združenim državam samim neposredno koristijo in ki jih ni mogoče vzdrževati tako, kot se zdi primerno vojaškimi svetovalcem brez podpore Združenih držav. V novem načrtu nekatere postavke gospodarske pomoči niso vezane na neposredne vojaške koristi. Posebno velja to za Azijo in latinsko Ameriko. V večini primerov pa gre za male zneske. Največja posamezna gospodarska postavka izven Koreje je 85 milijonov dolarjev, namenjenih Indiji, in to čeprav se zunanja politika Indije razlikuje od ameriške, kajti svoboda upošteva različnost. Indijska vlada izvaja pomemben poskus v svobodni vladi tik ob komunistični Kitajski in zato zasluži, da bi njen petletni gospodarski načrt uspel-
Proizvodnja jekla in železa v Italiji.
Podjetja italijanskega železarskega holdinga »Assider« so v mesecu januarju proizvedla 335.000 ton surovega jekla in okoli 100.000 ton litega železa. Proizvodnja je približno na isti višini kakor je bila v decembru lanskega leta glede jekla (333.000 ton v decembru), za 5000 ton pa je zaostala proizvodnja litega železa. Proizvodnja jekla v januarju 1953 je znašala 259.700 Ion, leia 1952 286-400, povprečna mesečna proizvodnja leta 1953 291-700 in 1. 1952 284.600; proizvodnja litega železa v januarju 1953 82.000 ton, v januarju 1952 76.700 in povprečna meseč na proizvodnja v letu 1953 101.900 in v 1- 1952 91.800 ton. Po načrtu leta 1954 bi morala proizvodnja jekla v tem letu doseči 3.800.000 ton- Junija 1953 je pričela obratovati visoka peč v Corniglianu, v tem letu pa bodo prižgali še drugo peč.
JESENIŠKA ŽELEZARNA BO RAZSTAVLJALA SVOJE IZDELKE na raznih mednarodnih razstavah, kakor v Parizu Kazablanki, Damasku, Smirni in Solunu.
NIŽJE CENE V AMERIKL Iz Nevv Yorka poročajo da so ameriške trgovine znižale cene raznim potrebščinam, kakor štedilnikom, hladilnikom, kovčkom, krznu, kozmetiki, športnim potrebščinam maslu, siru. Znižan je bil v proizvodnji davek za izdelavo fotografskih aparatov, filmov, električnih žarnic, in sicer od 20 na 10%, hladilnikov, štedilnikov, plinskih in e-leklričnh potrebščin od 10 na' 5%, športnih potrebščin od 15 na 10%.
Po drugi svetovni vojni so se Grki kmalu zopet uveljavili kot mornarji. Grška trgovinska mornarica, ki je bila med vojno uničena, je po svojem obsegu leta 1949 prišla na deseto mesto med /velikimi mornaricami Dejansko imajo Grk; v svojih rokah mnogo več ladjevja, toda njihove ladje so regis rirane__v tujih llukah. Zato postavljajo grško ladjevje med štiri najbolj pomembne trgovinske mornarice na svetu. Sama Grčija trpi občutno škodo, ker so grške ladje registrirane v 13 tujih državah. Ko bi vse grške ladje plule pod grško zastavo, bi se kmalu zboljšala grška trgovinska bilanca z nevidnimi dohodki mornarice. Izvedenci ne pretiravajo, ko trdijo, da plovejo danes grške ladje že po vsem svetu, toda grški brodarji preradi pozabljajo na svoje domovinske dolžnosti in z registracijo svojih ladij v tujih pristaniščih ovirajo napore domovine, da bi čimprej razvila svojo domačo mornarico. Ta se je od leta 1949 ko je obsegala 1,3 milijona ton, skrčila na 1.1 milijona brt v letu 1953.
Grška vlada bi rada privabila grške ladje iz tujine zopet domov, zato namerava zaščititi tuj kapital. Nekateri grški brodarji so že obljubili da se bodo vrnili s svojimi ladjami jn na nekaterih ladjah tudi že razobesili grško zastavo. Vprašanje povratka grških brodarjev je odvisno od notranjega gospodarskega razvoja v Grčiji. Med grškimi- brodarji v tujini je najbolj znan OnaSsis, ki je dal večja naročila tudi nemškim ladedjelnicam. Se pred nekaj tedni je Onassis registriral v Riadu nekaj svojih ladlj-petro-lejk, na katerih je razobesil zastavo Savdove Arabije. Tu bo ustanovil prevozno petrolejsko družbo ki bo prevažala nafto iz Savdove Arabije na svetovne trge. Zanimivo je, da plapola na njegovi ladji-petrolejki »Tina Onassis«, ki obsega 45.500 ton in je največja ladja te- vrste na svetu, zastava male zamorske republike Liberije; Onassis je dal razobesiti to zastavo tudi na luksuznem parniku »O-Iymipia«;, Vi oltefeiga 20/.979 brt registrskih ton.
Švicarska finančna skupina, pri kateri so udeležene 3 švicarske ban-ke^ je podelila italijanskemu zavodu »Mediocredito« (Istiiuto Centrale per 11 Credito a medio termine a favore delle medie e piccole industrie) posojilo 100 milijonov švicarskih frankov (14,3 milijaz-de lir). Posojilo je bilo podeljeno ' na pet let in je deloma zajamčeno z zlatom. Višina obresti ni bila uradno objavljena; švicarski listi domnevajo, da znašajo obresti 3 do 4%.
S tem posojilom, hoče Italija v prvi vrsti vsaj deloma pokriti svoj primanjkljaj pri Evropski plačilni zvezi, ki še vedno narašča in je konec fe-oruarja 1954 dosegel 154 milijonov dolarjev. Se februarja 1. 1952 je Italija imela pri Evropski plačilni zvezi prebitek (kredit) 251 milijonov dolarjev. Ta prebitek se je spremenil v primanjkljaj, ki se naglo približuje višini 205 milijonov dolarjev, čez katero se Italija ne sme zadolžiti. Vsak nadaljnji posel, ki bi pomenil novo zadolžitev, bi morala Italija plačati z dolarji ali z zlatom. Italija se je pričela zadolževati pri Evropski plačilni zvezi, ko je pričela krčiti svoje nakupe v Združenih državah in je povečala svoj uvoz iz evropskih držav. Rim se je tedaj odločil za to trgovinsko politiko, ker so pričeli usihati dolarski viri v trenutku, ko se je začela krčiti gospodarska pomoč iz ZDA. V tem času narašča njen dolg pri Evropski plačilni zvezi za okoli 1 milijon dolarjev na dan.
S švicarskim posojilom bo Italija zmanjšala svoj dolg pri Evropski pla-
PRVO ZASEBNO POSOJILO ITALIJI
Zakaj je Italiji potreben tuj kapital
čilni zvezi za 23,3 milijonov dolarjev. Med! zavodom) -Mediocredjto in italijansko narodno banko (Ba-nca dTta-lia) bo izvršena transakcija, ki bo omogočila zavodu Mediocredito, da investira denar v industrijska podjetja, zlasti v Južni Italiji. Mediocredito bo namreč odstopil izkupiček v švicarskega posojila v frankih Italijanskemu deviznemu uradu (Ufficio italiano dei Cambi), za kar bo prejel italijanske lire, ki jih bo deviznemu uradu posodila Banca d-Ttalia- S švicarskimi franki bodo pokrili del italijanskega dolga pri Evropski plačilni zvezi. Svicabski tisk ugotavlja, da so Švicarji v zadnjih petih letih investirali v Italiji 63 milijonov frankov.
»Corriere della Sera« ugotavlja v tej zvezi, da gre za prvo večje zasebno posojilo iz tujine in vidi v tej o-kolnosti zaupanje švicarskega kapitala v bodoči politični razvoj v Italiji; današnja vladavina je tako utrjena, da se ji ni bat; groženj s komunističnim preobratom. List ne omenja da je posojilo vsaj deloma zajamčeno s pologom zlata.
NAPOVEDUJEJO SE OLAJŠAVE TUJEMU KAPITALU
Priliv tujega kapitala v Italijo v povojnem času cenijo na 30 do 40 milijard lir. V ta znesek seveda ni všte-
ta ameriška pomoč, ki je že presegla okoli 3 milijarde dolarjev. Računajo, da bo Scelbova vlada olajšala zakon o tujih investicijah v Italiji, da bi privabila čim več tujega kapitala. Zakon iz >1. 1948 bodo izpremenili v smislu, da ne bo več omejen dobiček tujega kapitala, hkrati pa bo tudi prost prenos dobička in samega kapitala zopet v tujino. Scelbova vlada bo skušala opogumiti tudi domači kapital, da bi investiral v industrijska podjetja več denarja kakor doslej.
PREPOČASNO USTVARJANJE DOMAČEGA KAPITALA
Narodni dohodek narašča v Italiji prepočasi, da bi dopuščal investicije v skladu z naraščanjem prebivalstva in pripomogel k zaposlitvi novih delovnih sil ter odpravil dosedanjo brezposelnost; ta se vedno suka okoli 2 milijonov ljudi- Lansko leto se je italijanski narodni dohodek povišal za 7% in je dosegel 10.812 milijard lir. Od tega je bilo zopet investiranega 2200 milijard lir (okoli 21%), 1. 1952 so investirali 2120, 1. 1951 pa 1835 milijard lir. Protivrednostni sklad ERP (Marshallovega plana) je dosegel 772 milijard lir, toda danes je že skoraj popolnoma izčrpan. Italija potrebuje nujno nov priliv denarja, da bi zlasti industrializirala svoje južne pre-
dele, kjer vlada silna beda. Vse kaže, da bo Scelbova vlada pospešila investicije na jugu, ker bi rada preprečila dokončni prodor komunistične stranke, ki pridobiva nove člane zlasti z nenehnim opozarjanjem na bedo v teh pokrajinah in premajhno zanimanje Rima za njihove gospodarske in socialne potrebe. Že več let deluje na jugu »Južna blagajna«,' ki financira stanovanjsko akcijo, javna dela in kmetijske melioracije. Po večini je blagajna doslej črpala denar iz ameriške gospodarske pomoči. Na Siciliji so z denarjem Južne blagajne ustanovili do konca preteklega leta okoli 90 podjetij. Južna blagajna je v ta namen investirala okoli 15 milijard lir; v ta namen je deloma uporabila Dudi posojila Mednarodne banke za obnovo. Celotno so na Siciliji investirala industrijska podjetja 27 milijard lir; zasebni kapital je prispeval okoli 12 milijard lir. Na jugu je nastalo več podjetij za predelovanje kmetijskih pridelkov, več kemičnih obratov, tovarn papirja in cementa, opekarne, tovarne cevi in tkanin, ki skupno zaposlujejo okoli 8000 'ljudi; poleg tega živi od teh podjetij posredno še oko!; 6000 delavcev. Da bi na jugu zaposlili okoli 600.000 ljudi, ki so brez dela bi morali investirali nad 200 milijard lir.
Svetovna naiOntokciia iekla
Svetovna proizvodnja jekla je lansko leto dosegla 230 milijonov ton, to je 22 milijonov ton ali 11% več od leta 1952 in skoro še enkrat toliko kot je znašalo povprečje let 1937-38. V tem povečanju proizvodnje pa se predvsem zrcali izguba ameriške produkcije, ko so zaradi stavk izgubili 17 milijonov ton proizvodnje jekla leta 1950, ne pa toliko povečanje potrošnje v lanskem letu. Lansko leto je prvič po letu 1950 prišlo v veliki meri na svetu do nad-produkcije. Povprečna proizvodnja zadnjih dveh let — 219 milijonov ton letno nam daje boljšo sliko proizvodne ravni za zadostitev tekočih potreb.
V državah članicah Evropske premogovne in jeklarske skupnosti je zaradi zmanjšanja1 povpraševanja proizvodnja proti letu 1952 padla za 5%. Velika Britanija je znižala uvoz iz zahodne Evrope, čeprav naj bf po zadnjih vesteh uvoz iz držav Evropske premogovne in jeklarske skupnosti proti koncu ieta zopet oživel. Proizvodnja v Veliki Britaniji je naraščala tud; lansko leto, povečala pa se je tudi proizvodnja manjših jeklarn v tujini.
Med leti 1948 in 1953 se je celotna svetovna proizvodnja povečala za 77 milijonov ton, v prihodnjih petih letih pa računajo, da se bo dvignila za največ 48 milijonov ton.
nn
nase
nMm
Vse zalblagor ‘slovenskega ljudstva
Pravijo, da je javno kopališče ?ia Opčinah že dograjeno. Kulturni ljudje — menda prištevajo tudi Slovence k teni — bi se morali tega veseliti, in vendar se domačini te higienske naprave ne veselijo. Zakaj ne? To bo nova postojanka za kolonizacijo: najmanj ena tuja družina več. Da bodo za upravnika postavili priseljenca je prav laico gotova, kakor je občinski delegat na Opčinah Italijan, čeprav ?e vas slovenska.
Tako je tudi z drugo zdravstveno napravo v tržaški okolici, z bolniško ambulanto v drugi okoliški vasi. Ali ima po vsem tem smisla zahtevati icullurne ustanove za našo okolico?"
Ob industrijskem prislanišču hočejo zgraditi za delavce tega pristanišča več stanovanjskih hiš. Zato bodo razlasiili 30 slovenskih kmetij in ustvarili najmanj 100 novih proletarcev brez posla. (Pa pravijo, da ustanavljajo industrijo, da bi ljudem dali delo). Plačali jim bodo zemljo, katere tržna cena znaša okoli 1000 'ir kv. m, po 200 lir. To lahko store v smislu... zakona iz preteklega stoletja. Vse je namreč zakonito, s čimer lahko pritisneš Slovenca ob Kraško steno. V nova stanovanja bodo seveda naselili priseljene delavce iz Istre ali Italije.
Italijanski cementni koncern »Ital-cementiv. (sedež družbe v Bergamu) potrebuje okoli 6.000 kv. m ricmanj-skih vinogradov za svojo cementarno v tržaški industrijski luki. Ce bo zemljo plačal po 300 lir, se mu bo to zdela velika žrtev. Velika žrtev za družbo, ki razpolaga z delniško glavnico 12 milijard lir in ima v rokah skoraj vse cementarne v severni Italiji. Tudi ona lahko razlasti slovensko zemljo v smislu omenjenega italijanskega zakona iz preteklega stoletja. Ce pride družba iz Bergama, si lahko mislite, od kod bodo delavci.
Mnenje drugih
STRAH PRED SOVJETSKIM VETOM?
Pri ameriški sindikalni zvezi A.F.L. (American Federation of Labor — Ameriška delavna zveza) imajo italijanski izseljenci velik vpliv. Tega izkorišča italijanska diplomacija v svoji igri za Trst. Zato se tudi od časa do časa oglasi kakšen »glasnik«, ki skuša razlagati gledišče te ameriške sin (likalne organiizcije v korist ilimi-ski politiki. Glas zadnjega takšnega glasnika, ki so ga zabeležili Italijanski listi je značilen, ker po vsej verjetnosti odkriva tudi razloge, iz katerih je ameriška uradna politika proti ustanovitvi STO. Glasnik A.F.L. o-po-zarja namreč, da ima Sovjetska zveza v Varnostnem svetu, ki bi po mirovni) pogodbi nadziral poslovanje tržaškega guvernerja in tržaške vlade, pravico do veta (upreti se vsakemu sklepu). Tako bi predstavnik Sovjetske zveze v Varnostnem svetu lahko preprečil vsak sklep glede u-prave STO, ako bi se miu zdel škodljiv ruskim koristim. Predstavnik A.F.L. je dodal, da bi tako sovjetski veto oviral svobodno izražanje volje tržaških državljanov. Ako bi ne prišlo do prijateljskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede Trsta, potem naj se usoda STO odloči s svobodnim Ij-uds/kim! g asovanjem je dejal omeneni glasnik.
NEMČIJA NAJ BI PODPRLA ITALIJO?
Dopisnik »Frankfurter Ailgemeine« poroča iz Rima, da je hotela italijanska diplomacija izkoristiti obisk nemškega kanclerja Adenauerja v Rimu za to da bi zvedela, ali bi bili. Nemci pripravljeni podpret; italijansko zahtevo po Trstu v okviru razgovorov o evropski obrambni skupnosti. Po poročilih drugih listov o poteku sestanka med kanclerjem in italijanskimi predstavniki se da sklepati, da je bil dr. Adenauer v tem pogledu zelo rezerviran, se pravi, da ni sprejel italijanskega predloga. Podobno rezerviranost so Nemci pokazali tudi nasproti predlogom za internacionalizacijo Trsta. Za zdaj imajo opravka še vedno z drugimi vprašanji, katerih rešitev jim je bolj pri srcu.
1'vliltfiiifi‘iin p’stli*q€i: 99^o^f»odci^#ocx
Velika noč 1954
Zapustila nas je jezna burja, odpihala jo je prav tako hitro, kakor je k nam pridivjala, morje jo je požrlo. Prijazen vetrc nam boža obraze in šepeče na uho: Spomlad sem vam prinesel. Spomlad, vigred ali vesna, kar tri imena smo ji dalii tako radi jo imamo. Pesniki jo opevajo, slikarji slikajo, pisatelji opisujejo, mladina pa jo uživa z veliko žlico. Tudi starejši imajo nekaj od tega, toda ne mnogo; največji njihov užitek so spomini na pretekle spomladi, ko so se kopali v spomladni in mladostni sreči ter mislili, da bo vedno tako ostalo. Seveda ne more biti ta najlepši letni čas brez svojega glavnega
—	velikonočnega praznika, ki je tudi največji praznik v letu, ker se pravzaprav z njim začenja resnično novo leto, četudi so koledarsko novo leto
—	ne ve se zakaj — postavili prav v sredo zime.
Prvotno naše ljudstvo ni poznalo izraza velika noč, temveč imenuje ta praznik vozem ati vuzem^ v tukajšnjem narečju pravzaprav uezem, podobno hrvatskemu izrazu vazam, kar spominja na starodavno slovansko in še danes v ruščini ohranjeno vesno. Spomladanski, vesenski praznik bi bil torej uezemski praznik ali uezem. Saj je tudi nemški Ostem izpeljan iz podobnega starogermanskega izraza za spomlad »Ostara«. Prvi kristjani so ta od Judov podedovani spomladanski praznik posvetili Kristusovi smrti in njegovemu vstajenju, ker se je to zgodilo prai? v dneh, ko so Judje praznovali svojo Pesah (Pashoj, to je spominski praznik o njihovi rešitvi iz egiptovskega suženjstva. Tudi Pesah ni izviren, to je v času judovskega odhoda iz Egipta nastali praznik, tem več so tudi oni svoj starodavni spomladanski praznik posvetili svojemu odhodu iz Egipta, ker so se prav v dneh, ko so slavili ta praznik pripravljali na odhod. Znano je namreč, da so klali prvo-izvaljena jagnjeta, da so njih kri razlili pred hišnim, pragom in da so jedli nevstali kruh, brez kvasa in soli. Ker so bili Judje do svoje stalne naselitve v Kanaanu potujoči pastirski narod, je razumljivo, da so v začetku spomladi klali in uživali svoja prvo-izvaljena jagnjeta-samce in da se je iz takih pojedin sam ob sebi razvil spomladanski praznik; tega so posvetili Bogu, ki so mu darovali jagnjeta. Njihovo kri so razlili pred pragom, da bi od svojih čred odvrnili hudobne duhove.
Naše velikonočno praznovanje se $e-veda temeljito razlikuje od judovskega ne samo zaradi praznika Kristusovega vstajenja, ki ga je postavilo
krščanstvo v ta čas, temveč ■ tudi zaradi starih navad, ki niso krščanskega izvora. Naši slovanski piedniki so bili od pamtiveka kmetje, bržkone najstarejši kmečki narod v Evropi, imeli so krave, prašiče, kokoši itd. Prašičjo slanino in klobase so sneli pozimi, za spomladanski praznik pa so shranili, kar je bilo od prašičev najboljše: gnjati in plečeta. Seveda ni manjkalo mleka, kravjega masla, jajc, orehov in drugega suhega sadja za potice, pince in prezmece. Nekda nje ščedenske krušarice — sedaj jih ni več — so nosile svojim odjemalcem v mesto za veliko noč seveda tudi pince in prezmece, ki so jih tudi judovske družine zelo rade jedle, čeprav ne bi bile smele drugega jesti ko svoj pesah-kruh, »macas«, brez soli in kvasa. Kot posebnost so Sčeden-ke prinašale domov ta »macase, ki pa ga ni nihče niti povohal.
Jajc je bilo v nekdanjih slovenskih kmetskih družinah za vozem toliko, da niso vedeli, kam z njimi. Kuhali in barvali so jih v šarene pirhe. Dečki so si jih nabasali polne žepe in se
šli igrat z njimi na sekanje; njih tehnični izraz je bil pecanje. Prvi je položil svoje jajce na tla, drugi pa je iz določene daljave metal proti jajcu bakren novčič. Ako je novčič zasadil v jajce, je bilo jajce njegovo, ako ne, je izgubil novčič. Bolj nerodno za tistega, ki je tvegal jajce, je bilo, ako ga je držal v pesti, tako da ga je bilo videti samo skozi ozko odprtino med palcem in kazalcem. Ako je nasprotnik zgrešil jajce, je zadel z vso močjo v prst. Največja zabava za dečke pa je bila, »ko so šli zvonovi v Rim«, to je, ko so na veliki petek utihnili in se do vstajenja niso smeli več oglasiti. Tedaj so se skoraj vsi vaški dečki, oboroženi s klepetci in škrebetuljami, zbrali pri cerkvi in čakali na cerkov-
Prebivalstvo Južne Amerike
* se množi
Človek bi mislil, da se najhitreje množijo prebivalci Indije ali Kitajske. V resnici ima rekord v tem pogledu Južna Amerika. V razdobju 1937-1S52 je prebivalstvo Južne Amerike narast-lo za 38,5%. V istem razdobju je prebivalstvo same Venezuele narastlo za 52%, prebivalstvo Mehike za 50,’% in Brazilije za 41,5%, toda prebivalstvo Pakistana in Indije samo za 20%. V času od leta 1937 do 1947 je prebivalstvo Kitajske parastlo samo za 2%. Prebivalstvo Japonske je v razdobju 1937-1952 narastlo za 20,5% V Evropi je dosegla rekord Holandija, katere prebivalstvo se je v razdobju 1937-1952 povečalo za 20,5%. Za njo se je postavila Švica s 15%. Holandija je imela leta 1937 enako prebivalstvo kot Belgija, toda leta 1952 je njeno prebivalstvo že preseglo belgijsko za 2 milijona. Razmeroma polagoma narašča prebivalstvo v Italiji. Njen prirastek znaša približno toliko kakor v ostalih zahodnih državah, ip sicer 10,6%. Skandinavske države so napredovale za 9,2%. Francija za 3,4%. Čeprav ni ta prirastek velik, so Francozi z njim zadovoljni; saj je prebivalstvo v času med letom 1137 in 1944 nazadovalo do 41,200.000 na 38 milijonov 300 tisoč, a se je od leta 1944 do 1952 dvignilo na 42,600.000. Se pravi, da je v tem času narastlo za 11,2%.
VSAKO MINUTO ENO STANOVANJE, vsakih sedem minut ena hiša in vsakih 24 ur en nebotičnik. Prebivalstvo brazilskega mesta Sao Paolo narašča najhitreje na svetu. Leta 1890 je imelo 69.000 prebivalcev, leta 1940 1,3 milijona in danes ima 2,7 milijona prebivalcev. Prebivalstvo tega mesta nara. šča dvakrat hitrejše kakor prebivalstvo Rio de Janeira in 3-krat hitrejše kakor Buenos Airesa in 13-krat hitrejše kakor New Yorka. Lansko leto so zgradili v Sao Paulu 399.999 stanovanj, se pravi vsakih 70 sekund eno stanovanje, vsakih 7 minut eno hišo in vsakih 24 ur en nebotičnik. Površina mesta se naglo širi. V evropskem predelu (Jardin Europa) in ameriškem (Jar-din America) stane kvadratni meter zemljišča okoli 1.000 kruzejrov (148.000 lir). Pred nekaj leti je stalo stanovanje dveh sob s pritiklinami v središču 70.000 kruzejrov, danes stane že 250.000 kruzejrov.
Gospodarski razvoj države Sao Paulo predstavlja nekaj neverjetnega. V štiridesetih letih je v njej nastalo 44.000 industrijskih podjetij z 80.000 delavci. Lansko leto so v teh podjetjih proizvedli za 60 milijard kruzejrov (888 mi-
najhitreje
ijjard lir )blaga. V samem mestu Sao Paulo je okoli 20.000 podjetij s 450.000 delavci. Gospodarsko in politično vladajo nad Brazilijo nekaj sto bogatih družin, kj so portugalskega, italijanskega, japonskega ali nemškega porekla. Ko se je nedavno poročila hčerka nekega takšnega velikaša, so potrošil; 30 milijonov kruzejrov (okoli 444 milijonov lir).
Enlre Rios - naselbina
po^osiavstiiti Švabov
Okoli 2.500 podonavskih Švabov, ki so leta 1945 po zlomu Hitlerjeve vojske zapustili Jugoslavijo, je pod vodstvom inž. Moora iz Srema organiziralo naselbino Entre - Rios na brazilski planoti Guarapuava okoli 1.200 metrov nad morjem.
Po nemških podatkih se je leta 1945 preselilo jz Banata, Vojvodine in Srema nekaj nad 100.000 Švabov v Avstrijo in na Bavarsko. Od tam so se nekateri porazgubili po raznih nemških deželah, drugi se pa naseljujejo zopet v skupinah zlasti v Braziliji. Švicarska organizacija »Schweizer Europa-Hilfe« je preskrbela denar za ustanovitev kolonije nemških beguncev v- Braziliji. Entre-Rios stoji 32 km od občine Guarapuava v brazilski državi Parani. Nova naselbina je 17 km oddaljena od zadnje železniške postaje, ki pelje do obale. Podnebje je razmeroma ugodno, ker se planota razprostira 1.200 metrov nad morjem.
Naseljevanje se je začelo junija 1951. ko je v Brazilijo prispela prva skupina 222 ljudi. Danes živi tam že 550 družin, ki štejejo 2.500 Nemcev. Najprej so Nemce naselili v zasilnih barakah. Hrana je bila skupna. Pozneje so pričeli graditi hiše, ki jih je danes že nad 500. Postavili so si tudi elektrarno, mlin za riž in žago. Kmetom je bila dodeljena površina zemlje po 20 hektarov na posameznika. Imajo že okoli 400 holandskih krav, prav toliko konj in 2.000 prašičev ter okoli 10.000 kokoši. Zgradili so si tudi šolo, cerkev in gostilno. Zemljo obdelujejo po večini s traktorji. Polja na katerih sejejo pšenico obdelujejo skupno.
Kakor rečeno, je omogočila naselitev Nemcev Švicarska evropska pomoč. Z brazilsko vlado je ta ustanova podpisala posebno pogodbo že avgusta 1950. Denar je vzela iz prebitka, ki ga ima švicarska trgovina z Brazilijo. Izdelan je bil širši načrt za naselitev okoli 100 tisoč Nemcev v državi Parani.
nikovo povelje. Ko je ta zapovedat »Naprej!«, so zaškrebetale škrebetu-ije, zapokali so klopotci in vsa vesela mlada četa je začela krožiti po vasi, kričaje na vso moč »Zvoni prvikrat!«, pozneje »Drugikrat!« in slednjič »Tret jikrat!«. Ko so mali kričači krožili v tretjič po vasi, je bila cerkvena slovesnost navadno že davno v teku in ko so se vrnili k cerkvi, je bila večkrat že pri koncu. A to jih je malo brigalo, njim je bilo glavno, da so se smeli do mile volje nakričati in naropo-tati.
Sodijo, da so bila velikonočna jajca, simbol poljske rodovitnosti, pri poljedelskih narodih v navadi že v globoki preteklosti, morda več tisočletij pred krščansko dobo. Jajca, to je pirhe, police, gnjati in sploh vse, kar so dobrega pripravili za velikonočno pojedino, so nosila dekleta ali pa mlade žene — po možnosti v novih jer-basih blagoslovit v cerkev, to je bil tako imenovani »žegen«, darovali so si navadno le žegnane pirhe. Pri nas so bili in so še danes v navadi le enobarvni pirhi. Na Kranjskem pa so bolj cenili pisanice, to je s cvetlicami in srčeci okrašene pirhe. Tudi žolica, po domače »žuca«, to je iz prašičjih kož in žilastega mesa skuhana želatina, ni smela manjkati na velikonočni mizi; pravijo, da spominja na potres, ki je pretresel zemljo, ko je Kristus umrl na križu.
Mi moderni ljudje živimo takore-koč kar tjavdan, medtem ko je bilo prejšnje človeštvo mnogo bolj tesno povezano s prirodo in njenimi zakoni. Le ako upoštevamo to povezanost, se nam razjasni pomen raznih starin običajev ob praznikih; razumeli bomo, kako je velikonočni, to je spomladanski praznik časovno povezan s predpustom in postom. Naš predpust je čas, preden zapustimo meso (»ma-sopust« v češčini, to je: pusti meso J, se pravi, čas, preden zapustimo težko mastno zimsko hrano, ki nam je potrebna pozimi, in to posebno v bolj hladnih deželah, kjer živi večina naših bratov Slovanov. Krščanstvo je dalo postu globlji pomen odpovedi iz duhovnih nagibov. Na koncu predpu-sla, to je zadnje dni pusta, se še enkrat dobro najemo vsega dobrega, potem pa nam je potrebna bolj lahka postna hrana, da naše telo očistimo od težke zimske hrane ter da se, kakor vsa priroda, pripravimo za novo življenje. Da bi ne bil ta prehod preveč brezbarven in dolgočasen, so ustanovili naši davni kmetski pradedi spomladanski praznik, praznik vesne, vesenski, vozemski praznik: vozem. Katoliška cerkev je postavila »veliko noč«, t. j. praznik Kristusovega vstajenja prav v ta čas, da bi nove kristjane odvrnila od starih poganskih navad in jih pridobila za novo življenje v duhu krščanskega nauka.
—od
Utrinki
KONEC DOLGE STAVKE. Stavka newyorških pristaniških delavcev je trajala 29 dni. Med tem časom so se v newyorškem pristanišču nabrale gomile blaga. V pristanišču dela 20.000 delavcev.
ZENSKE VEDNO BOLJ PIJEJO. V Noordwjijk>u na Holandskem zaiseda Svetovna organizacija za zdravje. Predstavniki posameznih držav so poročali o uživanju alkohola po svetu in ugotovili, da se alkoholizem širi zdaj tudi med ženskami. To so ugotovili predstavniki Holandije, Francije Avstrije in Irske. Število ženskih alkoholikov v Avstriji je od 1. 1910 naraslo za 5—13%. Ločtve zakonov so bolj pogoste v družinah, ki so vdane alkoholu. Predstavnik Francije je u-gotovil. da je moderno življenje iztrgalo ženo iz družine. Irski odposlanec je pripomnil, da vedno več žensk pije v javnih lokalih v Dublinu in da se zdaj ta navada širi po vsej državi-Alkohol so pričela uživati celo dekleta.
NAD MILIJON FRANKOV ZA PIERROVO SLIKO. Podoba francoskega duhovnika in poslanca Pierra, ki jo je naslikal Georges Rouault, je bila prodana v Parizu za 1,750.000 frankov. Izkupiček je bil darovan organizaciji »Tovariši jz Emavsa« ki je pod vodstvom o- Pierra razvila močno socialno akcijo za pomoč brezdomcem in brezposelnim. Tej organizaciji sta darovala slike tudi slikarja Henri Matisse in Marc Chagall.
REŠENI S HELIKOPTERJEM. Pred Kazablanko so s helikopterjem rešili 3 potnike in 27 mož posadke švedskega parnika »Dalsland«, ki je zadel ob pečino. Helikopter pripada ameriškemu letalstvu.
BOGASTVO KITAJSKE
Sovjetski tisk poroča da cenijo ležišča premoga Kitajske na 400 milijard ton. Ko bi Kitajiska izkopala vsako leto 400 milijonov ton premoga, bi se njena ležišča izčrpala šele v 1000 letih. Sele najnovejša raziskovanja so dognala, da so važna premogovna ležišča v Sečvangu, Senaju Sinkjangu in drugih krajih. Ležišča petroleja znašajo več kakor eno milijardo ton-Kitajske vodne sile bi lahko proizvajale 150 milijonov kW električne energije-
400 let stari recepti
Stanovska organizacija v Salzburgu je pred 400 leti dala navodila svojim članom, kako naj ravnajo pri zaključevanju svojih poslov. Iz njih navajamo nekatere nauke:
Ne kaži se jeznega in mračnega, kakor da bi bil obremenjen s svojimi družinskimi zadevami; to bi namreč preplašilo kupce.
Rad povprašuj, ne verjemi pa mnogo tega, kar slišiš.
Ne zaupaj vsakomur -, potem ti ne bo treba biti odgovoren za njegove zadeve-
Ce ti kdo ponuja poceni blago in hkrati trdi, da boš zaključil sijajno kupčijo, otresi se ga, da se ne boš kesal.
Zgubiti ob pravem času je tudi u-metnost.
Ne zapusti svojih starih dobrih odjemalcev in ne pritiskaj nanje preveč, kajti to jih bolj boli kakor tujce.
Ne plačuj menice pred rokom, sicer se ti lahko zgodi, da jo boš dvakrat plačal.
Ne obotavljaj se, kadar se moraš odločiti, ali se udeležiš sejma. Ako zamudiš takšno priložnost, se ne povrne več. Bolje je prodati z obžalova' njem kakor z obžalovanjem zadržati blago.
FRANCOZI PROTI TUJIM IGRAČKAM
Pariški listi poročajo, da se 19.000 francoskih delavk v tovarnah igračk razburja zaradi vesti, da bo v smislu novih odredb o sprostitvi zunanje trgovine dovoljen uvoz tujih igračk-Vrednost v Franciji izdelanih igračk doseče 16 milijard frankov na leto-Listi poudarjajo, da samo Francozi plačujejo delavke kakor delavce. Francoska industrija igrač plačuje 48% plač v socialne namene. Plača Francozinje, ki je zaposlena v teh tovarnah in ki dela 48 ur na teden, znaša 199 frankov na uro, v Nemčiji zasluži delavka tovarne igrač 98 frankov in v Italiji 88 frankov. Ako postavimo proizvodne stroške v Franciji na 100 dosežejo ti v Nemčiji 62,55 in v Italiji 62,25. Po vsem tem bo igračka domače proizvodnje stala v Franciji 100 frankov, nemška igračka, ki jo bodo uvozili v Francijo, 52,10 in italijanska 52 frankov.
VINIC0LA ISTRIANA
ZALOGA VINA NA DEBELO
Trst-Mica FonMa štev. 6 - leftn 93-200
Gostilna ..NIM BUNKER"
Trst, ulica Conti 40
Cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike!
V NABREŽINI
predvaja
v soboto in na velikonočno nedeljo zgodovinski barvani film
JULIJ CEZAR
---♦----
Na velikonočni ponedeljek predvajamo komični film
GIANNI in PIN0TT0
NA SEVERNEM TEČAJU
—♦—
Po tej poti želi vsem cenjenim obiskovalcem
vesele velikonočne praznike I
Sedlarsko podjetje
D0LES IVAN
sprejema vsa nova dela po naročilu -• Izdeluje in popravlja konjsko opremo, kovčeke, torbice i. t. d. Cene zmerne!	< biščite nas !
Trst - Ulica G. Gozzi št. 1
Zaloga 'stavbenega materiala in lesa
Daneu Frančiška
Opčine - Narodna ulica št. 77
Telefon 21-034
Želimo cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike!
ALOJZ DANEU
Stavbeni maleriai - železnina in kovine
OPČINE
Proseška ulica 13 — Tel. 21-044
Želimo vesele velikonočne praznike cenj. odjemalcem in prijateljem !
BUFET	
	Je&fzlC&irUi'
	TRST - UL- Ghetja 5
	♦
	PRVOVRSTNA ISTRSKA IN BRIŠKA VINA. DOBER PRIGRIZEK IN IZVRSTNA DOMAČA KUHINJA
Gostilna
OSTROVSKA
TRST
Ulica S. Nica Iti 1 - Tal. 37 918
Vam nudi pristna vina in Vam postreže z dobro domačo kuhinjo
GOSTILNA
VISINTIN IVAN
Nabrežina - Center 95
želi cenjenim gostom veselo veliko noč!
Trgovina^ jestuin
Gruden Edvard
Nabrežina št. 97
želi
veselo veliko noč svojim ceujenim odjemalcem!
PEKAMAin G 0 S T I L IH A MBREŽI1M
in CelefrtiMjtM
Svojim cenj. gostom in odjemalcem želimo vesele velikonočne praznike !
Trgovina jestvin in peKarna
ČOK ZORA
Opčine, Narodna ul. 61 - Tel. 21°>046
želi vesele velikonočne praznike cenjenim odjemalcem in prijateljem
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE — Narodna ulica št. 22 - Telelon 21-026
želi cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem veselo veliko noč!
Gostilna „ St USI n HO"
V - v-
• d, «L4B	^ T_______
•S JB JBB	vr»T^S*4>,
l/t. CARDUCd ♦/
ps?M
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
Novo dospeli sezonski izdelki
Oglejte si nase nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev / Priporoča se za nakup.
CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. 1.
TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL 96-536
AVTOPOMTJE
SJjjR
Tovorni prevozi Tej -{ 356gg Osebni avtobusni prevozi
Mehanična delavnica
AVTO €r A RAŽA - TRST
ULICA MORERI 7
SOSIČ
s o s s i
R A R I	O
OPČINE. TRG MONTE RE 4-TEL 21-155
Prodajamo plinske, električno in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „MOITIOASA«
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Kon onelu in Velikem Repnu
= Prodajamo tudi na obroke » Gene ugodne I =
H

(D
H
e
o
S)
<
S)
M
&
NI
H
Ni
<
0
CD'
P*
ki
H
0
5
ki
k<
6 ki *
esj
[SB
a ^
s* ^ • £
e-t-
P2-Š
a S.
s
>5
a &
rs S~
£-1 E—I S
O
^3 N p3 £-
n «5
r** S
ra
m
«=1
N
E-l
w
H3
H
t»
m
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
GEC ALOJZ
TRST - Piazza Tra i Rivi 2 - Telefon 31-198
Oglejte At' tuuo zcdtHjo damtJdk, vnoikih iti otxalkiL 'ceuijeu ta i/iomtaclaMka «t ipatetao tezana.	CCHB UgOdnB
Hotel «TURIST»
Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 - Tel. 21-893, 20-129
1 Sodobno preurejen z 85 ležišči, lepo urejenim jj l senčnatim vrtom in bifejem <- Nudimo prvo* S ) vrstna domača in tuja jedila ter sortirana l l vina s Oddaljen je samo 3 minute od železni' )
> ške postaje ' Obiščite nas, prepričali se boste ! X
NE V AVSTRALIJO!
DVA PRIMERA NAŠE LAHKOMISELNOSTI
»Gospodarstvo« je že v zadnji številki napovedalo, da bo protii koncu tega meseca z ladjo »Toscana« ki je mnogo slabše opremljena kakor »Ca-stelverde«, zapustila naše kraje nova skupina izseljencev. Pri pametnih so zalegla opozorila našega tiska in vseh politličnih skupin — vsaj v tem pogledu so si bile edine — in so ostali doma. V zadnjem hipu so nekateri prejeli tudi neposredna opozorila iz Avstralije, naj nikar ne hodijo iskat sreče tja, ako imajo doma vsaj skorjico kruha.
Na žalost je bilo med našim ljudstvom tudi nekaj takšnih, ki zaslužijo več kakor označbo, da so nespametni. Kljub vsem opozorilom staršev in ljudi, ki poznajo svet in so poučeni tudi o razmerah v Avstraliji, so se odpravili na ddlgo pot, s katere se bo le redko kdo vrnil. Mnogi bi se radi vrnili, kakor so se poprej že mnogi, toda denarja za povratek ne bo. Znano je n. pr., da so za vožnjo nekega takšnega nesrečnika, ki bi se bil rad vrnil, zbirali denar vsi njegovi sorodniki m da ga je takšen »špas« stal skoraj pol m/ilijona lir.
Kaj porečejo potem: ljudje k temu primeru: Mlad fant z našega Krasa — zaradi občutljivosti sorodnikov nočemo navesti vasi — se je odločil za Avstralijo in se že odpeljal s prvo ladjo. Gospodarske razmere v hiši so takšne, da bi lahko še živel v družini in si ustvaril tudi lastno družino. Mati ga je skušala prepričati, naj o-
Nobena druga država ne dela tako nesmiselnih eksperimentov, kakor jih je napravila Italija z Zadrom in Gorico; zdaj bi si rada privoščila še Trst. Glede na to, da je italijanski imperializem spričo italijanske gospodarske, vojaške in politične slabokrvnosti in še posebno, ker je imperializem sploh zgodovinsko tako zastarel da so danes v likvidaciji neprimerno močnejši imperializmi, je italijanski imperializem: prava karikatura, ker čisto nič ne upošteva gospodarskih dejstev. Po prvi svetovni vojn; so' Zadar odrezali od Dalmlacije, ki ga je redila; na to je morala seveda Italija sama vzdrževati to brezposelno mesto. Čeprav je zgodovina dokazala vso nesmiselnost italijanske zadrske politike, so Italijani po drugi svetovni vojni ponovili to neumnost z Gorico. Gorica je vendar živela od goriške dežele točno povedano: od slovenskega prebivalstva go' riške dežele, ker samo Slovenci so nositi denar v Gorico. Nosili so ga večinoma italijanskim1 trgovcem in uradnikom. Razen teh ni bilo in ni drugih Italijanov na Goriškem. Goriški Furlani so nosili in nosijo še danes svoj denar v furlanska meslteca in trge, ne pa v Gorico. Semkaj so prihajali sa-mo' s praznimi žepi, da bi si jih napolnili g slovenskim denarjem. To so dejstva, ki jih gotovo poznajo vsi tisti goriški Italijani, ki ne živijo1 v nacionalističnih oblakih. In kaj je dosegla bistroumnost italijanske vlade s tem, da je odrezala mesto od goriške dežele? Zavezala je italijansko vrečo, da je goriški Slovenci ne morejo več polniti s svojim denarjem. Zelo visoka modrost je to, vsekakor nekoliko previsoka za naš ubogi slovenski razum-
Preveč bi bilo zahtevati od' italijanske vlade, da bi pri razmejitvenih pogajanjih upoštevala naše slovenske koristi, pač pa bi_bila morala upoštevati gospodarske koristi goriških Italijanov. Ko se ni mogla polastiti vse goriške dežele, bi namreč morala v gospodarskem interesu goriških Italijanov — prepustiti tudi mesto Jugoslaviji. »Dalekovidnl« Macjbliavellovi nasledniki Se nam bodo gotovo smejali, ker ne razumemo, da je Gorica zanje le odskočna deska. Takšne odskočne deske so bile tudi Zadar, Reka, Albanija itd.; toda z njih se je dalo skakati v obe smeri, ne samo naprej-To je temeljito: preizkusil Mussolini.
Oglejmo si nekoliko, kaj je prinesla Gorici »prosta cona«. Predvsem nimajo mali trgovci in mali podjetniki od te ustanove nobene koristi; sicer veljajo carinske olajšave samo za tri vrste blaga, in sicer za sladkor, kavo in alkohol. Razen tega so vsa novo-usta-novljena industrijska podjetja oproščena od davkov za dobo desetih let. Odkar je v veljavi prosta cona, so v Gorici ustanovili 15 manjših industrijskih podjetij, kaltera zaposlujejo okrog 200 delavcev- Izmed teh 15 novih industrijskih podjetij (za čokolado, bombone, likerje in les) so nekatera že v krizi. To je vsa tista prosta cona, ki naj bi rešila propadajočo Gorico.
Glede na zares bedni gospodarski položaj tega nesrečnega mesta so1 Goričani upali, da jim bo vsaj davčni vijak malo prizanesel, in to 'tem bolj, ker je bil davčni, ravnatelj poklican v Rim., kjer so mu priporočili, naj ne bo prestrog pri izterjevanju davkov. Upali so tudi, da bodo bolj pritisnili na tiste bogataše, ki skrivajo svoje velike dohodke in da bodo bolj obzirni nasproti gospodarsko šibkejšim1. Razočaranje je bilo popolno. Tistim, ki so pošlteno naznanili svoje pičle dohodke, so jih na davčnem uradu kar podvojili; glede velikih pa vemo, da so v Italiji skoraj nedotakljivi. Sedaj nastaja vprašanje:	kakšen smisel ima
sploh Vanonijev zakon, ako davčni u-radi ne upoštevajo- prijavljenih dohodkov, temveč samooblastno odmerjajo davke, ne da bi upoštevali, ali so pri-
stane doma. Nič ni pomagalo. Odvrnil ji . je: Grem, ker gre tudi moj prijatelj ... Na pot mu je dala 100.000 lir in kupila zanj še avstralskih funtov za drugfih 100.000 liir. Priporočila mu je naj se vrne, ako mu ne bo dobro. Kaj porečejo naši brihtni Kraševci k temu? Kaj bi lahko napravil mlad podjeten človek z naložbo 200.000 lir? Izučeni mehanik bi si nabavil lahko orodje, kmečki fant bi globlje zaoral na svojem posestvu, dokupil bi si morda še živine itd. Medtem bi lahko mirno spal pod lastno streho in živel v svoji domači vasi blizu mesta, ki tako vabi mladega človeka. Vsemu temu se je odpovedal, ker se je njegov tovariš odločil za pot v tujino, kjer ga bodo sprejeli kot tujca; sam ne zna niti jezika dežele, o kateri sanja, da mu bo dajala med in mleko.
Kaj porečejo pametni ljudje k drugemu primeru. Oče je postavil sinu v tržaški okolici mehanično- delavnico ki se je takoj razvila, ker je še vedno konjunktura za popravila ameriških avtomobilov. Nekega dne pristopi k njemu po vsej okolici znani avanturist, češ kaj se boš s tem delom mučil, prebrihten si za to, v Ameriki te čaka sreča. Mlademu možu je zaigralo srce, pritrdila je tudi še žena, ki je bila še manj izkušena kakor on- In res, pustil je delavnico in stanovanje ki mu ga je preskrbel oče, in odpotoval v Južno Ameriko, kakor da tam ne bo treba delati.
jave točne ali ne. Ako prijave res preverijo, bi morali odmeriti davke na podlagi pošteno prijavljenih dohodkov ali pa primerno kaznovati tiste, ki so svoje dohodke prenizko naznanili. Ker tega ne delajo, škodujejo poštenim, medtem ko dajejo- potuho nepoštenim davkoplačevalcem.
INPS (Državni zavod za soci'1' -skrbstvo) zida sedaj (pravzaprav kopljejo šele temelje) večjo zgradbo na Travniku, zraven cerkve. Med tem prostorom in po vojni novo zgrajenim poslopjem finančne uprave, zraven pošte, se dviga, [tudi po vojni sezidano, prvo poslopje omenjenega zavoda. Sicer se v Gorici ničesar ne zida in za ruševine med vojno porušenih hiš se nihče več ne zmeni.
Kaj pravijo goriški trgovci? »Čakamo in zalagamo, dokler nam bo še kaj ostalo iz boljših časov.«
Ko poslušaš Goričane in se oziraš okrog sebe. te nenadoma objame občutek, da mesta Gorice sploh ni več; to kar vidiš pred seboj, je samo še njeno mrtvo truplo. V tem mrtvem mestu je ostal živ samo še majhen slovenski trg za bližnje slovenske vasi. Tako čakajo Goričani na boljše čase, ko bo goriško mesto zopet oživelo, medtem ko čaka tudi rimska vlada na povratek dobe. ko so rimske legije korakale na vse strani in gradile »im-pero ro-m-ano«. Namesto da bi gledala naprej v bodočnost, se rimska vlada ozira nazaj, v preteklost, kakor se je ozirala Lotova žena in — okamenela.
—od—
Atomska energija za uničevanje človeštva?
Američani so tik pred; zaključkom druge;1 sv'etov)ne vojne vrgli (na Japonsko dve atoiriski bombi. Japonci so se takoj vdali, proti temu orožju ni bilo pomoči. Zdaj razpolagata oba nasprotna tabora (ameriški in sovjetski) tudi z vodikovo bombo, ki je mnogo hujša kakor navadna atomska bomba. Prav takšno bombo so Američani preizkusili že leta 1952. Vrgli so jo na majhen otok Eluigelab. Sele zdaj so obljavill, kalfco strahoten učinek je imela eksplozija te bombe- Otok je kar izginil. Pri otokih Bikini (blizu Japonske) so Američani nedavno pre-
V POTU SVOJEGA OBRAZA JE RAZKLAL DIAMANT
Do najbolj dramatičnega brušenja diamanta je nedvomno prišlo, ko je dobil znani holandski mojster v brušenju dragih kamnov Aascher nalog, da razžaga diamant, ki so ga našli le. ta 1905 prj Cullinanu v Transvaalu. Diamant Cullinan je tehtal 624 gramov (3124 karatov) in spretni Aascher se je spravil na delo, dobro se zavedajoč ogromne odgovornosti, ki si jo je naložil na svoje rame. Več mesecev je risal in računal, da določi črto, po kateri naj bj se diamant razklal in tako je določenega dne položil svoje malo dleto na preračunano točko. V potu svojega obraza je nalahno udaril po diamantu, a jekleno dleto se je zlomilo. Aascher se je pri tem tako razburil, da je moral iti za nekaj časa v bolnišnico. Po povratku iz bolnišnice se je Aascher ponovno lotil dela. To pot se je diamant gladko po določeni črti razklal, vendar je to zvedel Aascher šele kasneje od svojih občudovalcev,
KAJ MISLI ANGLEŽ O RAZMERAH V AVSTRALIJI
Londonski list »The Observer« (4. aprila) objavlja poročilo svojega so-trudnika Patricka 0’Donavana o političnih in gospodarskih razmerah v Avstraliji. Pisec omenja, da živi danes v Avstraliji okoli 9 milijonov ljudi. Obsežne pokrajine, kjer bije vroče tropsko sonce, so ostale gospodarsko nerazvite. Glavna pridelka sta volna in žito. Polovica volne v med-narodnigj-rgovini je avstralskega izvora. Avstraliji grozi zdaj velika nevarnost, ker je letos upadlo povpraševanje po avstralskem žitu slabših vrst. Po proizvodnji svinca je Avstralija na tretjem mestu po proizvodnji cinka pa na četrtem med drugimi državami. Avstralija bi si zagotovila lepo gospodarsko bodočnost, ako bi z novimi kmetijskimi raziskovanji lahko -izkori-stila ogromne zapuščene predele in bi odkrila nova ležišča rud. Dalje poroča dopisnik, da ni delavska stranka naklonjena priseljencem, ker ščiti koristi domačega delavstva.
izkusili še hujšo vodikovo bombo. Pri 23 japonskih ribičih so opazili čudne znake nekakšnih opeklin, glede katerih so zdravniki ugotovili, da gre za posledice radijskega izžarevanja, ki ga povzroča 'eksplozija atomskih bomb. Okužene so bile tudi ribe, ki so jih nalovili, prav tako same ladje. Japonci so protestirali pri ameriški vladi in zahtevali odškodnino. Ves svet-se je razburil in opozicija je od angleške vlade zahtevala naj se poizkusi z atomskimi bombami ustavijo. Ne Churchill ne Eisenhovver nista sprejela tega predloga češ, da zahtevajo obrambne koristi, da nadaljujejo s poskusi. Ameriški poslanik na Japonskem je skušal omiliti nevarnost, ki jo povzročajo poizkusi z atomskimi bombami. Po njegovem mnenju je za uživanje v bližini atomskih poskusov ujetih rib združeno le z neznatno nevarnostjo. To je tudi mnenje ameriške kojnisije za atomsko energijo, ki je doigo proučevala učinek radijskega izžarevanja, ki so- mu izpostavljene ribe. Stopnjo radioaktivnosti rib se da določiti s tem, da se ribe pri prihodu v pristanišče preiščejo. V San Franc/lcu soi ameriške oblasti zadržale dva tovora zmrznjene tune iz Japonske; ugotovile so, da- niso bile okužene z radioaktivnostjo.
Zgovorne številke
136 MILIJONOV DOLARJEV bo ameriška vlada potrosila za graditev letalskih oporišč v Španiji. To je prvi obrok. S tem denarjem bodo izboljšali letališča Torrejon-Barajas blizu Madrida, El Co-pero in Moron pri Se-vilji in letališča pri Saragosi. Letališča bodo povezana z naftovodom, ki bo stal 26 milijonov dolarjev.
ŠTEVILO AVTOMOBILSKIH VO. ZIL se je v preteklem letu povečalo v Angliji za 400 000. Danes je v Angliji v prometu dvakrat več avtomobilov kakor pred 20 leti. Toda ti avtomobili so lansko leto povzročili 226.000 avtomobilskih nesreč in prj tem ubili 5.070 ljudi. Prometni minister je dejal, da je to strašen rekord. Mar ni pokopališče s 5.000 grobovi nekaj strašnega?
PIVA SO V ZAHODNI NEMČIJI potrosili lansko leto 28,77 milijona hektolitrov, to je 11,3% več kakor leta 1952 (25,85 mil. hi). V zahodnem Berlinu so ga popili za 16,6% več kakor v prejšnjem letu, na Bavarskem za 5,3%, v Hamburgu za 20,70% (vsega 870.000 hi), v Bremenu za 16% (800000 litrov). V vsej Zah. Nemčiji so popili lansko leto več piva kakor pred vojno, to je 1. 1936 (26,8 milijona hi), vendar manj kakor leta 1938 (32,5 milijona hi). Potrošnja na glavo se je dvignila od 51,6 litra v 1. 1952 na 56,8 litra v 1. 1953; v letu 1938 je vsak Nemec popil povprečno 69,9 litra na leto. Samo iz Bavarske so izvozili v tujino 89.000 hektolitrov piva, za kar so prejeli 10 milijonov nemških mark O nemška marka okolj 150 lir).
ki so brez diha sledili njegovemu mojstrskemu udarcu. Aascher se je namreč v svoji živčni napetosti trenutek po udarcu po diamantu onesvestil in zgrudil v naročje zdravnika, ki ga je iz previdnosti poklical v delavnico.
BRSTENJE KROMPIRJA IN ČEBULE se lahko prepreči. Ameriško kmetijsko ministrstvo je odobrilo u-porabo kemikalij, ki so jih izdelali in-dudstrij-ski znanstveniki za prepreče-nje brstenja krompirja in čebule v kleti. S kemikalijo maleičnim hidra-zidom se potrosi pridelek, preden se pospravi in vskladiščii. Poskusi z novim sredstvom so se vršili 4 leta na raznih poskusnih postajah. Pokazali so, da sladka španska čebula ne brsti, potrošena s kemikalujo, 8 mesecev, boljša križana čebula pa še nekaj mesecev več. Krompir ki navadno hitro kali pri temperaturi nad 4,4 stop. C., pa- potrošen s kemikalijo ne kali niti pri temperaturi 12,7 stop. in sicer dvanajst mesecev.
Prosta cona ni rešila Gorice
lenni.cne
Stran 2
GOSPODARSTVO
Nedelja, 11. aprila
Uec
m fo SAtM
FRANCIJA NE MORE POGOLTNITI EOS. Nemci so že vse pripravili za pristop Zahodne Nemčije k Evropski obramibnli skupnosti. Njihov parlament in tudi republiški predsednik sta že potrdila zadevno pogodbo. Italijanska vlada je pooblastila predsednika Scelbo, da predloži to pogodbo parlamentu v odobritev. Njen sklep ne omenja zahteve po Trstu, ki jo je prej italijanska vlada postavljala kot pogoj za pristop k EOS (Evropska o-brambna skupnost). Toda v Franciji ne teče tako gladko, kakor bi želeli zlasti Američani. Francozi se upirajo oborožitvi Zahodne Nemčfije do katere bi imela ta pravico v trenutku, ko bi se dokončno organizirala EVropska obrambna skupnost. Mnogo je še Francozov, ki ne morejo pozabiti zadnjih treh nemških vdorov v Francijo (1. 1870, 1. 1914 in 1 .1940). Tem upornikom se je nenadoma pridružil še maršal Juin poveljnik vojske Organizacije atlantske pogodbe (NATO) za Srednjo Evropo in svetovalec francoske vlade za vso obrambno strategijo. Vlada ga je nato odstavila z vseh mest, medtem ko mora glede' njegovega položaja v NATO1 odločiti vrhovno poveljstvo atlantske vojske. Pravijo, da namerava maršal stopiti na politično pozorišče. Tisti dan ko s0 v Parizu bivši borci-povratniki iz Indoki-ne priredili pred slavolokom zmage svečanost, da bi pokazali svojo solidarnost s francosko vojsko v Indoklni in s politiko francoske vlade,, se
,i-i	oc je o-
glasua ulica z vzkliki: »Živio Juin-
Nočemo evropske obrambne skupnosti!« ter je napadla celo predsednika vlade Laniela in vojnega ministra Plevena.
TUDI POSARJE KAMEN SPOTI-Zagovorniki fraocosko-nemškega zbližanja so Si mnogo obetali od sestanka zunanjega ministra buiaulta z nemškim kanclerjem (ministrskim predsednikom)'; Adenauerjem, Slo je za to, da bi se sporazumeli glede usode Posarja ki je med Francijo in Nemčijo nekako takšen kamen spotike kakor tržaško vprašanje med Jugoslavijo in Italijo. Posarje živi danes1 v gospodarski zvezi s Franaijo, politično pa je neodvisno. Kakor so pokazale zadnje volitve v deželnem zboru želijo Posarci ohraniti svojo politično neodvisnost. Francozi, delajo na to, da bi se Posarje »poevroplilo« se pravi, da bi se mednarodno pravno zajamčila njegova politična neodvisnost. Nemci trdijo, da živi v Posarju njihov živelj in da je tudi premoženje (naravna bogastva, kakor rude in premog, nadalje podjetja) nemška lastnina. S Francozi bi se začasno sporazumeli edino pod pogojem da btt ti priznali Nemčiji iste gospodarske pravice kakor jih zdaj uživa v Posarju Francija. Poleg tega b; morala Francija pristopiti k evropski obrambni skupnosti. Velikega pomena je, da so Američani glede Posarja na strani Francozov.
OBISK PREDSEDNIKA TITA V TURČIJI. Predsednik FLR Jugoslavije je sprejel povabilo predsednika Turške republike Dželala Bayala naj bi; obiskal Turčijo, s katero je Jugoslavija v prijateljskih odnosih. Ti odnosi se razvijajo v okviru balkanskega sporazuma, v katerem je tudi Gr-čtija. Ravnatelju Anatolske agencije je predsednik Tito izjavil da je na svetu še mnog nerešenih problemov in da zija med Vzhodom in Zahodom še vedno na pogled nepremostljiv prepad; vendar je nevarnost oboroženega spopada mnogo manjša, kot je bila pred dvema letoma aj)j pred tremi leti. Za ta svoj optimizem je maršal Tito navedel tri razloge: Nastalo ravnovesje v oborožitvi med Vzhodom in Zahodom, 2. strah pred1 vojno pri večini človeštva in sovraštvo- do vojne 3. okolnost, da so na svetu v veliki večinli tisti državniki, ki se zavedajo uničujočih posledic nove svetovne vojne in ne poslušajo glasov tistih mračnih sil. ki hočejo iz osebnih koristi pahniti svet v novi vojni pokoij.
SIRENE SE MEŠAJO1. Sovjetska zveza je z novfm predlogom vznemirila zahodni svet: izjavila je, da je pripravljena pristopiti k Organizaciji severnega atlantskega pakta (NATO) kj šteje 11 držav in ki jo je organizirala Amerika proti Rusiji. Pravijo, da bodo zahodne države to ponudbo zavrnile, češ da je samo propagandnega značaja in da je bila postavljena z namenom da bi zanesla spor med zahodne države. Nekateri zahodni listi priporočajo, da bi zahodne sile skušale pridobiti Ruse za pristop k novi) splošni pogodbi, .kjf b)i zajamčila svetovno varnost in s tem zmanjšala sovjetski odpor proti oborožitvi Nemčije.
V ŽENEVI POJDE TRDO. Dne 26. aprila se začnejo v Ženevi pogajanja za dokončno sklenitev miru v Koreji; zdaj vlada tam samo premirje. Konferenco so napovedali na sestanku 4 zunanjih ministrov v Berlinu. Molotov je v posebnem članku v »Pravdi« postavil zahtevo da morejo zahodne države privoliti, da pridejo na konferenco tudii predstavniki Kitajske. Ameriški zunanji minister je to takoj odbil, ne da bi poprej vprašal za mnenje ostale prizadete države.
VZHODNA NEMČIJA NEODVISNA DRŽAVA? Sovjetska zveza je dan pred začetkom 4. kongresa enotne socialistične stranke v Vzhodnii Nemčiji priznala suverenost Vzhodne Nemčije. ki je tako dobila položaj vzhodnih evropskih držav. Vlada Vzhodne Nemčije bo v bodoče lahko neodvisno odločala o notranjih in zunanjih vprašanjih, ki zadevajo dosedanjo sovjetsko cono. Nad Vzhodno Nemčijo ne bo več nadzorstva sovjetskega vrhovnega komiisiairja. (Sovjetska zveza si' je pridržala pravico, da poskrbi za zunanjo zaščito države; vzhodnonemška vlada pristane na nadaljnjo prisotnost sovjetske vojske v smislu potsdamskega sporazuma.
JUŽNA AMERIKA STOPA NA PLAN
MEDNARODNA TRGOVINA
Južna Amerika stopa čedalje bolj odločno na svetovno prizorišče v poučnem pa tudi v gospodarskem pogledu. Na južnoameriškem kontinentu so v teku važne politične, gospodarske in socialne izpremembe, ki vplivajo tudi na zunanjo politiko južnoameriških držav, hkrati pa tudi na njihove gospodarske stike s tujino. Te izpremembe so se odražale tudi na četrti vseaimeriški konferenc!! v glavnem mestu Venezuele Caracasu.
Poleg! Združenih ameriških držav se je konference udeležilo 20 držav Srednjei in! Južne Amerike. Vpliv Združenih ameriških držav na Južno Ameriko je še vedno močan, zlasti v gospodarskem pogledu. Politični izvedenci so mnenja, da pripadajo države Venezuela, Plenil, Urbgvaji, Panama, Kuba in nekatere manjše srednjeameriške države še pod vpliv Združenih držav; vendar so tudi v teh državah na delu podtalna gibanja proti Severni Ameriki. Politični vpliv ZDA odklanjajo popolnoma Argentina, Čile, Ekvador, Bolivija in Guatemala. V teh državah ima ameriški kapital še vedno močne postojanke, toda glede bodočega razvoja niso ameriški kapitalisti popolnoma mirni. Angleški gospodarski vpliv se je v Argentini in Urugvaju silno zmanjšal, medtem ko je imela Anglija prav v teh država!) poprej močan gospodarski položaj. Tudi glede razvoja v Braziliji in Kolumbiji in evropskih kolonijah v karibi-škem prostoru si ameriški in evropski državniki še niso na jasnem. Združene ameriške države pozorno sledijo zlasti socialnim gibanjem^ ki si utirajo pot v Južni Ameriki. Ameriški dr-
žavniki menijo, da bj prodor skrajno orientiranih socialnih gibanj ogrozil tudi strateški položaj Združenih ameriških držav.
E — Ekvador; M — Mehika; G — Guatemala; H — Honduras; N Nikaragua; CR — Kostarika; P — Panama; H Haiti; PR — Portorico; Koi — Kolumbija; V — Venezuela; P — Peru; Guy — Gvajana; Br — Brazilija; Pa — Paragvaj; Bo — Bolivija; Arg — Argentina; ,U — Urugvaj; Ch — Čile. — Pokončno šrafirane države simpatizirajo z ZDA; pikčaste države so nasprotne ZDA, bele so še neopredeljene.
vodi. vino itd. Sladkor je predstavljal . 50% blaga, uvoženega iz Južne Amerike; sledili so kava, kakao, goveje kože itd. Jugoslovani računajo da se bodo brazilski nakupi jugoslovanskega blaga povečali, ker strem; brazilska trgovinska politika za tem, da bi Brazilija kupovala več blaga v državah s tako imenovano šibko valuto.
Trgovina med Jugoslavijo in Paragvajem je lansko leto predstavljala 15% izmenjave z Južno Ameriko. Jugoslavija je pričela lansko leto izvažati v Paragvaj bombažne tkanine, emajlirano, posodo; steklo, žeblje, kmetijsko orodje svinčnike, gumbe, električne motorje, generatorje itd-Med Urugvajem in Jugoslavijo se pripravlja nova trgovinska pogodba. Lansko leto je Jugoslavija sklenila s Perujem pogodbo za dobavo vžigalic v vrednosti 1,ŽOO.(H)0 dolarjev; dobava se bo izvršila letos. V Bolivijo je Jugoslavija izvažala karbid in sardine, v Venezuelo telečje kože, sardine in emajlirano posodo.
V Ekvadorju je kupila manjše količine kave, v Venezueli pa nafto. Jugoslovanski gospodarstveniki računajo, da bo mogoče pospešit; trgovino z južnoameriškimi državami tudi zaradi tega ker postaja izbira -jugoslovanskega blaga čedalje obilnejša. Jugoslavija lahko izvaža proizvode kovinske industrije in elektroindustrije kemične in lesne industrije, gradbeni material, tkanine, usnjene izdelke pa tudi industrijsko opremo. Jugoslavija lahko prevzame tudi velika gradbena dela.
STARO ZELEZO CENEJŠE. Nemške železarne so sklenile nove pogodbe za nabavo starega železa. V aprilu maju in juniju bodo nabavile 270-000 ton, in sicer po ceni 1201 nemških mark za tono, medtem ko je cena bila v februarju in marcu 126 DM za tono.
Za pospešitev izmenjave z Jugoslavijo
JDJETV/Vr*
Jugoslavija je jskleniDla posiati v Južno Ameriko posebno trgovinsko odposlanstvo ki naj bi proučilo možnost; za pospešitev trgovinske izmenjave z južnoameriškimi državami. Jugoslovanski gospodarstveniki so mnenja, da so dani vsi pogoj; za pospešitev te izmenjave. Gospodarsici stiki med Junžo Ameriko in Jugoslavijo so pravzaprav v začetni fazi. V Beogradu pripisujejo to dejstvo okol-nosti. da je južnoamerišk; trg precej oddaljen. Poleg tega niso trgovinski odnosi pravno urejeni z rednim; trgovinskim; pogodbami. Jugoslavija je imela redne trgovinske sporazume samo doslej z Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Perujem. Z Argentino je sicer ' sklenila trgovinsko pogodbo že leta 1948, toda ta je iztekla leta 1951 in nova pogodba je bila podpisana šele lansko leto.
Vrednost trgovinske izmenjave med
Jugoslavijo in južnoameriškim; državami v obeh smereh od 1- 1945 do novembra 1953 cenijo na 8,2 milijarde dinarjev; to predstavlja 3% jugoslovanske zunanje trgovine v tem razdobju. Največ blaga je bilo izmenjanega z Argentino in Brazilijo. Navajamo podatke o povojni trgovini med Jugoslavijo in Južno Ameriko, in sicer vrednost uvoza in izvoza:
Peru
Ekvador
Venezuela
80.000
10,422.000
117,082.000
Država
Argentina
Brazilija
Urugvaj
Paragvaj
Čile
Bolivija
Dinarjev 4 682,141.000 1.410.497.000
293.784.000
171.226.000 208.000
24.732.000
V	lanskem letu se je obseg trgovinske izmenjave povečal. Spremenila se je tudi sestava izmenjave; saj je Jugoslavija pričela izvažati več vrst blaga. Do lanskega leta je izvažala povečini samo cement, les in kovine, lansko leto pa je izvozila v Južno A-meriko več novih industrijskih izdelkov. Odstotek izvoženih industrijskili izdelkov je v lanskem letu dosegel 25%. Južnoameriške države izvažajo še vedno stare vrste blaga, predvsem ■surove kože vo!ino_ maščobe, kavo itd. Lansko leto je Jugoslavija uvozila iz Južne Amerike tudi večje količine sladkorja.
Izmenjava z Argentino je narastla od 93 milijonov dinarjev v letu 1946 na 1.085,443.000 v letu 1950. Po močnem nazadovanju v prejšnjih letih se je lansko leto zopet dvignila na 230,963.000 dinarjev. Ta zastoj je nastal zaradi plačilnih težav; vsled suše, ki je napravila v dveh zaporednih letih izredno škodo, n; mogla Jugoslavija izvažati blaga, ki si ga je želela Argentina in si tako nabaviti devize za poravnavo uvoza iz Argentine. Po podpisu nove trgovinske pogodbe v avgustu 1953 se je položaj izboljšal.
V	lanskem letu je naraste! jugoslovanski Izvoz v Brazilijo. Dotlej je Jugoslavija izvažala v Brazilijo predvsem cement, lansko leto pa so cementu pridružil; baker sulfat polivinil, klorid, kavstična soda, amonijeva soda, svinec, antimon azbestni proiz-
UTRDITEV DINARJA. Ker je razvoj pokazal, da niso bile točne vesti, da namnerava Jugosla.vUja razvrednotiti svojo valuto in da hoče z notranjim obračunavanjem na borznih sestankih samo vplivat; na razvoj jugoslovanske zunanje trgovine, se je dinar zopet utrdil. Tako je n. pr. v Rimu 7. aprila notiral 120 lir za 100 dl-narjev. medtem ko se je poprej tečaj suka; okoli 105 lir. Po poročilu new-yorške banke Dean and Co. je dinar 29. marca notiral na prostem trgu v New Yorku 465, 11 dinarjev za dolar, lira pa 620 lir za dolar. Tečaj dinarja na prostem trgu v Ženevi 3. aprila: 100 dinarjev 0.85 švicarskega franka, 100 italijanskih lir 0,67 3/4 švic. Iranka. Tečaj na deviznih obračunski!) mestih 31. marca: v Ljubljani dolar 835 dinarjev, funt šteriing 2200, 100 nemških mark v Zagrebu 18000> 100 belg. frankov 1703, 35, 100 fr. frankov, v Ljubljani 216,01, 100 švicarskih frankov v Beogradu 17.200, 100 italijanskih lir 115 v Ljubljani, 125 v Beogradu 17.200, 100 italijanskih lir 115 v Ljubljani, 125 v Beogradu, 100 lir STO v Ljubljani 111 dinarjev.
ITALIJAN-SKEI BORZE ZAPRTEl Italijanske borze za vrednostne papirje so že več dni zaprte v znak protesta proti zadnjemu davčnemu zakonu, s katerim hočejo poostriti obdavčenje. Na sestanku borznih agentov v Rimu 7. aprila so sklenili, da se vrnejo na delo 12. aprila, ker jim je vlada obljubila da bo upoštevala njihove želje pri razpravi o zakonskem načrtu pred parlamentom.
ITALIJANSKE ZLATE REZERVE ZMANJŠANE. '»Interpress«! : poroča,
da je Banca dTtalia 31. decembra 1953 razpolagala z rezervami v zlatu in tujih valutah (vštevš; salde v kompenzacijskih računih) v vrednosti 835,1 milijona dolarjev. Ta rezerva je 31. decembra 1952 znašala 895,2 in 1. 1951 958,3 milijona dolarjev.
FUNT STERL1NG ČVRSTEJŠI. Položaj funta šterlinga se je v zadnjem času v svetu utrdil. V. Britanija razpolaga z večjimi denarnim; sredstvi, poročilo vlade v gospodarskem' razvoju v lanskem letu je ugodno, zboljšal se je tudi položaj pri Evropski plačilni zvezi. Anglija je upravi Evropske plačilne zveze izjavila, da je pripravljena vplačati 30 milijonov funtov šterlingov v zlatu na račun svojega dolga. Drugi del njenega dolga, ki znaša 180 milijonov funtov, je pripravljena plačati v neposrednem kli-ringu z Nemčijo, Belgijo. Holandijo in Švico. »Financial Times« pripominja, da predstavlja omenjena ponudba Ev ropski plačilni zvezi namen, da Anglija odstran; vse ovire za dosego zamenljivost; svoje valute.
ZMANJŠAN.' (FRANCOSKI PRIMANJKLJAJ pri Evropski plačilni zvezi. Primanjkljaj Francije pri Evropski plačilni zvezi je konec marca znašal 10,3 milijona dolarjev, konec marca 1953 19,4 milijona dolarjev, konec februarja 1954 11 milijonov.
ZVEZA DRUŠTEV EKONOMISTOV SLOVENUJE je bila ustanovljena v Ljubljani. Zborovanju je prisostvoval tudi podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Marjan Brecelj. Društvo ekonomistov LRS bo likvidirano. Slovenski ekonomisti izdajajo znani gospodarski časopis »Ekonomska revija«, za katerega so oblasti prispevale 2,5 milijona din-
Med 10. in 28. marcem je bil ladijski promet skozi naše pristanišče nekoliko živahnejši; gibal se je takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Enotria« je priplula iz Bejruta s 539 t, se vrnila natovorjena in zopet priplula iz Bejruta s 638 t ter nato odplula v Bejrut natovorjena. »Irma« je priplurla iz Aleksandrije s 111 t in odplula v Bejrut natovorjena. »Santa Anna« je priplula iz Burgasa s 3719 t žita in odplula v Collo prazna. »Mau-ro Sante« je priplula iz Ravenne prazna in odplula na Malto s 162 glav živine. »Pilarella« je priplula iz Benetk prazna in odplula na Malto s 115 biki. »Cagliari« je prispela iz Genove z 19 t in se vrnila natovorjena. »Pa-trizia Fassio« je pripeljala iz Norfolka 9712 t premoga in odplula v Vancouver prazna. »Palmaiola« je priplula iz Rio Marina z 2224 t železne rude in odplula v Piombino s 1600 t litega železa. »Celio« je prispela z 18 t iz Valence in se vrnila z 200 t. »Maria Cristina D-« je pripeljala iz Tripolisa 16.600 t mineralnega olja in odplula v Sidon prazna. »Loredan« je prispela iz Carigrada s 1738 t in se vrnila natovorjena. »Manuael« je priplula ;z Rio Marina s 500 t kroma in odplula v Pirej natovorjena z lesom. »Carso« je prispela iz Pireja s 396 t in odplula v Solun natovorjena. »Citta di Cata-nda« je priplula iz Genove s 42 t blaga in se vrnila z 268 t- »Valverde« je priplula iz Akcaya s 4775 t železne rude in odplula v Kostanco prazna. »Enima« je prispela iz Ras Tamura s 15.641 t surovega olja in odplula v Tripolis prazna. »Chioggia« je priplula iz Bejruta s 743 t in odplula v Smirno natovorjena. »Elba« je prispela iz Rio Marina s 3525 t železne rude in odplula v Benetke prazna. »Piiero« je prispela iz Lattakije s 1600 t žita in odplula na Malto z 249 glav živine.
PRIPLULE SO:	»Leme« iz Buenos
Airesa z 83 t. »Nora« iz Bentek prazna »Castelverde«	iz	Genove	prazna.
»Adriatiico« iz Chiogge prazna, »Zalile« iz Benetk prazna »Vittotria S-« s 16.497 t surovega olja, »Cisterna 1« iz Punta Fornace s 470 t bencina, »Risano« iz Karačija s 768 t, »S. Rita« iz Norfolka z	10.043	t	premoga, »Sta-
dmm« iz Benetk prazna, »Africa« iz Capetowna z 243 t, »Verax« iz Ancone prazna, »Mongioia« iz Bocca Grande prazna	»Resi«	iz	Benetk	prazna,
»Marte« iz	Ravenne	prazna,	»Maria
Cosulich« iz Kazablanke z 80 t, »Sebastjana Caboto«_ iz Kalkute s 100_t, »Silvano« iz Sfaxa s 3500 t fosfatov, »Etna« iz Vancouvra s 70 t. »Cometa« iz Benetk s 1038 t bencina, »Vildren« iz Drača prazna, »Amesa« iz Ravene z 861 t potresnega olja »Bogliasco« iz
Benetk prazna, »Otranto« iz Carigrada s 625 t, »Constantino Attanasio« Iz Kostance prazna, »Giuliana Sine« iz Benetk prazna.
ODPLULE SO: »Luisa« prazna in se vrnila natovorjena, »Enri« v Bejrut s 506 t, »Barletta« natovorjena v Carigrad, od koder se je vrnila v Trst s 420 t in odplula zopet v Carigrad natovorjena. »Matteo Marsano« v Ta-rant prazna, »Achille« v Bari prazna »Teresa Cosulich« v Kazablanko natovorjena, »Sibilla« v Georgetown prazna, »Messapia« v Larnako natovorjena, »Modica« v Hajfo natovorjena, »Ardea« v Baltimor natovorjena z magnezitom.
JUGOSLOVANSKE LADJE Jueolinija
»VIS« je priplula 26. marca iz Turčije z 240 t blaga, vkrcala 50 t in odplula 28. marca na Reko. »Sarajevo« je priplula 29. marca z Bližnjega vzhoda s 120 t, vkrcala 600 t in 900 kub. m lesa in odplula 2^ IV. na Reko. »Orna Gora« je priplula 5. IV. iz ZDA s 167 t vkrcala 180 kub. m lesa in odplula 5. IV. na Reko. »Zadar« je prispela 7. IV. iz Severne Evrope s 180 t, vkrcala 400 kub. mi mesa in 30 t blaga ter odplula 8. IV. na Reko-Pričakuje se prihod: »Titograd« 10. IV. z Bližnjega vzhoda, »Učka« 15. IV. iz Severne Evrope, »Skopje« 16. IV. : Bližhjega vzhoda In »Slovfenija« 25. IV. iz ZDA.
»Retainer« je odplula v Mersino prazna. »Longfelloiv« je »priplula iz Kube s 5300 t kroma in odplula v Iteo prazna. »British Consul je prispela iz Tripolisa z 11.705 t surovega olja. »British Drummer« je prispela iz Benetk prazna in odplula proti Cipru s 1600 t mineralnega olja.
NORVEŠKA »Oratol« je priplula iz Faicanare prazna in odplula v Lobi-io s 417 t bencina, »Concordia Star« je priplula iz New Yorka z 248 t in odplula v ZDA s 145 t železa. HOLANDSKA »Draco« je priplula iz Amsterdama z 220 t. SVEDSKA »Trivia« je priplula iz Genove prazna in odplula v Chittagong natovorjena. EGIPTOVSKA »IsmiMa« je priplula iz A-leksandrije z 23 t bombaža in se vrnila natovorjena. KOSTARISKA »Si-rob« je priplula iz Iskenderuna s 392 t. TURSKA »Ardahan« je priplula iz Smirne s 496 t. DANSKA »Clara Clau-sen« je priplula iz Hajfe prazna in se vrnila s 309 glav živine.
Blessas« prihod 15. apr., odhod 19, apr. «Loredan» prihod 17. apr., odhod 22. apr. «Chioggia» prihod 18. apr., odhod 22. apr. «Barletta» prihod 20. apr., odhod 22. apr. «Nakshohn» prihod 22. apr., odhod 27. apr. «Enotria» prihod 21. apr., odhod 23. apr. ((Ardahan« prihod 23. apr., odhod 26. apr. «Irma» prihod 23 apr., odhod 24. apr. «Chri-stina« prihod 24. apr., odhod 28. apr. ((Campidoglio)) prihod 25. apr., odhod 29. apr. ((Messapia«. prihod 25. apr, od-, hod 28. apr. «Maria» prihod 25. apr., odhod 30. apr. «Esperia» prihod 27. apr. ((Barletta« prihod 4. apr. »Messa-pia« prihod 9. maja.
Proga:	VZHODNA. ZAHODNA IN
JUŽNA AFRIKA.
«Europa» prihod 21. apr., odhod 26. apr. «Teresa Cosulich« prihod 22, apr., odhod 26. apr. «Massaua» prihod 30. apr. Prihodi: «Duino», ((Africa«, «Ison-zo», «Marte» odhod 20. apr. «Vittoria S.» odhod 28. apr.
Proga: PERZIJSKI ZALIV, INDIJA PAKISTAN, DALJNI VZHODI.
Jadrolinija (Trst—Pirej)
»Lastovo« je priplula 31. IV. iz Grčije, Vkrcala 30 t blaga in odplula 1. IV. na Reko. »Istra« je priplula 6 IV. iz Grčije, vkrcala 130 t blaga in odplula 7. IV. na Reko.
Pričakuje se prihod »Lastova« 13. IV- iz Grčije.
GRŠKE LADJE
»Kozani« je priplula iz Grčije s 107 t in odplula na Reko prazna, od koder se je vrnila in nato odplula. »A-stipalea« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Mlissolungi natovorjena z lesom. »Aristodimos« je priplula iz Krfa s 170 t jn odplula v Pirej natovorjena. »Aghios Nicolas« je odplula v Patras z 262 t lesa. »Plotarkis Blessas« je priplula iz Benetk prazna,
Napovedane ladje
Proga: JADRANSKO IN TIREN SKO MORJE, ŠPANIJA.
«Alga» prihod 10. apr., odhod 22. apr. «Salvato,re» prihod 10. apr., odhod 15. apr. «Timavo» prihod 15. apr., odhod 22. apr. Prihodi: «Risano», ((Ambra«, «Perla», ((Ugolini Vivaldi«.
Proga: AUSTRALIJA .
«Toscana» prihod 19. apr., odhod 27. apr.
Proga:	VZHODNA IN SEVERNA
EVROPA.
«Edenwood» prihod 9, apr., odhod 10. apr. «Flevo» prihod1 10, apr., odhod 10. apr. ((Cavallo» prihod ’20. apr., odhod 21. apr. «Mildrid» prihod 20 apr., odihod 21. apr. «Atlas» prihod 25. apr., odhov 25. apr. ((Cagliari« prihod 30. apr.
AMERIŠKE LADJE
»Exbrook« je pripeljala iz BTladel-ilije 128 t blaga in odplula v Carigrad s 378 t. »Kandel Fish« je priplula iz Galvestona s 454 t in odplula na Reko prazna. »Exilon(( je priplula iz New Yorka z 852 t in se vrnila v ZDA natovorjena. »Norman Lykes« je priplula iz New Orleansa z 00 t in odplula na Reko prazna. »Letlitia Ly-kes« je priplula iz New Orleansa z 243 t.
(fMaria Carla« prihod 9 apr., odhod 10 apr. «Citta di Messina prihod 13. apr., odhod 16. apr. «Marte» prihod 15. apr. (cPrimo)) prihod 15. apr., odhod 20. apr. «P. Canale» prihod 15. apr. «Citta di Catania« prihod 23. apr., odhod 24. apr. aVittoria S.» prihod 25. apr. «Ce-lio» prihod 27 apr., odhod 30. apr.
Proga: SEVERNA AMERIKA. ((Exford>x prihod 12. apr., odhod 12. apr. «Expeditor» prihod 12. apr., od-
AMERIKA, SE-
Proga: GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEEL. EGIPT.
ANGLEŠKE LADJE »Oakbill« je priplula iz Emdena z 9160 t premoga in odplula prazna.
((Silvano« prihod 10. apr., odhod 17. apr.; «Tinos» prihod 10. apr., odhod 15. apr. ((Manueb) prihod 10. apr., odhod 15. apr. ((Kozani« prihod 10. apr., odhod
14.	apr. «Messapia» prihod 11. apr., odhod 14. apr. «Aristodimos» prihod 12. apr., odhod 17. apr. «Enri» prihod 15. apr., odhod 17. apr. «Ismailia» prihod
15.	apr., odhod 20. apr. ((Plotarkis
hod 12. apr. «Exermont» prihod 23. apr., odhod 23. apr. ((Exchester» prihod 26. apr., odihod 26. apr.
Proga: SREDNJA VERNI PACIFIK.
((Tillie Likes« prihod 12. apr., odhod 13. apr. «Tritone» prihod 14. apr., odhod 22. apr. «Monstella» prihod 15. apr., odhod 19. apr. «Matson Lykes» prihod 22. apr., odhod 24. apr. «Howell Lykes» prihod 25. apr., odhod 26. apr. «Nereide» prihod 8. apr. «Dolly Tur-ihian« prihod 12 apr.
Proga: Južna Amerika.
«Rio Ciujito« prihod 14. apr., odhod 17. apr. «Boreland» prihod 16. apr., odhod 19. apr. ((Toscanelli« prihod 28. apr. «Rio Cuarto« prihod 12. apr.
vjetske proizvode po vsem svetu. Trdijo, da ima Sovjetska zveza mnogo blaga za izvoz.
USTAVLJEN IZVOZ IZ NEMČIJE NA POLJSKO. Zahodna Nemčija je ustavila izvoz na Poljsko, ker je Poljska prekoračila plafond! (swing), ki znaša 7,5 milijona dolarjev.
NEMŠKI FOTOGRAFSKI APARATI CENEJŠI. Na mednarodni fotografski in kinematografski razstavi v Koelnu »Photokina 1954« so naznanili pocenitev fotografskih aparatov za H do 20%.
MILANSK* MEDNARODNI VELESEJEM
Milanski velesejem bo odprt od 11-do 28. aprila. Sodeč po dosedanjih prijavah na velesejmu bo razstavljalo okoli 12.000 razstavljalcev. Letos so dogradili nov trinadstropni paviljon. V njem bodo razstavljali pohištvo in razno obrtniško proizvodnjo. Letošnje prireditve se Jugoslavija ne bo udeležila..
ITALIJANSKI RIŽ ČAKA NA IZVOZ. Ente Nazionale Risi ima še na razpolago 1,5 milijona stotov riža za izvoz. Riž je zaostal, ker je dovoljen izvoz samo proti ministrskemu dovoljenju. Italijanska vlada je hotela pospešiti izvoz tkanin, zlasti konopljenih s tem, da je bila pripravljena dobaviti nekaterim tujim državam riž pod pogojem, ako bi te hkrati kupile določeno količino tkanin ali pa bi i talijanskim ladjedelnicam dale naro čila v določeni višini. Poskus se ni obnesel. Einte zahteva zdaj, da se dovoli izvoz riža samo proti pristanku carinarnic.
PREDNOST DOMAČIM PROIZVAJALCEM V GRČIJI, Po novem1 grškem zakonskem .predlogu bodo imeli domači trgovci pri dobavah za javne u-stanove prednost pred tujimi, čeprav bi bile njihove cene za 5% višje.
ZA AVTOMOBILSKO RAZSTAVO V TURINU, ki bo od 21. aprila do 2. maja, se je doslej javilo 67 avtomobilskih tovarn in 400 tovarn, ki iz delujejo avtomobilske dele.
NEMŠKI »FORDI« CENEJŠI. Podjetje Ford-Werke A. G. Koeln je 22. marca znižala ceno enotonskih avto-moibitov. »Kastenwagen« stane zdaj 6825 DM (ena nemška marka okoli 150 lir) se.pravi 550 DM manj, »Kombi« stane 7500 DM (475 DM mlanjj, vozilo z 8 sedeži 8490 ( 500 DM manj).
HOLANDSKA TRANZITNA TRGOVINA Z ZSSR. Po zatrdilu nemških listov je Sovjetska zveza sklenila, dopustiti Holandiji; tranzitno trgovino g- sovjetskim blagom. Holandski trgovci bi bili pooblaščeni prodajati so-
KORCEV NI DOVOLJ. V Trstu vlada veliko pomanjkanje korcev. Vsi hitijo, da bi popravili strehe, ki jih je pokvarila zimska burja. Cena korcev se je dvignila na 22—251 lir za komad. Korcev tudi n; dovolj, ker jih zaradi hude zime niso dovolj izdelali. Opekarne navadno _niso pripravljene za zimsko proizvodnjo. Samo opekarni v Krminu in Marzanu lahko proizvajata tudi pozimi-
VAŽNOST REKLAME
V Stockholmu so organizirali poseben tečaj za trgovinsko reklamo. Ravnatelj tega tečaja Gustav T. Rooth je izjavil, da potrošijo švedska podjetja na leto 77 milijonov dolarjev.
GOSPODARSKA ABECEDA I
r-.nln-žnir>o /; i l i ;^^
položnica (it. bollettino di versament°) je tiskovina, ki jo izpolnimo za vpla’ čila na čekovni račun pri poštni hra' nilnici (conto corrente postale); Vplačnik mora na položnici izpoln^i vse tri dele: priznanico (ricevuta al un versamento), ki ostane vplačnilri kot potrdilo o vplačilu; sporoč‘10 (certificato di allibramento), ki pošlje poštna hranilnica lastniku ee' kovnega računa kot obvestilo, da je bil tisti znesek zanj vplačan in meljico (bollettino per un versamep' to), ki ostane pri poštni hranilni1'1 kot listina za knjiženje.
pomorska trgovina . je trgovina, ki se vrši z ladjami za prevoz blaga P° morju. Je del zunanje trgovine in o0' sega uvoženo in izvoženo blago P° morju. Nasprotno imamo obalno tr' govino, ki .se vrši ob obali in med otoki.
ponudba (oferta) - je v trgovini izjaVa ene stranke, ki nudi in druge strank5’ ki je ponudbo sprejela, da se lahk° obe stranki smatrata pogodbeno ob' vezni.
pool (angl. izg. pul) . je po svojem na' Stanku združenje več podjetij z na' menom monopoliziranja cen. Taka združenja so karteli, koncerni, rinČ1 in kornerji. Slednji se bavijo z na' kupom blaga — po možnosti vsega — da bi se zaradi pomanjkanaj tega cena dvignila. Po zadnji vojni so na' stali novi pooli: beli pool, ki je meti' narodnega značaja in ima v nači'tl1 koordinacijo in razvoj zdravstvene in socialne zaščite med državami člani' cami. Z ustanovitvijo enotnega trga farmacevtskih proizvodov, izkorišča' nje klimatskih jn termalnih bogastev in medsebojno izmenjavo znanstv6' nih in drugih del ter iznajdb. Je 10 pravzaprav neka vrsta Evropsk6 skupnosti narodnega zdravja. Zeie,,! pool je evropska skupnost za regul1’ ranje poljedelske proizvodnje in Pa vskladitev trgovine z važnejšimi P_°’ Ijedelskimi pridelki, kot so n. pr. žl' tarice, sladkor, tobak, sadje, živina, meso, jajca in mlečni proizvodi. Crn1 pool je evropska skupnost za prem0^ in jeklo, ki ureja proizvodnjo in tr govino teh proizvodov.
Ljubljana, 6. apnila
Izvoz vina leta 1950 je dosegel sko-ro eno milijardo dinarjev tujih valut; od te vrednosti odpade skoro eno tretjino na izvoz vina iz Slovenije. Zaradi prehranjevalne krize v zadnjih letili je izvoz vina leta 1952 in 1953 zelo padel, toda letošnja izvoz kaže mnogo ooljše zlasti za slovenska vina. Računajo, da bo znašala vrednost letošnjega izvoza nad 250 milijonov deviznih dinarjev, za kar bi lahko kupili 22 tisoč vagonov pšenice; s tem .bi lahko pokrili potrebe po krušnih žitih, ki jih uvažamo iz Vojvodine ali iz tujine. Zato naš izvoz vina pridobiva vedno večjo gospodarsko važnost, zlasti, odkar izvažamo vino v steklenicah v Združene države in Brazilijo, kjer dosegamo za liter dobrega vina 150 do 216 dinarjev vključno embalažo. »Slovenija vino« in »Slovenske gorice«, kot naši glavni izvozniki prejmejo za zaboj z 12 buteljkami deset do enajst dolarjev brulto Tudi v Nemčiji ki kupuje samo navadna in slajeno ojačana vina, se dajo doseči dobre cenej lansko leto smo za navadna vina prejeli povprečno 45 do 66 dinarjev, za boljša vina pa celo 90 dinarjev, čeprav poslana v sodih ali v železniških cisternah.
Pobudniki prve jugoslovanske vinske razstave so seveda mislili v veliki meri tudi na izvoz; zato so povabili mnoge najvidnejše predstavnike vinske stroke iz zapadnoevropskih držav, ki so včlanjene v Mednarodnem uradu za vi-
no v Parizu. Na razstavo bo prišel n)1' hov predsednik Baron Le Roy, pre((' stavniki in sodelavci institutov za vl' narstvo v Geisenheimu na Reni, v KJ*?* sterneuburgu pri Dunaju, poleg števil' nih uvoznikov iz Avstrije, Švice, Ne®'
čije, Belgije, Holandije, Danske
Skandinavskih dežel. Tudi dva uvozni' ka iz ,ZiDA, štirje iz Anglije ter ede11 iz Brazilije so prijavili svojo udeležb0-Ob tej priložnosti bodo v Ljubljani Prl' redili strokovno vinsko poskušnjo, P°' svetovanje strokovnjakov in izlete b3 Staje.rsko) v Istro, Dalmacijo in Mal'5' donijo.
O 24. aprila do 2. maja bo v Liub’ ijani I. jugoslovanska vinska razsla' va za katero so dali pobudo slove11' ski gospodarski krogli. Svoje proizV0" de bodo razstavljala podjetja iz vse)1 jugoslovanskih republik- Vinski ra2' stavi bodo dodali poseben kulturn0' zgodovinski oddelek, ki bo pokazal razvoj viinagradni&tvta od najstarej' ših časov. Razstavljena bo tudi1 V0'. sebna zbirka literature v slovenšci111 in drugih jezikih, ki obravnava vin0' gradništvo.
Zagotovljena je udeležba vs«b važnih vinskih podjetij v Slovenii' (»Slovenija vino«, »Vino«, »SlovenS^6 gorice«, . »Vinarskih zadrug« »Vin0 Koper«) r- i”di Vinskih podjetij lZ Zagreba Splita, Novega S,ada_ B00" grada- Zemuna, Niša, Smedereva i^'
»GOSPODARSTVO4*
Izhaja vsak drugi petek. _ UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. Cek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din, polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednic dr- Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls«
PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO BOVA HAR0ČILA IN POPRA-PILA NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Priporoča se
PRAČEK MARTIN
Škedeni - ULICA DI SERV0LA 124
GJ.C0L0MBIN&FIGLI0
UVOZ - IZVOZ
MiUTOVIHTE in IZDEEKOV
Trst,' Ulica I. dGlla Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE

LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA
Izvršuje takojšnje dobave.- Goved, mesa vseh vrst, zaklanih telet, konj
za delo in konj za klanja, mesnih izdelkov kraškega pršuta ter sena in slame
Zahtevajte točne ponudbe od: SLOVENIJA ŽIVIN0PR0MET, LJUBLJANA
Dalmatinova 1-1, pošt. predal 222- Tel. 22-212
GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKO, tel. PRESTRANEK 3
iflommja Vim
L J U,B L J A N A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20 182 20-171 BRZOJAV: VINEKPORT Ljubljana
IZ-vsSsismo	vijsav«
sKa0 SsriilSa ara istrslSa vira® Sea* origfaraalraa Iterailfei tes-sra Stalrass ra® salraggi raajodliž-raejš® Ssel® ssoiržraa s'4®M®raičraa viraa iz Štajerske
OBIŠČITE I. Jugoslovansko razstavo vin v Ljubljani od 24. aprila do 2. maja 1954
Pokušnja in ocenjevanje najboljših Jugoslovanskih vin - - Izleti v vinorodna področja - - Popust na železnicah
AOIMPHESS, Tisi, ul. F, Seveio žl. 5 - Tel. 29-243, priredi oi) lej priliki dva dvodnevna izleta v Ljijaoo - Prvi izlet be 24.-25. aprila z vpisovanjem do 15. aprila, drupi 1.-2. maja z vpisovanjem do 22. aprila
c
taz’
tog
% lo,
V
ZVi
<leč
T
•ičn
oj,
‘H I
»b
•2.3
P
do
btg
U.3
T
sira
Ser;
soi>
8d
T
13
v‘h 16 (
T
slrc
sobi 8 d
T
&6Ž
v*e
X.
18;
ko«
•etc
do
dfie
iti
T
Ho;
"tki
P
111 c dre, 15.3
P
Vol;
»b
»d
P
16
Ura'
Te
Ure
M
ce).
do
!>d
ttej,
C
iti d
ob
lun:
tre
si
“tiki
fri<
M
br.
Od
Ob
Prte
dee(
2ap,j
koij
O:
Jtif
vrai
Večj
»a
klej
ttia;
vati
Perj
skih
4*1,
Vjrj
‘Ud1;
da
Preg
Vaiv
Pujr
Oilo
S
•»kra
bkrj t>ega b. C P°dc
Oj
"ejš
m,
»rip
Vut-,
»tna
*Pro
»o
Pasa nhi Prih Ptoe de n Prav Pars k o Jsdr ra/i 0( tonu bilo Preb »eni
m
ko a
ha
(eia
nWo ier M b bilo Vc Ptetj »avg
*e j, enkr kajs
»agc
eean
Ko
Prep
bok
Pje'
bile
“Oni
'l
rL aprila 1954
GOSPODARSTVO
Stran 3
^deija,
S K D E £> TRST
Ul. ICA F A B l O P1LZ« ST. 1«/I.
TELEFON ST. >«-<18
vestnik
^COVTOSPOmRSKKGA ZDRUŽENJA
Nov urnik trgovskih obratov
f bonsko predsedstvo je z odlokom Uveljavilo vse dosedanje določbe v Ogledu urnika odpiranja in zapiranja ^g°Vskih obratov ter je hkrati doloei-tiove urnike, ki stopijo v veljavo z objave odločbe v uradnem listu V smislu te odločbe veljajo sle-^ urniki:
ti.llgovine oblačilnih, električnih, op-Jnih in radijskih predmetov: v dneh .i' Ponedeljka do petka od 8.30 do 12,30 *	15,30 do 19. ure. Ob sobotah in
dnevih pred praznikom: od 8.30 do ^ in od 15.30 do 19.30.
^ofumerije: od 9 do 13 in od 15.30 i9; ob sobotah in ob dnevih pred 2lnkom od 9. do 13. in od 15.30 do
flo
'7.30.
s.^rgovine jestvin, prekajenega mesa, Ja, mila, žita, semen in sena ter dro-J 5*1®: od 8 do 13 in od 16 do 19; ob dotah in dnevih pred praznikom od do 13 in od 16 do 19.30.
Trgovine zelenjave in sadja: od 7 do in od 16 do 19; ob sobotah in dne-Pred praznikom od 7 do 13 in od 19.30.
Trgovine z železnino, kovinami in s roii: od 8 do 12 in od 15 do 19; ob ^“otah iji dnevih pred praznikom od rio 12 in od 15 do 19.30.
Trgovine na drobno z barvami, fir-čopiči, mavcem in podobno (iz-retnši drogerije); zimski urnik od 1.
do 28. II. od 8 do 12 in od 14.30 do
J8, ob sobotah in dnevih pred prazni-.'rrn od 8 do 12 in od 14.30 do 18.30;
do
ni urnik od 1. IIU do 30. IX; od 7.30 12 in od 15.30 do 19; ob sobotah in j“'®Vih pred praznikom od 7.0 do 12 11 °d 15.30 do 19.30.
Trgovine nadomestnih delovi za avto-J^kile; od 8.30 do 12.30 in od 15 do 8'30; ob sobotah in dnevih pred pražim od 8.30 do 12.30 in od 13 do 19. j Papirnice in knjigarne: od 8.30i do. 13 11 od 15-30 do 19.; ob sobotah in dnevih 'ed praznikom od 8.30 do 13 in od •30 ^ Ig 3o, Med šolskim letom lahko aPrejo pol ure pred začetkom pouka. TTodajalnice vina (brez policijske do-®mnice); od 7 do 13 in od 15.0 do 19; j? sobotah in dnevih pred praznikom 'r 7 do 13 in od 15.30 do 19.30. Pfodajalnice kruha: od 7 do 13 in od do 19; ob sobotah in dnevih pred paznikom od 7 do 13 in od 16 do 19.30. 6 trgovine smejo popoldne odpreti pol ^ Preje.
lekarne (brez policijske dovolilni-,e): od 6 do 13 in od 16 do 19; ob solzah in dnevih pred praznikom od 6 ® !3 in od 16 do 19.30; ob nedeljah ^ 7 do 12. V času od 1. julija do 31. vgusta smejo popoldne pol ure kas-eJe odpreti in zapreti.
. '-vetiičarne: od 8 do 19; ob sobotah a dnevih pred praznikom od 8 do 19.30;
ob
Pedeljah od 8 do 13. V času od 1.
japija do 31. avgusta se trgovine za-teio pol ure kasneje.
Slaščičarne: ob delavnikih in praznih (razen na dan 1. (maja, ko so za-od 8 do 21.30.
Mesnice: od 1. marca do 30. novem-
i>ta
v ponedeljek zaprto, ostale dneve
16 do 13; oib nedeljah od 6 do 11. u dnevih pred praznikom, ko je za-,rt° od 7 do 12 in od 16 do 19. Od 1. *cembra do 28 februarja: ob nedeljah IJPrto; ojj ponedeljka do petka od 6 do ,8; ob sobotah in dnevih pred prazni-od 7 do 12 in 16 do 19.
OBMEJNA CARINA NAJ CIM HI-iftBJE OPRAVI SVOJE DELO. Pred jrati je turistična sezona. Ena naj-^jih neprijetnosti ki jih turist mo-doživetij, 'je cariniski pregled na ^Pjah. To so v zadnjem; času spo-tiiuie tudi države, ki želijo pospeše-ati turizem. Nedavno je bil na Brenku sestanek predstavnikov avstrij-j.th in italijanskih železnic ter ca-'P. na katerem so razpravljali o tem ugašanju. Sestanku so prisostvovati .^'i nemški opazavaldi. Slo je za to,
se omogoči čim hitrejši carinski
a oe omogoči ciut niuicjsi Tfegled na meji. Tako se da zadrže-VaPje vlakov na meji skrajšati na aujno potreben čas. Dogovorjeno je j"0, da se bo vršil pregled potniške ffUjage s strani obeh obmejnih carin ,~rati. Sporazum bodo uveljavili Prati z uveljavljanjem novega voz-a6ga reda 1954-55. Glede prehoda čez • Candddo in Trbiž še ni bal dosežen \°doben sporazum.
Brivnice in frizerski saloni: a) ob delavnikih in nedeljah: delavnice v mestnem delu tržaške občine: od ponedeljka do petka od 8 do 19, v soboto od 8 do 19.30; nedelja zaprto. Delavnice v Banah, Opčinah, Trebčah, Padričah, Bazovici, Gropadi, Kontovelu, Proseku, Mlramaru, Grijanu, Sv. Križu, Lo-njerju in Katinari: ob ponedeljkih zaprto; od torka do petka od 8 do 19, v soboto od 8 do 19.30, nedelja od 7 do 18.
PRISTOJBINE ZA ZASEDBO JAVNEGA PROSTORA
Za letošnje leto so bile pristojbine za zasedbo javnega prostora (posteg-gio) za tržaško občino občutno zvišane. Občinska uprava sedaj sporoča, da si pridržuje pravico morebitnega znižanja tarife za prihodnje leto, a za letos dovoljuje sledeče olajšave pri plačanju te pristojbine.
Gostinski obrati: do 30. aprila t. 1. morajo prizadeti plačati na račun polovico odmerjene pristojbine, do 30. septembra t. 1. pa še eno četrtino odmerjene pristojbine. Do konca leta morajo plačati še preostalo četrtino, vendar se bo to zadnje plačilo v primeru znižanja tarife vračunalo v pristojbino za prihodnje leto. Poleg tega smejo oni koristniki javrjega prostora, katerim odmerjena pristojbina po sedanji tarifi presega 100.000 lir plačati prve tri četrtine v štirih obrokih, ki zapadejo 30. aprila> 30. junija, 31. avgusta in 30. septembra.
Prodajalci na prostem: Ti morajo do 30. junija plačati na račun enak znesek, kot so ga plačali do 28. februarja t. 1., kar bi pomenilo, da je za njih tarifa bila zvišana za 100% v primerjavi s tarifo za leto 1953. V primeru, da bo občinska uprava odločila tarifo, zvišano za 100% v primerjavi z lanskim letom, bo saldo pristojbine za 1954 vračunan v pristojbino za 1955; če pa bo ostalo pri dosedanji tarifi, morajo prizadeti plačati saldo za tekoče leto najkasneje do 31. decembra t. 1.
RESEN OPOMIN TRŽAŠKIH TRGOVCEV OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV. Tržaški župan Bartoli, je povabil k sebi predstavnike organizacijskega odbora trgovcev, obrtnikov in malih industrijcev, ki so sklenili, zapreti v petek, dne 9. aprila svoje obrate (od 13. do 24. ure) v znak protesta proti dosedanji gospodarski po-liitfjdi tržaškihl oblastnikov:. Gre za resno akcijo, katere se je udeležilo o-koli 13.000 podjetij, ki jim ne morejo očitati, da uganjajo politiko ali da so pod vpllivomi »politikantov«. Zupan je obljubil predstavnikom omenjenih gospodarskih strfok! “razne lepe reči toda konkretnega ničesar. Prisotni se niso dali odvrniti od svojega sklepa, da opozorijo ves svet na kritični položaj tržaškega gospodarstva. Čutijo se odgovorne ne samo zase in za svoje družine, temveč tudi za ogromno
število nameščencev, katerih obstanek je v nevarnosti.
Na vhodih obratov so bili po mestu razobešeni napisi:	»V znak pro-
testa zaprto v petek popoldne«.
GOSPODARSKI PROGRAM OF
Na zadnji seji je glavni odbor Osvobodilne fronte za STO postavil svoje zahteve spričo sedanje gospodarske krize v Trstu. Osnovna zahteva je, da se razveljavi rimski gospodarski sporazum med ZVU in italijansko vlado iz 1- 1948, s katerim je bilo an-gloameriško področje STO zopet vključeno v italijanski gospodarski in carinski sistem. Trstu je treba priznati popolno gospodarsko neodvisnost.
TRŽAŠKI DELAVCI NA CESTI. Uprava Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) je sklenila odpustiti 1500 delavcev, ki bodo 6 mesecev na dopustu, ker ni dela. Delavci so hoteli kljub temu na delo, toda nastopila je policija. Demonstrirali so tudi po mestu.
ODBOR POMORŠČAKOV POZIVA VSE POMORŠČAKE ki so zaradi vojni!) dogodkov (potopitve, uničenja, zajetja ali zaplenitve ladij) zgubili o-sebno opravo, naj se zglasijo na sedežu odbora pri razrednih sindikatih, ul. Sv. Frančiška 20, I. nadstropje.
MLEKO V PRODAJI MORA IMETI 3,2% MAŠČOBE. Po najnovejšem odloku tržaškega župana mora imeti mleko v prodaji najmanj 3.2% maščobe. Italijanski zakon dopušča tudi samo 3% maščobe. To določbo je hotela izkoristiti nova osrednja Marzot-tijeva mlekarna in je dala v prodajo mleko z nižjim' odstotkom maščobe, kakor je bil v mleku, ki so ga doslej prodajali po Trstu.
UKAZ GLEDE DRŽAVNIH DAVKOV NA ALKOHOL. Z ukazom ZVU št. 24 je Zavezniška vojaška uprava spremenila 'sedanja zakonska določila, ki zadevajo užitninski davek in državne davke na alkohol na anglc-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozem tja.
UVEDBA UŽITNINE NA ŽIVALSKA OLJA. Z ukazomi ZVU št. 23, ki bo i-
mel v skladu z že izdanimi upravnimi navodili vzvratno moč od 20. novembra 1953 dalje, se uvaja na anglo-amc-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja užitnina na živalska olja in na tekoče maščobe, ki so namenjene za prehrano.
ZIDANJE NOVIH CERKVA. ZVU je izdala določila glede zidanja novih cerkva na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja; v ta namen je bil 16. marca 1954 podpisan ukaz ZVU št. 22.
V	KORIST LASTNIKOV KONCESIJ ZA PRODAJALNE MONOPOLSKIH PREDMETOV. ZVU je izdala določila v korist prejšnjih lastnikov koncesij za glavne zaloge in prodajalne monopol-skih predmetov na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja; določilo vsebuje ukaz ZVU št. 21 z dne 16. marca 1954.
SESTANEK GRŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE V TRSTU. Na nedavnem sestanku grške trgovinske zbornice so ugotovili, da 12. t. m. poteče 30 let, odkar obstoji zbornica. Za predsednika je bil zopet potrjen Mihael Guna-laki. Lansko leto so pripeljali po morju iz Grčije v Trst 850.535 stotov blaga, odpeljali v Grčijo pa 775-306 stotov-
PRIDEJO ALI NE PRIDEJO? Govorijo, da se vrnejo družine ameriških vojakov iz Italije v Trst. Seveda so se Tržačani Je novice razveselili, češ, zaslužka bo več in stanovanja bomo zopet draže oddajali. Govorili so tudi, da bodo prenesli ameriško vojaško oporišče iz Livorna v Trst. Ameriška vojska je to vest zanikala. Družinam angleških vojakov je dano na prosto da se lahko na lastno odgovornost vrnejo v Trst. Sedanjo ameriško vojaško posadko v Trstu sestavljajo vojaki, med katerimi je mnogo črncev. Prišli so iz Nemčije; za njimi je prišlo tudi nekaj Nemk- Dovoljeno jim je obleči se v civilno obleko, kadar niso v službi. Ameriško poveljstvo je zanikalo vest, po kateri naj bi se ameriška posadka ojačila.
NAZADOVANJE TRŽAŠKEGA PROMETA
V	prvih dveh mesecih tekočega le-
ta je dosegel promet skozi tržaško luko 540.684 ton (1. 1953 637.721 in leta 1938 513.957). Prispelo je 381.808 t blaga (1. 1953 480.897 in 1. 1938 352.462 ton), odšlo pa 158.866 (1. 1953 156.824 in 1. 1938 161.495). V februarju je prispelo največ premoga (72-213) in mineralnega olja (71.075), odšlo je največ lesa (23855 ton). Železniški promet je znašal v prvih dveh mesecih 334.048 t (1. 1953	369.903, leta 1938
319.150); prispelo je 136.994 t (1. 1953 117.579 in 1. 1938 158.667); odšlo pa 197.054 (1. 1953 252.324 in leta 1938 158.667); odšlo pa 197.054 (leta 1953 252.324) im 1. 1938 160.483' t). V februarju je prispelo največ lesa (26.028 t), in sicer iz Avstrije 21.287, iz CSR 3076, j Jugoslavije 656 ton. Odšlo je največ premaga (41.302 t), in sicer samo v Avstrijo 39.600.
OKOLI lOSTA SE ZOPET PLETE
Z nekdanjim razpletom tržaškega vprašanja je zopet splavalo pa dan ime ameriške poslanice v Rimu Clare Luče. Milanski tednik »L’Europeo« je razkril, da se je ga. Luče na večerji z ameriškimi časnikarji v Ameriki kočljivo izrazila glede Italije; govorila je tudi o Trstu in dejala_ da bi se z lahkoto vzdržal na površju tisti italijanski ministrski predsednik, ki bi mu Američani in Angleži izročili Trst. Dodala je tudi, da je bil angleški zunanji minister Eden za anglo-ameriški diktat z dne 8. oktobra, s katerim so hoteli izročiti upravo nad cono A Italiji; on je bil tudi za to, da se Beograd im Rim ne obvestita o sklepu pred njegovo objavo. Ga. Luče je dejala, da je rimska vlada vsaj 110% za takšno rešitev. Izjavila je tudi, da ne pomaga pošiljati dolarjev v Italijo> saj se bo komunizem kljub temu širil in se širi najbolj v krajih, kjer so delavci dovolj zaposleni. Clara Luče je bila na potovanju po Franciji, ko je milanski list objavil njene izjave. Ze v Franciji je izjavila, da je »L'Euro-peo« popačil, njene 'izjave-. 361 italijanskih senatorjev, povečini komunistov, je zahtevalo takojšen odhod gospe Luče.
Medlem se je po svetu raznesla vest, da je bil sporazum glede Trsta že skoraj dosežen in da je Jugoslavija popustila. Na to so v Beogradu izjavili. da vztrajajo pri zahtevi po vsej coni A (poleg cone B). Samo Trst in železnico do italijanske meje bi bili pripravljeni odstopiti Italiji. Vse kaže, da se okoli Trsta res zopet nekaj plete. V London je odpotoval tudi conski poveljnik gen. J. Winterton. Govorijo, da bo zamenjan in da pride na njegovo mesto ameriški general.
POSEBNA KOMISIJA IZ KANADE bo organizirala prevoz beguncev iz Trsta v Kanado.
Ivan Cucek: »Računski stroji«. Založila Državna založba Slovenije v Ljubljani. Natisnila Celjska tiskarna v Celju 1954. Ze čedna zunanjost in obilnost knjige (332 strani velikega šolskega formata) te razveselita; saj so Slovenci z njo dobili prvo strokovno delo na področju, ki je celo pri velikih narodih zanemarjeno. Knjigo bodo pozdravili v gospodarskih krogih pa tudi naše gospodarske strokovne šole. Od strokovnega nameščenca se danes poleg strojepisja zahteva tudi sposobnost uporabljanja računskega stroja. Za.o bo treba na naših šolah v Trstu poleg pouka o strojepisju uvgsti čimprej tudi pouk o uporabi računskih strojev. Nova knjiga vsebuje dovolj teoretične razlage o konstrukciji računskih strojev vseh vrst pa tudi o sami praktični’ uporabi (s premnogimi primeri in slikami), da bo z njo dana trdna osnova za takšen pouk. Sam avtor pravi v uvodu, da je skušal napisati knjigo ki bi jo lahko uporabljal vsakdo, ki pozna vsaj osnovna pravila računanja; knjiga bo tudi srednjemu in višjemu kadru koristen pripomoček pri njegovem delu-»Les«, revija za lesno gospodarstvo, št. 1 leto VI. 1954. Ljubljana. Številka prinaša naslednjo vsebino: ing. Rudolf Oividini: O' gradnji novih sušilnih naprav za žagan les; ing. arh. Niko Kralj: Pohištvo doma in po svetu; ing.
Lojze Žumer: Evropski kongres za dvig produktivnosti v gozdnem in lesnem gospodarstvu; ing- Zdravko Turk: Odmevi s meljskega posvetovanja o gospodarstvu z lesom; ing. Karel Thies-sen: Razperjenje ali pritlačenje zob na tračnih žagah?; J. K. Napredek v domači proizvodnji orodja za lesno industrijo; Danilo Zehelj:	Tehnika
mazanja v lesno predelovalnih obratih; ing. Miloš Slovnik: Izpopolnimo organizacijo delovnega mesta. Časopis
50.000 turistov pride v cono B
Piran, 8, aprila
V turistličnih krajih v coni B so že v polnem teku priprave za letošnjo turistično sezono. Gostinska podjetja čistijo in urejajo poslovne prostore, občine pa se trudijo, da bi dale turističnim krajem čim prijetnejše zunanje lice. Zato čistijo in urejajo ceste in javne nasade in nalagajo zasebnikom, da morajo tudi oni urediti svoje parke in vrtove, izmed katerih so bili žal v minulih letih zelo številni močno zanemarjeni.
Zlasti velja to za Portorož, kjer se marljivi predsednik občinskega ljudskega odbora močno prizadeva za njegovo olepšavo. Kljub temu pa se zaradi neprijetnih skušenj iz prejšnjih let bojimo, da se bodo tudi letos pripravljalna dela zopet zakasnila in izvajala, ko bo sezona že v polpem razmahu. Pni tem imamo v mislih cestna in kanalizacijska dela. Cesta Portorož-Piran je na mnogih mestih močno razdrapana in polna kotanj, toda nikjer še ni kakšnega znaka) da jo bodo popravljali. Isto velja za kanalizacija. Ako namerava občina razširiti kanalizacijsko omrežje tedaj naj se loti tega dela takoj in naj pazi, da bo najkasneje meseca junija dovršeno, kajti v nasprotnem primeru bi bilo najbolje; da se odloži na jesen.
Se pred nekaj dnevi so se naša gostinska podjetja z veliko zaskrbljenostjo spraševala, kakšna bo peki letošnja turistična sezona po lanski, ki je bila dobra. Vzrokov za to zaskrbljenost je bilo več in vsi so bili osnovani.
Predvsem je prevladovaj, strah pred negativnimi vtisi, ki jih je zapustila v miselnosti tujcev, ki prihajajo v poštev pri našem tujskem prometu, anglo-ameriška izjava z dne 8. oktobra 1953 z vsemi svojimi posledicami. Kljub temu, da je od tedaj poteklo že precej časa, je bilo pričakovati ,da si bo tu-jeci ki želi preživeti svoj letnS dopust v miru in brezskrbnosti, nerad' izbral za svoj letni odmor ozemlje, na katerega mejah sta si še nedavno stali nasproti s puško) ob nogi dve vojski.
Drugi vzrok za zaskrbljenost, ki je v tesni zveza s prvim, je bila okolnost, da so bili po 8. oktobru vsi bloki zaprti in da je od tedaj dalje možen: dostop v cono B samo po jugoslovanskem ozemlju. Nadaljnji zelo važen vzrok za zaskrbljenost je bila nedavno sklenjena ukinitev regresa gostinskim podjetjem, ki je omogočal delavcem in uslužbencem, da so preživeli svoj letni dopust v gostinskih podjetjih ob znatno (40-60%) znižanih cenah. Zadnji in nič
manj važen vzrok za zaskrbljenost pa je bila okolnost, da so zaradi višjih plač delavcev in nameščencev cene v naših gostinskih podjetjih znatno višje kot v Jugoslaviji in celo v tujini.
Vsa ta zaskrbljenost pa je splahnela ali pa se vsaj močno ublažila, odkar so se pred dnevi vrnili iz tujine predstavniki našega potovalnega urada in naših gostinskih podjetij. Čeprav so prišli tja nekoliko kasno, so kljub temu dosegli lepe uspehe, ker so prinesli s seboj pogodbe za skoraj 50.000 nočnin tujih turistov, od katerih odpade samo na Palače hotel v Portorožu 24.000. Z njimi je zagotovljen prihod Angležev, Avstrijcev) BUamcozov, Holandcev, N( ničev in Švedov. Prvo -skupimo, ki bo bolj izletniškega značaja, bodo tvorili štiri avstrijski avtobusi, ki pridejo v drugi polovici aprila. Prve skupine Holandcev pa bodo pričele puihajati 8. maja in se bodo vrstile v 15 dnevnih presledkih do 9. oktobra. Od predvidenih 15 dni bodo te skupine en del prebile v Jugoslaviji, štiri pa v Portorožu.
. Velik del teh uspehov, ki so jih dosegli predstavniki našega turizma v tujini, je pripisati večji propagandni dejavnosti, ki smo jo razvili letos v inozemstvu. Tako je na primer nizozemska potovalna agencija dne 19. 2. 1954 izdala posebno številko svojega časopisa »Reizen en Trelsken«, ki je vsa posvečena Jugoslaviji in coni B-, njunim folkloram, znamenitostim in njunim priradnjm lepotam. Pa tudi svetovno znana potovalna agencija Cook se je letos prvikrat začela zanimati za cono B Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zaradi tako ugodnih vesti so se zaskrbljenost in dvomi pričeli umikati veri in upanju, da v pogledu tujih turistov tudi letošnja sezona ne bo zaostala za lansko in da jo bo verjetno še nadkrilila. V pogledu domačih turistov pa nameravajo naše turistične organizacije ublažiti >neizogibne kvarne posledice ukinitve regresa na ta način, da bodo prirejale zanje krajše (tro-dnevne) izlete v naša letovišča.
Sedaj, ko sta se vrnila vera in upanje pa je vrsta na našuh turističnih krajih in gostinskih podjetjih, da se temeljito pripravijo na predstoječo sezono; zakaj njihova bodočnost in pro-cvit bosta le tedaj zagotovljena, če se bodo turisti vračali zadovoljni s svojega letnega odmora. O tem pa nekaj prihodnjič.
dr. F. J
39.
lAKO SE JE OCEAN 0lUHAVAL Z »GENOVO«
Ob tako dobrem začetku najtežav-f.^ega dela potovanja si nismo mi-da nam bo že drugi dan plovbe ^ineset velika razočaranja. Rano lutraj so se na nebu pojavili mali sblaki' ki jih je veter gnal prav v napolni smeri našega potovanja. To 'e Pomenilo, da smo prišli že na skraj 1° mejo predelov severo-vzhodnega ™sata. Ta je sicer še močno razpe-7a7 jadra, toda bolj ko se je sonce ^ibitževalo zenitu, bolj je njegova •°č slabela. Ker pa nezgoda ne vri-e nikdar osamljena nad človeka, smo kmalu spoznali, da tudi moč Kanskega toka naglo opada. »Genova« e ob prvih popoldanskih urah pod I4tiri le s težavo napredovala in mo-a!i smo iz spanja zbuditi njen stroj. r O« bi bilo skrbi še več, je tudi ba-Pmeter začel rahlo padati. Morje je "o še vedno močno valovito, toda Srebeni valov se niso več snežno belo 'ejdli, znak, da smo se končno poslo-}li od pasatnega vetra, ki nas je ta-t° dolgo spremljaj. Cim je pritisk ve-ra na jadra popustil, je ladja že za-pin s svojim divjim poskakovanjem. j Tvi je to občutil Gomez. Sredi vese-e Pesmi je začel klicati Urha in se ato zavlekel na svoje ležišče, od ko-n ga., mislim, niti potapljanje ladje ,e bi zvabilo. In to pot se mu tudi ni treba čuditi.
Valovi so nas najprej dvigali deset etrov v zrak in nato naglo potiskali dPždoi. Pri teh kengurujskih skokih ee le pa ladja še po svoje nagibala, ^krat na desno in potem na levo. ‘^isiabše pa je bilo še to, da v tem dgajivem pozivabavnju niso sledili ^no nagibi v pričakovani smeri. 0 smo namreč pričakovali, trdno rspričani, da se bo nagnila na desni n. - ?e nenadno ponovila svoje valje-Je na levo stran. Posledice tega so ,‘e seveda zelo žalostne. Bunke raz-'nih velikosti in barv na glavah, kr-

£
Mi®
JSSZSTTb ŽIVUAJl UOVENUEGA	P O M O It i C A K A
vaveči členki na prstih in razbita kolena ter komolci so mi tega dne vzeli skoro ves prosti čas. Na brodu sem namreč poleg ostalih dolžnosti opravljal tudi samaritansko delo bolničarja.
Lojze je v kuhinji privezan za štedilnik zaman poskušal oprati krožnike in lonce; medtem ko je bila jedil-nica podobna predmestni krčmi po končanem pretepu vinjenih gostov. Tedaj se je zgodilo nekaj čudnega, nekaj prav nenavadnega, kar je nenadoma spoprijateljilo dvla najjvečjd sovražnika na ladji. Mogoče ste že uganili, kdo sta bila ta dva junaka. Toda le počasi. Slediti moramo dogodkom, kot so se odigravali.
Ob zamenjavi straže pri krmilu je v zmešnjavi novi krmar za trenutek pozabil na svojo dolžnost in je pri tem ladjo obrnilo povprek na smer valov. Posebno visok val se je zagnal čez krov in pobral s seboj Toma in Pepčka. K sreči sta v tem trenutku bila prav blizu drug drugega, kar je Pepčku rešilo življenje. Morda veste, da so opice edine živali na svetu, ki se neznansko boje vode in zato tudi ne znajo plavati. Tom se je v vodi seveda kmalu znašel in se tudi vedel kot pravi gospod. Hitro je splaval k Pepčku, ki mu je zlezel na hrbet in se ga tesno oprijel za dolgo dlako. Z ladjo ni bilo lahko zaokrožiti v takem morju in sami bi se radi tega lahko znašli v težkem položaju. Toda Tom in Pepček sta bila tudi člana naše posadke in staro načelo pomorcev, nuditi v vsakem primeru pomoč potapljajočim, je veljal tudi za njiju.
Ko smo ju izvlekli na palubo, nismo Pepčka nikakor mogli pripraviti, (la bi razjahal Toma. Od tedaj je njegova nauečja zabava bila v tem pasjem jahanju in od tega dne sta tudi tesno stisnjena drug ob drugem skupaj spala.
Pri večerji se nas je tisti večer le ■malo zbralo. Morda je temu res bilo
krivo morje, morda pa je večina ze zavohala prismojeno polento, ki je bila edina topla hrana, katero nam jz požrtvovalni Lojze v teh razmerah lahko nudil.
Fso noč. je trajal ta divji ples, ki nam je prikrajšaj tako potreben počitek. Na ležiščih se sploh ni dalo vzdržati in še stoje smo imeli dovolj opravka, da bi se obvarovali poškodb in udarcev. Gomez je napol nezavesten ležal v podpalubju na pesku in do smrti preplašeni Pujs mu je delal družbo.
se pred jutranjim svitom se je divjanje morja malo poleglo. Valovi so povzeli ono značilno obliko raztegnjenega valovanja, ki jo pomorci imenujejo mrtvo morje in »Genova« se je na njih le rahlo pozibavala. Ko se je zdanilo, smo bili natančno na tistem predelu Atlantskega oceana, kjer kanarski morski tok zavija v ostrem loku proti afriški obali in prihaja od juga severno-ekvatorjalni tok. O vetru ni bilo več sledu in okrog nas smo zagledali številne jate tunov in delfinov. Cez nekaj ur plovbe nas je čuden prizor na morski površini prebudil iz lenarjenja. Esa vodna površina okrog nas se je zdela kakor da bi vrela. Iz globočin so prihajali drobni zračni mehurčki, ki so morju dajali prav ■ čudno zunanjost. Zdelo se nam je, da plovemo v velikem loncu kipeče grahove juhe. Kamorkoli je segel naš pogled, smo opazili na tisoče rib, ki se za nas sploh niso menile.
Ta pojav si lahko razlagamo takole: Kjer se razdvajata dva morska toka, nastaja med njima prostor mani-šega pritiska, zaradi tega globinska voda sili na površje. Z le-to so pome-
šane razne rudninske soli, ki so prekrivale morsko dno in s katerimi sc hranijo najmanjši morski prebivalci, ki jih učenjaki imenujejo plankton. Plankton je pa tudi najslajša jed mnogih rib, med katerimi prednjačijo po svoji požrešnosti kiti. Ni čuda, da, so taka morska območja zelo bogata z ribami in zaradi tega vabljiva mama za visokomorske ribiške ladje vseh narodnosti.
Morsko območje, čudovito shajališče rib, ki vam ga opisujem, je prav slučajno odkrila med drugo svetovno vojno neka italijanska podmornica. Njen zapovednik je tedaj seveda iskal vse kaj drugega kot pa požrešne kite, toda slučaj je hotel, da je s svojo podmornico zašel v predel med kanarskim in severno-ekvatorjalnim tokom. Kaj je tu doživel in kako je odkril ta živi morski zaklad, vam bom podrobnejše opisal, še posebno zato, ker mi je to dogodivščino on sam osebno pripovedoval.
Kapitana Zorinija sem spoznal v pristanišču Las Palmas na Kanarskih otokih. Poveljeval je veliki ribiški ladji, ki je bila last »Genepesche«, močnega genovskega konzorcija tvor-nic za konzerviranje rib. S svojo ladjo se je tedaj vračal v domovino na popravek strojev.
Ko se je v času vojne nekoč vračal s podmornico od liberijske obale, kjer je s svojim zahrbtnim orožjem nekaj dni zaman prežal na ameriške trgovske ladje, je podmornico blizu arhipelaga Zelenega rta odkrilo sovražno letalo. Naglo so se morali spustiti globoko pod vodo in tako nadaljevati potovanje. Toda kazalo je, da jih je tega dne sam peklenšček preganjal.
Kljub temu, da so vedeli, da je morsko dno najmanj 2000 metrov pod nj’.-mi, je njihov zvočni globinomer kazal komaj 10 m:trov vode izpod gredlja podmornice. Grafična slika globine je bila sicer zelo nejasna, toda nikdar ni krivulja segla izpod označene številke. Hkrati pa je tudi neka skrivnostna sila močno potiskala podmornico nazaj na površino. Prvi častnik je imel čez glavo dela zaradi poplavljanja balastnih tankov, da bi se lahko obdržali v primerni globini. To je trajalo nekaj ur in potem so ti čudni pojavi nenadoma izginili. Globinomer je zopet kazal mogočni morski prepad pod gredljem podmornice in ta ni več silila na dnevno svetlobo, kjer jo je gotovo čakalo sovražno letalo kakor krvoločni jastreb.
Zašli so v globinsko vodo med že omenjenimi morskimi tokovi; skrivnostno morsko dno ni bilo nič drugega kot ogromen »oblak« tisočev rib in planktona, od katerega so se odbijali zvoki njihovega globinomera.
Po vojni si kapitan Zorini ni dvakrat premišljal. Izkoristiti je hotel to svoje nenavadno odkritje. Posrečilo se mu je zainteresirati upravnike »Genepesche«, da ga pošljejo v te vode z moderno opremljeno ribiško ladjo nikakor kaže, jih ni razočaral. Zanimivo je, da ribiške ladje izslede ribje jate prav z izpopolnjenimi zvočnimi globinomeri. Posebne membrane, ki so vdelane v brodskem dnu in ki jih električni tok stresa nad 2000 vibracij v minuti, oddajajo zvočne valove, usmerjene proti morskemu dnu. Ako le-ti na svoji poti naletijo na trdne predmete, se njihov jek vrača k brod-skemu oklopu, kjer ga sprejemajo občutljivi zvočniki. V primeru, da je naznačena globina na globinomeru mnogo manjša od one včrtane na pomorski karti, ribiči takoj vedo, da so nad veliko ribjo jato, in uspeh lova je zagotovljen.	K. P.
(se nadaljuje!
je tudi bogato ilustriran. Poleg poslovnim ljudem, ki se bavijo z lesno stroko, priporočamo revijo zlasti našim knjižnicam in strokovnim šolam. Naročnina stane letno 500 din.
Lepe plače
Med polemiko o odstopu ital..svetovalca pn ZVU De Castra je prišlo na dan, da prejema glavni ravnatelj vojaške uprave italijanski prefekt Vi-telli 936.000 lir plače na mesec. »Cor-riere di Trieste« je ugotovi^ da so se osebni izdatki Zavezniške vojaške uprave, odkar so prišli v Trst italijanski funkcionarji (septembra 1952) zelo zvišali: znašali so v II. polletju 1952 410 milijonov, v prvem polletju 1953 380 in v II. polletju 1953 470 milijonov. Razni upravni stroški, v katere niso priključeni osebni izdatki, so
znašali v II. pol. 1952 76, v I. pol. 1953 130 in v II. pol. 1953 122 milijonov lir-Vsak rimski funkcionar prejema od italijanske vlade po 300.000 lir doklade na mesec.
UPRAVA TRŽAŠKEGA VELESEJMA opozarja, da po Trstu še vedno krožijo ljudje, ki nabirajo oglase za njeno publikacijo »Vodič po tržaškem sejmu«, čeprav niso od nje za to pooblaščeni. Ze več trgovcev jim je nasedlo.
NASELJEVANJE ITALIJANOV NA OPČINAH. Nekdanje begunsko tabo-rišče na Opčinah podirajo. Na njem bodo zgradKi novo] italijansko kolonijo, namenjeno predvsem Italijanom iz Istre. Lastnik zemljišča je tovarnar Mediano. Tržaška občina namerava kupiti zemljišče in na njem, zgraditi 120 stanovanj za priseljence.
ZALOGA
PIRELLI
MICHELIN
CEAT
IZVOZ
OBNOVA VRHNJE PLASTI
(proleklorjev) GUMENIH KOLES
♦
TRIESTE
P.zza Libertš 3 - Tel. 35>612
D I R E KC I J A - R I J E K A
Telegrami: 3UGOLINUA - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61
1/ZDRŽiJ.TB REDNI PfflŠRU BI.jmUVNi PRDA/IE l IZ JADRAM
U:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	DNI
B L IŽ N J I V Z H 0 D	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1
MONCINI
TRŽAČANI! Kdor ž-li prebiti svoj le’ni odmor v Jugoslaviji, naj se obrne na turistično podjetje
ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih in obmejnih krajih. PUTNIR=Slovenija vrši vse posle turističnega biroja, ima lastne avtobuse, motorni vlak ter osebne avtomobile.
PRI VSTOPU V SLOVENIJO OBRNITE SE NA NAŠE POSLOVALNICE!
—fpea—
SOCIElA PRODOTII EDIH AFFINI
Soc. a r. I,
Uraii in skladišče Trst, ul. F. Severe 23
Telefon 63-S3
Stavbni materini: Opeka - Krovne plošče razne vrsto - Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Obločne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob - Živo in gašeno apno • Soški pesek in gramoz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO
„JUG0RIBA”
EXP0RT-IMP0RT ZAGREB, Trg Republike 8
IZVOZI: Ribljt konzerve (Sardine, filete, skuše, tunjevinu i. dr.) slana riba, sardelna pasta, spažve i kora!j e.
UVOZI: brodske motore i rezervne djelove za iste, zatim razne pribore i potrebštine za ribar-stvo i prehranbenu industrija.
M IZ A R J I B	smre-
,	, — ■ ■ Rove, mace-
KMETO.ALCI I snovein trdih
PODJETNIKI • lesov, tmme in pa ihste nudi najugodneje
Tel.
90441
CALEA
TRST Viale Sonnino, 24
VOJVODINA COOP
MVPOItT- OIPORT
preduzeče za izvoz i uvoz Saveza zemljoradničkih zadruga A. P. Vojvodine
Novi Stul, Njegoševa ul. I»r. 1/1
IZVOZI: stoku za klanje i živinu u živem i zaklanem stanju, jaja, konzerve, voče i povrče, prehranbene artikle, stočnu|hranu, perje, lekovito bilje i. t. d. UVOZI : rasnu priplodnu'stoku i živinu.
\
/
i<xpOfff»nvo
v
ZAGREB
M A KIJ Ut lil TRG 1» Poštni prntinnc broj 197 Telefoni i 37 323, 39 251 Telegr tBspordrvo - Zagreb
Proizvodi poznatog slavonskog drva
Rezana gradnja, tvrda i meha
Hrastovo d užit; c
Celulozni) drva
Ilgalj retortni i šumslii
Ogrjeirno drve
Fnrniri
Šperploče i pauelpluče Hrastov i bukuv parket
Kanduči
Bačve
Alamještaj iz savijenog drva Ilazni namještaj Revna galanterija Stolerski alat i lezge Čelke i kistuvi itd.
PRETSTAVAlIŠTl/a
LONHRN W.l., Heddon House, 149 - 151 Regent Strsot. ZIllilMCH, General VVlIlo Strasse 19. ACERANIHtlG, 9 Ruk Stumkul
Stran 4
GOSPODARSTVO
Nedelja, 11. aprila
TRŽNI PREGLED
Tržaški trgr
KAVA
TRST. Cene na trgu s kavo še vedno napredujejo: Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50' kg lob: Rioi N. Y. 5 86; Rio N. Y. 3 91; Santos Supemor 110; Santos, exlra prime crivello 18 115; Vic-toria 5 good to large bean 78; srednje-ameriška kava, v dolarjih za 50 kg foto: Haiti naravna XXX 93: Salvador 101; Kostarika 118; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 680; Moka Hodeidah 1 760; afriška kava, v šilingih za cwt: Uganda prana in prečiščena 550; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali robusta 10—12% nečistoče 525 .
SLADKOR
TRST. Na tržaškem trgu s sladkorjem, je mirno. Število sklenjenih kupčij je omejeno. Madžarski sladkor ponujajo po- 114 dolarjev za metrsko tono fco prevoz Trst prot; takojšnjemu vkrcanju. Angleški sladkor stane 40 funtov šterlingov za metrsko tono cif Trst. Češkoslovaški in vzhodnonemški sladkor ne kvotirata.
KAKAO
TRST. Cene kakava na viru proizvodnje so precej visoke, tako se tržaški prefcupčevaflci ne/ upajo naročiti več&e kof/ičanei. Londonski prekupčevalci ponujajo kakao tržaškim trgovcem po 490-500 šilingov za 50 kg cif proti vkrcanju v aprilu-maju-
i talij ara sl* i trg
Na italijanskem (trgu s pšenico in koruzo je mirno. Cene so ostale nespremenjene. Tudi cene riža so ustaljene. Cene senu so še padie. Nenehno napredujejo, cene prašičkom za rejo. V Milanu je cena teh dosegla 950—1020 lir kg (lansko leto v islem času 300-4001 tlir kg). Manj je bilo povpraševanja po vinu, ker menijo prekupčevalci, da so cene proizvajalcev previsoke. Cene masla so, vnovič padle. V Mantovi n. pr. je cena za 145--750 lir nižja od lanske v tem času. Na trgu s klavno živino j opaziti večjo živahnost; cene so nekoliko napredovale. Cene olivnega olja malenkostno nihajo. Mrtvilo, vllada na trgu s paradižnikovo	mezgo;	cene so	nekoliko
popustile.
REKORDNI SVETOVNI PRIDELEK VOLNE:.	Svetovni	pridelek	volne v
letu 1953	cenijo	na 4.400,000.000 fun-
tov, kar predstavlja rekord vseh časov. Lanski pridelek je bil za 80 milijonov funtov večji kot pridelek leta 1952, ki je bil tudi rekorden (en funt je 453,59 grama). Večina držav svobodnega sveta prideluje zdaj več volne kot pred vojno; izjema pa so Združene	države	Kanada,	Zahodna
Nemčija in Združeno kraljestvo.
ITALIJANSKI TRG ŽITARICE PADOVA. Mehka pšenica fina 7.300-7.400 lir stot, dobra 7.150-7.250, navadna 7.050-7.150; koruza marano 5.100-5.200; koruza Phister 4.300-4.350; cin-kvantin 4.750-4.800; bela koruza 4.000-4.200; oves 3.900-4.000; inozemski oves (fco vagon Benetke) 3.650-3.700'; neo-luščeni ječmen 4.000-4.200; inozemski ječmen 3.700-3.800; inozemska rž 3.400; pšenična moka tipa «00» 9.700-9.800, tipa «0» 9.400-9.500, tipa «1» 9.000-9.100, tipa «2»	8.500-8.600; pšenični otrobi
2.450-2.550; pšenični zdrob (greš) tipa «0» 11.100-11.200, tipa «1» 10.600-10.700; bela koruzna moka 5.500-5.600; rumena koruzna moka 6.000-6.200.
VERCELLI, Neoluščeni riž; navaden 5.800-6.500; Pierrot 6.000-6.600; Ronca-rolo 6.000-6.600; Alloirio 6.400-6.700; Ar-dizzone 6.400-6.900; Maratelli 6.900-7.400; Razza 77 6.800-7.600; R. B. 7.500-8.300; Sesia 7.000-7.800; Arborio 7 400-8.200.
Oluščeni riž:	navaden 9.000-9.500;
Pierrot 10.000-10.400; Roncarolo 10.800-11.400; Ardizzone 11.000-11.800; Maratelli 11.700-12.200; Rizzotto 12.400-13.000; Razza 77 12.600-	13.500; R. B. 12.900-
13.500; Arborio 15.000-15.800.
ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: voli I. 230-260/ II. 180-200', III, 100-110; krave
I.	200-220, II. 140-160; jun::! I. 240-260,
II.	220-240; junice 240-260; teleta 50-70 kg 220-300, 70-90 kg 300-370, nad 90 kg 370-400.
Živina za rejo: teleta 50-70 kg 380-430, 70-100 kg 440-480; voli za delo 250-280; molzne krave! 150-180.000 lir glava; debele svinje 100-130 kg 460 lir kg; 130 do 160 kg 465; 160-200 kg 470; suhi prašiči 30-50 kg 720, 50-70 kg 660; prašički za rejo 18-20 kg 19.000 lir glava.
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 625-650; živi zajci 400-420; zaklani zajci s kožo 480-520, brez kože 480-550; zaklane pegatke 1.000-1.100; žive kokoši 575-600, zaklane 800-850; inozemske žive kokoši 475-525, zmrznjene 500-550; zaklane gosi 350-400; zaklani golobi 850-900; živi piščanci I. 925-975, II. 750-800; zaklani piščanci I. 1.150-1.200, II. 925-975; zaklani purani 700-750; zaklane pure 800-850; sveža jajca I. 23,50-24; navadna 21,50-22; inozemska sveža jajca 20,50-21.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane 660-670; čajno maslo 780-800; Emilijski sir pro-izv. 19'52 940-990; proizv. 1953 660-720;
sir krajevne proizv. 470-530; Sbrinz 460 do 480; Emmenthal 480-500; Provolone 430-470; Gorgonzola 250-260; Italico 380 do 390; Taleggio 290-300; Crescenza 280 do 310 lir kg.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 425-435, do največ 1,50% kisi 415-425, do največ 2,50% kisi. 405 do 415, do največ 4% kisi! 400-405; dvakrat rafinirano lipa »A« 420-430, semensko olje 350-355 ;olje iz zemeljskih lešnikov 400.
VINO
MILAN. Cene za stop/istot; Piemonta črno 10,5-11 stop. 700-720, 11-12 stop. 720-750; Barbera 750-770; Oltrepo pave-se 10-1.1 stop. 690-710, 11-12 stop. 710-740; Mantovano črno 660-680; Valpoli-cella in Bardolino 760-780; Soave belo 790-810; Raboso 730-750; Reggiano 10-11 stop. 690-710, 11-12 stop, 710-730; Mo-denese 690-710; Romagna belo 680-700, črno 680-700; Toscano navadno 680-700; Aretino belo 710-720; Marche belo 685-700; Marche črno 690-710; Barletta ex-tra 14-15 stop. 705-725, Barletta navadno 12-13 stop. 675-695, 13-14 stop. 695-705; Sansevero belo' 685-705; Tara.ntinO 14-15 stop. 710-720, 16-18 stop. 710-730; Squinzano 720-730; Leccese 13-14 stoj). 690-710; Leccese 14-15 stop. 710-730; Rio
nero foarile 9.700-10.000 lir stot; Piemontski moškat 13.500-13.800 lir stot; sladko vino iz Brindizija 10-10.200.
KRMA
MANTOVA. Seno majske košnje 2.900-3.000 lir stot; otava 2.800-2.900; suha detelja I. košnje 2.600-2.700, II. košnje 2.500-2.600; pšenična slama stlačena 1.000-1.100.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953: v škatlah 5 in 10 kg 255-265, v škatlah 1 kg 270-280, v škatlah % ’kg 280-290.
Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953: v škatlah 5 in 10 kg 270-280, v škatlah 1 kg 280-290, v škatlah % kg 290-300.
KOŽE
REGGIO EMILIA. Teleta (kvadratne kože) do 3 kg 620-630; 3-6 kg 690-700, 6-8 kg 660-670, 8-12 kg 550-560; junci '12-20 kg 420-430, 20-26 kg 320-330, do 30 kg 290-300; govedo do 40 kg 255 do 265, nad 40 kg 255-265; biki do 40 kg 230-240 ,nad 40 kg 200-205;. konji 205-(surove osoljene kože) 210-220, ovni 210; mezgi 145-155; osli 115-120; ovni (suhe kože) 520-530 lir kg; jagnjeta 280 do 330 lir koža: zajci (suhe kože) 200 do 210 lir kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) . . Koruza (stot. dol. za bušel) . . NEW YORK
Baker (stot. dol. za fupt) .	.	.
Cin (stot. dol. za funt) . . . . Svinec (stot. dol. za funt) . . Cink (stot. dol. za funt) . . . Aluminij (stot. dol. za funt) . Nikelj (stot. dol. za funt) .	.	.
Bombaž (stot. dol. za funt) . . Živo srebro dol. za steklenico .
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) . . Cin (f. šter. za d. tono) .	.	.
Cink (f. šter. za d. tono) .	.	.
Svinec (f. šter. za d. tono) . .
9/III	23/III	7/IV
228 Vs	222 V8	213 7/s
154 %	153 V,	148 72
30.—	30,—	30.-
90.50	95,—	94.75
12.55	13. —	13.55
9.25	9.75	10.25
21.50	21.50	21.50
60.—	60.—	60,—
35.15 -	35.20	35.—
195.—	206,-	215.—
237	237	228 •/,
707.—	743 ‘/2	732'
74.-	75	77 Vi
86,-	88	90 V,
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
Poročila o razvoju na ameriških in angleških borzah govorijo o ponovnem povišanju cen nekaterim surovinam zlasti pa pisanim kovinam, kavčuku volni, kavi in kakavu. Ni dvoma, da je napoved predsednika Združenih držav Eisenhovverja, da bo država povečala svoje strateške zaloge kovin in rud, vplivala na razvoj cen. Ta ukrep republikanske vlade kaže, da ni računati na pomirite|v	med
Vzhodom in Zahodom v bližnjem času ali vsaj, da hočejo biti ZDA nepopustljive. Indeks cen na ameriških borzah se je zopet dvignil od 189,48 na 191,48 za transakcije proti takojšnji izročitvi blaga in od 181,61 na 181,81 v terminski kupčiji.
ŽITARICE
V tednu do 2. aprila se cena pšenice v Chicagu ni izpremenila in je o-stala pri 220 3/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju, pač pa je koruza popustila od 155 1/4 na 153 1/8 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Predsednik ZDA se bo uprl vsakemu zakonu, ki bi stremel za tem da bi se uvedla stalna državna podpora za vzdrževanje cen kmetijskih pridelkov do višine 90%. Vlada zagovarja v tem pogledu bolj prožno politiko. Prepoved uvoza rži ostane v veljavi še eno leto/ v zvezi s to vestjo se je cena temu žitu dvignila na 91 stotink dolarja za bušel.
SLADKOR KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je ostala v bistvu neizpremenjena (okoli 3,33 2. aprila proti 3,25 stotinke dolarja za funt teden poprej). Svetovni pridelek 1953-54 cenijo na 38,900.000 ton, se pravi da bi bil za 3 milijone večji kakor prejšnje leto. Cena kave je zopet poskočila, in sicer od 93,01 na 94,05 v tednu do 2. aprila. Američani domnevajo, da bo cena pričela nazadovati v trenutku, ko bo Brazilija postavila na trg nov pridelek. Kakao je napredoval od 56,5 na 57 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi.
VLAKNA
Cena bombaža je ostala v New Yor-ku neizpremenjena pri 35,20 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriško potrošnjo v 1. 1953-54 cenijo na 8,800.000 bal (9,500.000 v letu 1952-53). Izvoz ameriškega bombaža naj bi presegel za 500.000 bal izvoz v prejšnjem letu. Cena volne suint je bila v New Yorku čvrsta in se je 2. aprila sukala okoli 149 (teden poprej 147) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi v aprilu, maju ali juniju 1370 (teden poprej 1355) frankov. Cena bombaža v Aleksandriji 2. aprila katmak good 70,57 (prejšnji teden 70,25) talarjev za kantar, aš-muni 57 40 (prejšnji teden 57,65) proti takojšnji izročitvi.
KAVČUK
V New Yorku in Londonu so zabeležili nenaden skok kavčuka in sicer v New Yorku od 20,50 na 22,34
446-80	471.—	505.60
stotinke dolarja za funt, v Londonu za vrste RSS kupčeva cena 17 7/16 penija za funt (teden poprej 16 7/16) in 17 9/16 prodajalčeva cena (teden poprej 16 5/8). Skok v Londonu so izzvali novi nakupi ameriških podjetij. Posebno japonsko odposlanstvo je o-biskalo Indonezijo in Malajo. Pri povratku v Tokio je izjavilo, da sintetični kavčuk ne bo oškodoval pridelovalcev] naravtiegaj kavčuka:. Japonska bo letos kupila v omenjenih dveh državah okoli 100.000 ton kavčuka, 'medtem ko je prejšnje leto kupila samo 90.000 ton.
KOVINE
V New Yorku je zopet napredovala cena svinca, in sicer od 13 25 na 13,75 v tednu do 2. aprila proti takojšnji izročitvi. To je najvišja cena, ki jo je svinec dosegel v zadnjih 7 mesecih. Prav tako je napredovala cena cinka Saint Souis od 9,75 na 10,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Pred ameriškimi senatom je zakonski načrt, ki predvideva omejitev letnega uvoza svinca na 335-000 in cinka na 325.000 ton. Objavljena je bila cena, po kateri bodo ZDA kupile od Čila 100.000 ton bakra; kupčija je bila sklenjena na podlagi 30 stotink za funt to je po svetovni ceni, blago dostavljeno v ameriška pristanišča. Antimon Loredo Texa’s 28,50 stotinke
Poravnajte čimprej naročnino !
dolarja za funt. Lito železo neizpre-menjeno pri 58 dolarjih za tono, Biif-falo pri 56, staro železo cena 26 (teden poprej 23,50) dolarjev, živo srebro 2. aprila 198 dolarjevl za funt. Tudi v Londonu je bila cena svinca in cinka čvrsta; prav tako je napredoval cin. Svetovna proizvodnja cina je v januarju znašala 13.200 ton (16.500 ton v decembru 1953); potrošnja v januarju 10.500 t (lansko leto v decembru 10.700 t). Tudi cena bakra je bila v Londonu čvrsta. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 3. aprila: svinec 125,15 DM za 100 kg, cink 95 02 DM baker 289 DM in cin 87,00. Gram čistega zlata 4,85 do 5,10 nemške marke.
KOŽE
Cena v New Yorku proti izročitvi v aprilu 14,02 stotinke za funt.
HMELJ
Iz Nuernberga poročajo, da je povpraševanje po hmelju pridelka 1953 tako veliko, da ga ni mogoče zadovoljiti. Zafoi gredo cene navzgor. Za Hallertauer so plačevali 185 do 210 DM' za 50' kg. Mnogo je bilo tudi prodanega blaga vrste Wuerttemberger in Hersibrucker. Cena teh vrst je napredovala in se je sukala okoli 105 do 125 DM za 50 kg proti takojšnjemu plačilu..
VALUTE V MILANU

Funt šterling
Napoleon
Dolar
Franc. Irank (100) Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
3. 54	31. 3. 54	Min.	Maks.
6.050	6,050	6.050 6.200	
4.600							.	
636,—	636	636.-	637
173,—	173,—	2 72.75	273.—
248,50	I48.50	248,50	248,75
1.720	2.720	J.720	2.740
	.			,		24.40 24.50	
724	724	724	. 725
BANKOVCI 7. 4,
ZDA (1 dol.)	4,28 5
Anglija (1 f.št.) 11,05 Francija (100 fr.) l.iB1/, Italija (100 lir) 0,67 5/8 Avstrija (100 š.)	16,50
Cehoslov.	13.—
Nemč. (100 DM) 102,15
V CURIHU
1054
Belgija (100 fr.) 8,50 Holand. (100 fi.) 112,‘/4 Švedska (100 kr.) 80,— Izrael (1 f.št.) 10.55 Španija (100 pez.) 9.00 Argent (100 pez.) 18,— Egipt (1 f.št.) 11,30
VREDNOSTNI PAPIRJI V
24.4.54 1. 4. 54
Južna železnica	1.274	1.245
Splošne zavarov.	13.400	13 025
Assicuratrice	3 825	3.600
Riun. Adr. Sic.	5.650	5.550
Jerolimič	4.600	4.600
»Istra-Trst«	1.235	1.210
»Lošinj«	8.000	8000
Martinolič	4.150	4.200
Premuda	10.150	10.150
Tripkpvič	10.350	10.350
Openski tramvaj	1.750	1,750
Terni	I77	172,—
ILVA	294	28l!—
Zdr. jadr. ladjedel. 383	350
Ampelea	800	800
Arrigoni	1.000	1.000
TRSTU
Min.
1.245
13.025
3.600
5.550
1 210
4.150
Maks.
1.278
13.400
3.825
5.650
1 235
4.200
172
281
350
179,—
294
383
MfeSCnlk KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 5 4-58
_F. SPADARO-,
SREDICI JSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
Kaj je vojna odškodnina - kaj prispevek
Vojno odškodnino bodo izplačevali v dveh oblikah. Prva oblika bo odškodnina v pravem pomenu besede druga pa prispevek za obnovo porušenih, izguibljenlih ali poškodovanih
objektov in predmetov.
ODŠKODNINA je predvidena za vse predmete — premičnine ali nepremičnine — če se oškodovani ne izreče rajši za prispevek za obnovo, k!i je višji kakor navadna odškodnina, a je povezan s pogoji, o katerih bomo še govorili. Za nekatere predmete je predvidena izključno odškodnina (za oblačila, perlUo, pohištvo hišno opremo, kmetijske pridelke, obrtniške in industrijske izdelke). Ce se prizadeti v roku do 15. julija 1954 ne bodo izrekli za prispevek, bodo ne glede na vrsto škode prejeli odškodnino.
PRISPEVEK ZA OBNOVO pripada za škodo, bi je nastala na nepremičninah ali premičninah ki so bile namenjene kmetijski, obrtniški, industrijski ali trgovski dejavnosti. Poudariti je torej, da bodo deležni pravkar omenjene oblike odškodnine vsi. ki jim je bila priznana ne samo škoda na nepremičninah (zgradbah poslopjih), pač pa tudi na premičninah če so bile le-te povezane s proizvodno dejavnostjo.
Da se omejimo na kmetijsko področje, naj omenimo, da lahko oškodovani zaprosijo do 15. junija 1954, da se jim prizna prispevek med drugim za naslednje predmete:	namakalne
naprave^ električne napcriaive; ceste, kakršne koli drevesne nasade (sadovnjake, vinograde, gozdove, stroje, vozove, kmetijsko orodje in za živino vseh vrst. Ce je n. pr. vinogradnik utrpel škodo na vinogradu, lahko zaprosi, da mu priznajo prispevek za obnovo, bi je višji od odškodnine in mu bo pripadala, če se ne bo izrekel za prispevek.
Kdor zaprosi za prispevek za obnovo, se mora obvezati da bo obnovo izvršil. V ta namen mu bodo pristoj-
ne oblasti določile: način obnove in rok, v katerem bo moral obvezo izpolniti. Ce se ne bo ravnal po navodilih oblasti! bo izgubil pravico do prispevka. V tem primeru mu bodo izplačali odškodnino, sredstva pa, ki jih bo morebiti prejel za prispevek, bodo imelli kot predujem na običajno odškodnino.
Precej nejasne so določbe,, ki se nanašajo na prispevek za objekte in predmete, ki jih je oškodovani obnovil z lastnimi sredstvi. Na splošno pripada v tem primeru polovica prispevka, do katerega bi oškodovanec imel pravico, če bi objekt šele moral obnoviti; Za že obnovljene objekte in predmete ne bodo izplačevali polovice sicer pripadajočega prispevka, pač pa samo odškodnino, če ni bila škoda že prijavljena in če ne bodo prizadeti zaprosili do 15. julija 1954, da se jim povrne škoda v obliki prispevka, čeprav polovičnega.
Za kaj naj se_oškodovanci odločijo, za odškodnino ali prispevek? V kolikor imajo oškodovani v programu obnovo, ni dvoma, da bi morali izbrati prispevek, čeprav je poslednji združen z roki in obvezami. Tudi v tem pogledu pa si bodo prizadeti ustvarili točnejšo sliko, ko bomo obravnavali način izračunavanja bodisi prispevkov bodisi odškodnin.	(Se nadaljuje)
s. o.
OPOZORILO
Opozarjamo še enkrat vse naše člane ki niso še nikdar vložili prošnje za vojno odškodnino, naj poskrbijo, da bo le-ta dospela na pristojni urad pri finančni intendenci najkasneje do 15. aprila. Po tem datujnu ne bodo več sprejemali prošenj. Upoštevali bodo tudi nepopolne vloge, če bo prošnja vložena do določenega roka. Poudarjamo, da to opozorilo velja ie za oškodovane, ki prošnje sploh še niso kadar koli vložili. Vse že vložene prošnje so polnoveljavne; ponovne vloge za isto škodo niso dopustne.
mii n i mi im n iiii tmtitim iiiiW'OTWTit,^BgiwMi|i?,itfrTP>^Bygi{WBfJBrfMgciiiaBiiiB£gBsaEKHEB^
Kmet in vrtnar v aprilu
Na polju in njivi. Sej koruzo le na zemljo, ki si jo globoko preoral ali prekopaj in tudi dobro pognojil. Ne pozabi dodati domačemu gnoju umetnih gnojil v dopolnitev. Na 100 štirijaških metrov (10 arov) podorjemo približno 20 stotov zrelega hlevskega gnoja, 50 kg superfosfata, 10 kg amonijevega sulfata in 10 kg kalijeve soli. Ne odlašaj več s setvijo fižola za zrnje. Zemljo1 na njivi, ki si jo posadil s krompirjem, moraš ohraniti rahlo na vrhu in brez plevela, da ostane potrebna vlaga v spodnjih plasteh zemlje, ker je kore-■nine krompirja v svojem razvoju potre, bujejo vedno več. Ne pozabi opleti tudi krmske pese. Kadar ima 5 do 6 listov, moraš rastlinice razredčiti, da bodo rastle posamič v zadostni razdalji druga od druge (vsaj 20 cm). Ali si že odstranil in uničil lansko koruznico z njiv? To delo mora biti opravljeno ta mesec, da ne zapadeš morebiti kazni, ker zakon zahteva to opravilo, da se črvi koruzne vešče ne širijo.
Na vrtu. V tem času mora biti na vrtu vse presejano. Na prosto lahko sadiš tudi že paradižnike in v bolj zavetne lege tudi malamcane in papriko. Presajaj in zalivaj pridno glavnato solato vrste »kraljice maja« in »kodrasto domačo.« Rahljaj zemljo tudi česnu in čebuli ter očisti plevel po vsem vrtu, preden gre ta v seme. Topla greda naj bo odprta podnevi dn ponoči. Podreti pa je le še ne :smeš> ker utegnejo nastopiti še mrzle noči in tudj mrzli dnevi, zlasti ob »treh ledenih možeh«. Hraniti moraš v njej še do srede maja zalogo ali rezervo paradižnikov, melenca-nov in drugih občutljivih rastlin.
V vinogradu. Pri trtah morajo biti sedaj končana vsa zimska opravila: režnja, vežnja, cepljenje in kopanje. Začenja se sedaj pomladansko oskrbovanje trt. Odstranjuj poganjke na starem lesu in preščipavaj rodne poganj-
ke ali tretjim listom nad zadnjim groz-dičem. Ob tihem in jasnem vremenu požveplaj mladje s prav drobnim, ven-tiliranim žveplom, ki naj bo pomešano s 3-5% modre galice (zolfo ramato) ali pa s 5-10% prahom »caffaro«.
V	sadovnjaku: Takoj ko sadno! drevje ocvete, poškropi ga z arzenatovimi ali pa D:DT pripravki, kakor smo to že navedli.
V	kleti: Ako nisi še drugič pretočil mladega vina, stori to nemudoma ob prvem jasnem in mrzlem vremenu. Pri tem pretakanju je bolje, da pride vino čim manj v dotiko z zrakom, zalo
• ga pretakaj skozi gumijasto cev za vino. Klet zrači le v jasnih in hladnih nočeh.
V	hlevu: Snaga in čist zrak pomenita tudi za živino polovico zdravja. Krma naj bo izdatna in primerna delu, oziroma količini mleka, kj naj ga krave dajejo. Presnavljanje krme in proizvodnja mleka sta zlasti pri kravah v pomladanskih mesecih zelo močna. Živino lahko goniš na redno pašo, vsaj po sv. Juriju (24. IV.), kakor to’zago-tavljajo že stare izkušnje. Poleg paše pokladaj molznim kravam tudi rezani-co pomešano z močnimi krmili.
V	kokošnjaku: Kokoši morajo imeti vedno čisto pitno vodo. Od časa do časa raztopi jim y vodi malo železne galice (2 g na liter vode), ki je dobra za kri in tudi kot razkužilo. Pod kokljo podloži le odbrana in od dobrega petelina oplojena jajca. Gnezdo naj leži v mirnem, bolj temnem in nekoliko vlažnem prostoru. Kokoši in tudi pišče-ta naj imajo na razpolago vedno tudi sveže zelenjave in apnenega peska. Zrnje in druga krmila za kokoši ne smejo biti plesniva ali skisana. Kakor hitro se pojavi kakšna bolezen v kokošnjaku, odnesi takoj obolelo kokoš k občinskemu živinozdravniku.
Obvestila Kmetovalcem
ZATIRANJE KORUZNEGA MOLJA-
Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je edino koristen način zatiranja koruznega molja ročno pobiranje stebel in korenik — štrcljev koruze. Zato je treba odstraniti z njiv koruznico s korenikami vred. Zakon tudi določa da se morajo stebla in korenike-štrclji ppbrafl najkasneje' do 15. aprila t. 1. Ker je borba proti temu škodljivcu obvezna in ker je prekršek kazniv, se vabijo zainteresirani kmetovalci da popijejo koruznico s korenikami vred ter jo sežgejo, kajti koruznica kot tudi korenike so pravo leglo ličink koruznega molja. Opozarjamo, da bo gozdna policija po navedenem roku izvršila pregled njiv in dvorišč in bo kršilce kaznovala.
OBVESTILO REJCEM BIKCEV!
Komisija za potrditev bikov obvešča: Obveščajo se vsi rejci bikcev, da so obvezni predložiti prošnje za potrditev bikca takoj po preteku starosti 10 mesecev. Prošnjo je treba nasloviti na Komisijo za potrditev bikov, ki ima sedež pri Področnem IkmetijisKam nadizorhišitv/u v ftfiicl Ghega 6, soba 4. Proti kršiteljem bo uporabljen zakon.
Kmetijstvo po svetu
ZA MEDNARODNO SPOZNAVANJE KMEČKE MLADINE. Britanska ustanova za mednarodno izmenjavo mladih kmetovalcev je v zadnjih petih letih pomagala stotinam mladih Evropejcev, da so lahko proučevali kmetsko življenje v Angliji. Ustanova je v petih letih svojega obstoja — ustanovili so jo kmetijski sindikati, razne organizacije poljedelcev, krožki mladih kmetijcev in ženski institut — pripomogle, da se je lahko 18.22 poljskih delavcev iz 10 tujih dežel mudilo od 3 mesecev do 1 leta na angleških kmetijah in tu proučevalo angleški način kmetovanja in življenja kmetovalcev. V istem času je odšlo 278 mladih Angležev in Angležinj proučevat kmetijstvo v druge dežele. Ustanova pomaga mladim ljudem, ki so se praktično udejstvovali v kmetijstvu najmanj dve leti in ki so si izbrali
kmetovanje za svoj poklic. Podeljuje študijske štipendije, ki krijejo tri četrtine potnih stroškov.
IRCI OBDELUJEJO VEC ZEMLJE. Lansko leto so Irci obdelali 1,753.000 akrov prejšnje leto 1,720.000 akrov in v razdobju 1930/34 1,450.000 akrov (1 aker = 40,5 ara).
REKORDNI ŽITNI PRIDELEK. Poljedelsko ministrstvo sporoča, da so angleški kmetovalci v letu 1953 presegli vse prejšnje rekorde v pridelovanju pšenice, ječmena in ovsa. Proti letu 1952 ,se je pridelek pšenjce povečal za 367.000 ton/ (16%) — pridelek se je povečal PO večjem donosu na hektar posejali so pa tudi s pšenico večjo površino. Pridelek ječmena in ovsa je presegel pridelek leta 1952 kljub manjši posejani površini. Povišek znaša 226 tisoč ton (11%) za ječmen in 110.000 ton (7%) za oves. Tudi pridelek krompirja in repe za krmo je po hektarju najvišji, kar so jih do zdaj zaznamovali v Angliji in Walesu. Pridelek krompirja ,se je povečal za 230'.000 ton (8 odst.) kljub temu, da so leta 1952 posadili z njim manjšo površino: Pridelek krme se je povečal za 1,729.000 ton (17%). Pridelek sladkorne pese cenijft na več kot 5 milijonov ton.
AMERIŠKA AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA. »Wali Street Journal« poroča, da so ameriške tovarne v tednu do 21. marca izdelale skupna 121.922 avtomobilov, to je 10% več kot prejšnji teden in samo 5% manj kot v istem obdobju lanskega leta. Proizvodnja avtomobilske industrije je mnogo boljša, kot so napovedovali razni gospodarstveniki v začetku tega leta.
VEČJI ŽIVLJENJSKI STROSKI V ITALIJI. Po podatkih italijanskega o-srednjega statističnega urada je znašal indeks cen na debelo v decembru 1953 5.259 (v decembru 1952 5.287), kar pač predstavlja znižanje za 0,53%. Indeks je izračunan na podlagi osnove 100 za leto 1938. Indeks življenjskih stroškov je v lanskem decembru dosegel 5.678 (decembra 1952 5.612), kar predstavlja povišanje za 1,18%. Indeks plač poročenih kmetijskih delavcev se je od de-
cembra 1952 dvignil °6 7-989 na 8.137 (povišek 1,7%), indeks plač industrijskih delavcev od 7.273 na 7.426 (povišek 2%), plač v trgovinskih podjetjih od 7.504 na 7.681 (povišek 2,4%), plač v prevoznih podjetjih od 7.327 na 7.420 (povišek 1,3%). V letu 1953 so cene na debelo nazadovale od 5.270 v letu 1952 na 5.250 (znižanje 0,38%). Indeks življenjskih stroškov je narastel od 5.545 v letu 1952 na 5.653 v letu 1953 (povišek 1,9%). Sedanje realne plače so se dvignile na 130 v letu 1953 (125 v letu 1952), se pravi za 3,7%.
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59
Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT
ŽELITE LI DA VAM SE ISP0RUČ1 OM BOBA K0JU STE KUPILI ?
POVERITE K0NTR0LU KVALITETA I KOLIČINE TE ROBE
PREDUZEČD ZA K0NTR0EU RUBE
9 9 »J U GO IN SPEKT*9
JUGOINSPEKT po nalogu svojih domačih i stranih komitenata ' kao^njihov punomočnik, a prema svojim opštim uslovima obavlja kvantitativno i kvalitativno kontrola robe vadjenjai pešačenje uzoraka robe, laboratoriska ispitivanjamaterijala i ekspertize
JUGOINSPEKT GENERALNA DIREKCIJA
J,. DIREKCIJA BEOGRAD, Beograd, Trg Republike 3/1 - DIREKCIJE ZAGREB, Iliča 25/1 — SARAJEVO, Ul. Jugoslovenske Armije 48 — LJUBLJANA Tržaška cesta 5 - RIJEKA, Korzo Narodne Revolucije 2 — NOVI SAD Ul Rije Ognjanoviča 12 — SKOPJE, Ilindenska 21-a.
MILANO Sedež in uprava: Via Tertnlliano, 70
Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Posle valni c a: Viale Bligng, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Princip' D’Acaja 57 - Tel. 7.04.04 - Padova P.zza detla Stazione N. 1 ’ Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma Viale Aventino N-88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Napoli Via Ugo Foscolo N. 4 • Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Borna 148198 C. C. Napoli 139488
S. A. FABBRiCA ACCUMULATORI
NAJBOLJŠA BATERIJA
UVOZ - IZVOZ
Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo
MA DROBNO - RIA DEBELI)
Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, fur-nirija, vezanih plošč itd.
iSVtiiDaseffSBffljres®	vseBtk®w)rstnef&tM
blaga z iastnimii	sredstvi
Drad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ul. delle Mlilizie 14 - Tel. 96 510 telefonska številka stanovanja 95-918
•Tako!} Vatovec*^
TRST - Via TorreMauca 19
UVOZ
Tel. 23-587, 37-5G1
IZVOZ
/KOLONIALNEGA BLAGA / INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNIH PREDMETOV /______TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXP ORT - TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
PREDUZECE ZA UVOZ I IZVOZ METALNIH I TEHNlCKIH PROIZVODA
B E O O R A. D - NUŠIČEVABr. 6
Telefon : 20-259	Teleprinter: 01-130
Telegr.: TEHNOPROMET BEOGRAD Roštanski fah: 239
UVOZI:	Čelik svih vrsta i za svaku jupotrebu. Cevi, žicu, limove i trake.
Specijalno sirovo i staro gvoždje, Obojene metale. Željeznički ma-terijal. Mašine i kompletne fabričke uredjaje.
TEHNOPROMET ima skladišta vučenog i valjanog materijala. IZVOZI: Mašine: gradjevinske, poljoprivredne, alatljike i dr. Uredjaje, sprave i alat. Čelične konstrukcije. Celični nameštaj. Kovani i presevam materijal i ostale proizvode metalopreradjivačke indpstrije.
TEHNOPROMET ima predstavnike u zemljama/BLISKOG I SREDNJEG ISTOKA, u TURSR0J, LIBANU, GRČROJ, IRANU, SIRIJI S. ARABIJI i dr,