leto xxi. — Številka 32 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, redakcijo odgovoren Albin Učakar glasilo socia kranj — sreda, 24.4. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah 788 otrok čaka na odločitev Gorenjski zdravniki za otroke so letos predlagali okrog 1500 gorenjskih otrok za zdravstveno letovanje v Novigradu in na Stcnjaku. Ce-Prav so zdravnlkl-pedlatri pravočasno pregledali in Predlagali otroke za zdrav-»tveno letovanje ln so gorenj. *ke občinske skupščine že °dobrile del sredstev za to (Prav tako pa so tudi starši Pripravljeni prispevati del de-^rja za zdravstveno letovanje otrok) zdaj še vedno nI inano, ali bo med 1500 otroki 78* najbolj zdravstveno ogromnih letos lahko odšlo na Prepotrebno letovanje v No-< vigrad. Ti otroci namreč še Vedno čakajo, če bo zdrav »tveni center odobril denar *a njihovo letovanje. Med 788 zdravstveno ogro «nlml otroki, ki bi letos vse. kakor morali letovati, jih je J* Jeseniške občine 181, iz kranjske 185, radovljiške 201, »kofjeloške 160 in iz triiške občine 61. Povedali smo, da JO gorenjske občinske skupščine že sklenile, koliko de-"•rja bodo prispevale za leganja otrok. Tako bo kranj- T^šanicakaV\ vsakomur prija kava spf.cerija ska občina dala 8 milijonov starih dinarjev, radovljiška 3, škofjeloška 3 in tržiška občina 3 milijone starih dinarjev. Le na Jesenicah za ta le. tovanja niso namenili nič denarja (?). Tako so skoraj vse gorenjske občine pokazale precej razumevanja do tega nedvomno pomembnega in perečega problema. Zato bi bilo prav, da bi u mi zgledu sledil tudi zdravstveni center Gorenjske in prispeval manjkajoči del denarja. To še posebej pričakujejo starši prizadetih otrok, prav gotovo pa tudi širša gorenjska javnost. Sicer pa bi bilo dokaj čudno, če zdravstveni center ne bi upošteval mnenj zdravnikov za otroke. Ko smo se pred dnevi pozanimali, kako je z letošnjim letovanjem zdravstveno ogro. ženih otrok, smo izvedeli, da je tako rekoč vse odvisno od zdravstvenega centra, ki načrtuje zdravstveno politiko na Gorenjskem. Zvedeli smo tudi, da starši težko čakajo na ugodno rešitev. Zato upamo, da se bo zdravstveni center, ki ima na skrbi tudi zdravje otrok, kmalu odločil in z odločitvijo omogočil ustrezno rešitev tega vprašanja. Gostje iz Oldhama v Kranju V nedeljo zvečer so prispeli na enotedenski obisk v Kranj gostje iz pobratenega mesta Oldham. 2upan mesta Oldham gospod Frank B. Balson s soprrgo ln tajnik gospod Edvvard Halnes se bodo s predstavniki kranjske občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o nadaljnjem prijateljskem sodelovanju med obema mestoma. Razen tega pa si bodo ogledali tudi nekatera kranjska podjetja in ustanove ter zanimivosti kranjske občine in Gorenjske. V ponedeljek Je bil v prostorih kranjske občinske skupščine uradni sprejem, kjer so s« gostje iz prijateljskega angleškega mseta pogovarjali s predstavniki občine ln družbenopoll. tičnih organizacij. Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar Je med drugim povedal, da bo ta obisk kljub geografski oddaljenosti in različnosti sistemov prispeval k nadaljnjemu sodelovanju med obema mestoma. (A. 2. — Foto: F. Perdan) RIZ 18. organizacija Iskre V Iskri in RIZ za združitev V Iskri je glasovalo 71, v RIZ pa 98 odst. Na ponedeljkovem referendumu so se delavci združenega podjetja Iskre in Radioindustri |i ■ Zagreb odločili za združitev teh dveh velikih podjetij elektronske industrije. V združenem podjetju Iskra je od 12 947 delavcev glasovalo 11 950 (92 odstotkov). Za združitev jih je glasovalo 8 179 ali 71 odstotkov. V Radioindustriji Zagreb pa je glasovalo 98 odstotkov delavcev in se jih je 97 odstotkov odločilo za združitev. V kranjski tovarni Iskra-Llektromehaniki je glasovalo 92 odstotkov vseh zaposlenih, za združitev pa se jih je odločilo G3 odstotkov. A. 2. Krvodajalska akcija za naše vsakdanje redne potre, be v zdravstveni sluibi je bila od 22. marca do 18. aprila 1968 na celotnem območju občine Kranj. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je akcija tudi letos lepo uspela, saj je bilo 2450 krvodajalcev. Vsem darovalcem krvi v imenu mnogih bolnikov, ranjencev, porodnic in otrok prisrčna hvala za podarjeno kri. V tej humani akciji je sodelovalo več 100 odbornikov in aktivistov RK. Tudi njim za njihovo naporno in polrtvovalno in uspešno opravljeno nalogo kakor tudi drugim, ki so na kakršenkoli način sodelovali in pomagali Rdečemu krilu, da je akcija tako lepo uspela, iskrena hvala. Občinski odbor RK Kranj S ugoden nakup - prijeten izlet ODPRTO TUDI MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI OBIŠČITE RAZSTAVO POHIŠTVA OD 27. APRILA DO 16. MAJA ,z*edna priložnost nakupa novih ^odncnemšklh oblog za tla m' že od 63,60 N din dalje. Festivalna dvorana BLED murlia i F s c r VELIKA IZBIRA HLADILNIKOV: H I M O 80-litrski in 130-litrski Z O P P A S 130-litrski kompresorski O B O D I N 135-litrski kompresorski PRALNI STROJI »GORENJE« naročniki žrebajo naročnike! Danes spet 5 izžrebancev - str. 13 Medobčinski svet ZK za Gorenjsko Po nedavnem posvetu sekretarjev komitejev gorenjskih občinskih konferenc zveze komunistov v Škof j i Loki, kjer so se pogovarjali o ustanovitvi medobčinskega organa, ki bi povezoval idejnopo-litično aktivnost zveze komunistov in utrjeval hkrati tudi občinsko organizacijo zveze komunistov, je bil minuli petek podoben posvet tudi v Tržiču. Na tem posvetu, ki so se ga udeležili sekretarji oziroma člani komitejev ZK vseh petih gorenjskih občin, •o se dogovorili, da bodo komiteji občinskih konferenc v posameznih občinah ponovno Sreučili vse do sedaj priprav-esne materiale za ustanovitev tega medobčinskega organa. Tako bodo v Tržiču ponovno razpravljali o predlogu sklepa o ustanovitvi takšnega organa, v Radovljici o poslovniku o delu, na Jesenicah in v Kranju pa o programu in delu. Na posvetu so ponovno ugotovili in poudarili, da je takšen organ potreben. Dlje časa pa so se zadržali pri vprašanju, kakšno naj bi bilo ime tega medobčinskega organa. Nazadnje so se sekretarji zedinili naj bi se imenoval medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko. Zato so sklenili, da se morajo temu prilagoditi vsi dosedanji predloženi materiali; ta- Proslava na Okroglem ko sklep, program in poslovnik. Dogovorili so se tudi, da bodo o teh materialih do 10. maja razpravljali vsi komiteji občinskih konferenc zveze komunistov na Gorenjskem. Po tem datumu pa bodo o ustanovitvi medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko razpravljale in sklepale tudi občinske konference zveze komunistov v vseh petih gorenjskih občinah, če bodo člani občinskih konferenc zveze komunistov sprejeli predlog oziroma materiale o ustanovitvi medobčinskega sveta, bo ta organ začel delati 1. junija letos. A. ž. »Vsaditi v srca mladih ljudi tak ponos, tako moralo in tako zavest, kot so jo imeli okrogelski borci, naj bo naš cilj« V gozdičku na Okroglem, kjer so pokopani borci znane okrogelske tragedije, se Je v nedeljo popoldne spet Kbralo nekaj tisoč ljudi'. Vsako leto v aprilu prihajajo gvojci padlih partizanov, mladina, občani Kranja in okoliških vasi, da počastijo spomin na junake, ki v neenakem boju niso klonili. Raje so si sami vzeli življenje, kot da bi prišli živi v roke sovražniku, ki jih je oblegal štiri dni, pa jim ni prišel do živega. Globoko pod jamo šumi Sava kot pred šestindvajsetimi leti, drevje zeleni in pomlad cveti — le da je zdaj vse mnogo lepše, kot je bilo takrat: namesto pokanja pušk zdaj iz zvočnikov odmevajo slovenske pesmi. Letos je na proslavi na Okroglem govoril Kranjčan Franc Puhar — Acl, predsednik odbora za plan, finance in proračun pri republiški skupščini v Ljubljani. »V sre- do je minilo 26 let od večera prav tako lepe, prebujajoče se pomladi kot letos, ko se je 13 borcev odcepilo od kranjske čete in se iz Uden-boršta prebilo na Okroglo. Zatekli so se v votlino, iz katere ni bilo več poti v svet živih. Izdajalec, domač človek — če je zaslužil to ime, je pokazal zatočišče borcev na umiku iz obroča, štiri dni takrat tako slavna nemška soldateska niti s topovi, plinom, minami in ognjem ni mogla zlomiti odpora mladih junakov. Zadnja pesem iz mladih grl je bila Internacio-nala, nato pa so si zapovrstjo vzeli življenja — razen onih, ki so bili od plina že povsem omami jem*. Tako so se borili mladi partizani, prvoborci in komunisti.« Puhar Je potem poudaril, da nam bo primer herojskega odpora borcev v okrogelski Jami vedno pred očmi. Generacija, ki je aktivno so- delovala v NOB, je dolžna ta spomin ohranjati, predvsem pa ga prenašati na nove rodove, na našo mladino. Franc Puhar je rekel, da mora mladina spoznati spomenike slavne zgodovine »iz naših ust, iz naših manifestacij, predvsem pa iz naših del.« »Vsaditi v srca mladih ljudi tak ponos, tako moralo in tako zavest, kot so jo imeli okrogelski borci, naj bo naš cilj!« je poudaril v svojem govoru Aci Puhar. »Potem smo lahko brez skrbi, da bodo velike pridobitve NOV in povojnih naporov preš!e v roke novih mladih sil, ki bodo ideale o novi družbi, za katere je samo v kranjski občini padlo čez 800 občanov, tudi v bodoče uresničevali.« Na proslavi je sodelovala tudi kranjska godba na pihala, pevci iz Naklega in reci-tatorjL (•t) Na proslavi na Okroglem je govoril Franc Puhar-Aci — Foto F. Ferdan Zavzetejše obravnavanje družbenega dogajanja Kot prispevek k vsebinski reorganizaciji zveze komunistov in deloma že v okviru predkongresnih razprav je bila v sredo, 17. apri'a, v Kranju seja komisije za družbenopolitične odnose in idej-nopolitične probleme občinske konference ZKS Kranj o idejnopolitični fiziognomiji in njeni avantgardni vlogi. Živahna izmenjava mnenj je dala razpravi ton velike prizadetosti ob aktualnih družbmopoli ličnih dogodkih in o odra-žanju le-teh v sami zvezi komunistov. Tako so udeleženci razprave načeli aktualno vprašanje pomlajanja zveze komunistov ter vzroke, zakaj ta organizacija trenutno ni privlačna za mlade ljudi. Poudarili so tudi, da bi bilo treba zaostriti druž- beno odgovornost nekaterih organizacij in organov, ki s svojim delovanjem in ukrepi bistveno vplivajo na ekonomsko in s tem posredno tudi na politično dogajanje pri nas. V takih primerih, kot je bil nedavni devizni ukrep, ne bi smeti komunisti nastale situacije spremljati mlačno In nekritično, pač pa bi morali zahtevati pojasnila o teh ln podobnih primerih od odgovornih institucij. Na razširjeni seji, prisostvoval ji je tudi član IK CK ZK Slovenije Stane Kranjc, je bilo slišati tudi mnenje, da bi morali spodbujati živahnejše diskusije med članstvom zveze komunistov o aktualnih vprašanjih z vseh področij našega družbenopolitičnega dogajanja. L. M. SLOVENIJAŠPORT PRIREJA V LJUBLJANI SPECIALIZIRANI SEJEM ŠPORTNE IN TURISTIČNE OPREME V HALI B NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU OD 13. 4. DO 3. 5.1968. Vse razstavljene predmete kupite v specializiranih trgovinah SLO-VENIJAŠPORTA. Ugoden nakup odojkov Za prvomajske praznike nudimo potrošnikom odojke po ceni 14,00 N din za kg katere lahko *aročite v vseh naših poslovalnicah. Poleg tega smo znižali cene domače masti od 5,00 N din na 4,00 N d|n sveže slanine od 5,00 N din na 3,50 N din in zaseke od 7,00 N din na 5,50 N din Priporočamo se za nakup. KŽK DE Klavnica KRANJ Gl.AS * 3 STRAN Sreda — 24. aprila i968 1_.-- Sposobno vodstvo-ključ do uspeha Od 18. do 20. aprila je bll V festivalni dvorani na Bledu »impozij o strokovnih in vodilnih delavcih v gospodarevu. Pripravila ga Je Višja *°la za organizacijo dela Kranj, udeležilo pa se ga je blizu 500 predstavnikov go-•Podarskih organizacij in raz-nln institucij iz vse države. « zelo obširnega gradiva, ki 80 ga ob tej priložnosti obravnavali, povzemamo nekaj Plačilnih mnenj. Kvaliteta vodilnih delavcev Je *a demokratsko obliko vožnja osnovnega pomena. Od nJ»h je odvisna tako uspešnost poslovanja kot tudi uspešnost samoupravljanja. Do-•^anje Izkušnje kažejo, da •e podjetja sama niso uspešno spoprijela s prizadevanji ta izboljšanje kadrovske •trukture v svojih vodstvih: kodisi da pri tem niso Imela ■rečne roke, bodisi da so zavestno zanemarila to vprašaje. Izrečena sta bila dva zna-vbia predloga. Čimprej naj bl dobili strokovno institu-C|K ki bi podjetjem pomagala prt Izbiri delavcev za uJučna vodilna mesta. Poseb-ne8a pomena prt tem bi bila berila, po katerih bi bilo mo-goć* Jasneje opredeliti pojem sposobnosti. Drugi predlog — izobrazba za vodilne delavce ?*J bi bila predpisana z zakonom. Vendar bi tudi višje b» visoke šole morale dati Več znanja o vodenju ln organizaciji poslovanja kot ga da|eJo sedaj. "■ecej govornikov se Je zav-u,o za to, da bi operativno °dločanJe v podjetjih prepu-*tlU vodilnim in strokovnim Jelavcem. Direktor naj bi J**1 večji vpliv tudi na izbi-'P »vojih oijlh sodelavcev, fkuPaJ z njimi naj bi vsako ,eto predlagal kolektivu in •arnoupravnlm organom raz-De|nl Program, pri oceni uspešnosti njegovega delovanja pa naj bi sodelovale tudi zunanje strokovne institucije. Osnovni pogoj za uveljavljanje takih načel je, da je odločanje v pravih rokah, torej v rokah sposobnih in za razvoj delovne organizacije zavzetih strokovnjakov. Veliko je bilo govora tudi o kadrovanju vodilnih delavcev. Referenti so menili, da reelekcija kot oblika kadrovanja teh delavcev ni dala zaželenih rezultatov, ker se obravnava preveč formalistično ln često odvija ob negativnih vplivih. Razen tega čas postopka za zamenjavo vodilnih delavcev ne bi smel biti naprej določen, ampak bi moral biti najtesneje povezan z uspehom njihovega delovanja. Glede statusa vodilnih delavcev je prevladovalo mišljenje, da ni urejen in za strokovnjake ni piivla'en. Obstaja boJaz?n, da se bodo za direktor j\a mesta vse b.lj potegovali ljudje, ki te s .:r z znanjem v svoji stroki ne morejo uveljaviti, vodilni položaj pa jim daje možnost, da ohranijo svoj ugled in sloves strokovnjaka. Primerov z:x to Je v praksi že kar precej. Večkrat je bila podčrtana ugotovitev, da upravni odbor s svojo sedanjo vlogo, v kateri je predvsem pripravljalni organ za delavski svet, ni najbolj umesten. Zanimivo je, kako so o posameznih predlogih udeleženci simpozija glasovali v anketi. Od 252 anketirancev jih je 91 menilo, naj upravni odbor ohrani sedanje pristojnosti, vanj pa naj se volijo le strokovnjaki. Za ukinitev se je izreklo 60 anketirancev, za to, naj bi bil le kontrolni organ 49, 66 jih je menilo, naj bi podjetja sama odločala, če ga želijo imeti ali ne in le 26 udeležencev se Je strinjalo s sedanjo ureditvijo. M. S. Več kot 61 odstotkov volivcev glasovalo »za« J^zultati na nedeljskem ponedeljek so začeli asfaltirati Kidričevo cesto v Kranju - Foto: F. Perdan vl- zavest občanov in potr- VedJ°' da ^-OTai vsi za" p^jo, kako pomembna je EJjjJl.Problema skrajno zadkih *° neprimernih šol-Voi Prostorov. Od vseh V J2f 16.943, kolikor jih je °-Urn oboini. se je referen-13 95P udeleiilo — glasovalo C«° ali 82,20 odstotka. Za i0 397nsPevek so je izreklo PP() ,J aU 61,34% volivcev, ,18,89 o/liH * bil° 3 202 tvic neveljavnih glasov-pPa je bilo 332 ali 1,95%. ^Področjih je bila naj-Vasi9flUdcležba v Gorenji v^k ~ ,78%> 123 samoprispe-SlQdi •3 je ^asovalo 97,37 %. 98,92 J° H°tavlje, udeležba Ck>l0n2a samopria. 92,22%, 82,90 jH Dobrava udeležba v So- 91,66)- SeI§ka dolina: U manj METOD VOVK, Ccšnjica, Podnart Phec članka naj nam poimensko pove, kdo je ta »neki kmet«, ki je za 52 m5 lesa prejel 1.2G0.C00 SJki in imena tistih v jeseniški občini, ki so, kot piše v članku, lani prejeli »samo za les« po 5 milijonov Sdin. Ra.Ii bi vedeli, kdo ima pri nas tako obširne gozdove in po kako visoki ceni prodaja les, da dobi tako bajno vsoto. Pri nas računamo, da dobimo za les le toliko kot je cena na panju, pa še od tega moramo plačati zvezni in občinski prispevek. S takim pisanjem se ljudje, ki ne poznajo razmer, zavajajo na misel, da kmetje kar brez vsakega truda postanejo milijonarji. FELIKS POTOČNIK, Bukovščica, p. Selca Edini namen članka je bil odgovoriti na v naslovu postavljeno vprašanje. To pa zato, ker so o tem govorili kmetje — odborniki — na seji občinske skupščine. Tovariša Vovk in Potočnik pa sta se ustavila pri denarju, ki sem ga navedel izključno za ponazoritev dejstva, da se nekateri kmetje glede prodaje lesa nimajo kaj pritoževati. »Seveda se to ne sme posploševati na vse kmete in na vse kraje. Da bi lahko tečno odgovoril na pisma bralcev, sem se Obrnil na GG Bled. Inž. De-benjak mi je dal naslednje pojasnilo: Gozdno gospodarstvo Bled p'.r.čuje les po vrednostnih razredih in sortimentih. Smreka je lahko, na primer, zt jamski les, celulozni les ali hledovina in jo je pet vrst. Odvisno cd tega, kakšen je eortiment, je tudi odkupna ocena. Odkupne cene na področju GG Bled so povsod določene franko najbližji žagarski obrat ali naloženo na vagon najbližje železniške postaje. Ce lastnik odda les na cesti, GG opravi nakladanje ter prevoz po ceniku dejanskih manipulativnih stroškov. Ti stroški znašajo: nakladanje iglavcev 400 Sdin za kubični meter in 70 Sdin za kilometer prevoza za vsak m3 lesa. Ce je na tovornjaku 10 m3 lesa, se lastniku odtegne 4000 Sdin za nakladanje in 7000 Sdin, če se prevoz opravi na poti dolgi 10 km. Zaradi ukinitve železnice v Gornjesav-sko dolino so prizadeti kmetje iz teh krajev. Njim računajo prevoz za celulozni les do Hrušice in za hlcdo-vino do obrata Belce. Poprečna cena lesa vseh vrst je lani znašala franko obrat ali železniška postaja 12.900 Sdin za m3. Na območju GG Bled je poprečno peti vrednostni razred, ki ima pri iglavcih ceno na panju 2.380 .Sdin za m3. Kmet, ki ga omenjam v sestavku, je lani prodal lesa iglavcev: 8,57 m3 kladarke, 14,98 m' I. vrste, 22,72 m* II. vrste in 9,99 m3 celuloznega lesa. Za ta les je prejel 949.962 Sdin. Tcda to je les s travnika. Na travniku namreč ni vrednostnih razredov in je za njih poseben cenik. Pri lesu iz gozda kmet plača biološko amortizacijo, ki znaša v poprečju 3500 Sdin za m3. Pri lesu s travnika pa se biološka amortizacija ne odtrga, zato dobi kmet za les toliko več denarja. Kmet, o katerem je beseda, je poleg lesa s travnika prodal tudi za 335.281 Sdin lesa iz gozda. Tu je tudi vračunan les, ki ga je prodal januarja letos. Zato je količina predanega lesa in vsota denarja, ki ga je za les dobil, vcoja kot sem to omenil v spornem sestavku. Prispevek je plačal samo za les iz gezda. Iz znanih razlogov ne morem objaviti imena kmetov, ki so za les dobili po več milijonov Sdin. Nisem pa niti v prvem sestavku trdil, da je to »samo za les«, ker je povsem razumljivo, da je tu vloženo nekje več drugod manj dela, odvisno od kraja, kjer se seka les. Ker imajo nekateri kmetje gozdove blizu ceste, drugi pa v težko dostopnih krajih, je tudi trud različen, čeprav je cena lesa v obeh primerih enaka — ob enaki vrsti in sortimentu lesa. Več denarja dobi tudi kmet, ki ima gozdove bližje železniški postaji ali žagarskemu obratu. Po mnenju inž. Debenjaka iz GG Bled so kmetje res preveč obdavčeni za predani les. Moram priznati, da sem šele v GG Bled zvedel, da imajo največje gozdove kmetje jeseniške občine ln ne kmetje iz Bohinja kot običajno mislimo. J. Vidic Pred obiskom avstrijskih invalidov v naši republiki 26. aprila bo prispel v Slovenijo »sončni vlak« V ponedeljek, 22. aprila, je bil v Ljubljani informativni razgovor, na katerem so predstavniki republiškega izvršnega sveta, glavnega odbora Rdečega križa Slovenije ln avstrijski generalni konzul seznanili predstavnike sredstev množičnega obveščanja o prihodu tako Imenovanega »sončnega vlaka«, s katerim bo skozi našo republiko potovalo okoli 400 težjih invalidov iz Avstrije. »Sončni vlak«, to akcijo pripravlja pet avstrijskih humanitarnih organizacij, se bo med svojo vožnjo po Sloveniji najprej ustavil 26. aprila dopoldne v Mariboru, potem v Celju, Ljubljani in nazadnje na Jesenicah. V vseh omenjenih krajih bodo udeležencem In potnikom »senčnega vlaka« priredili topel sprejem, jih obdarili s spominskimi darili in značkami, pripravljajo pa jim tudi kulturni program. Na Jesenicah se bo »sončni vlak« ustavil 26. aprila ob 17.23, med dvajsetmi-nutnlm postankom pa bo predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Zvan pozdravil potnike vlaka, pionirji — podmladkarji Rdečega križa jim bodo poklonili spomladansko cvetje, za spomin na obisk Jesenic pa jim bodo podarili značke Zele-zarja. Akcijo, katere namen je predstaviti starim in onemoglim ljudem lepote Avstrije in tokrat tudi naše re- Preobširno predkongresno gradivo Minulo soboto so se v Kranju sestali predstavniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov in razpravljali o nadaljnjem razvoju sindikata in o prvem osnutku statuta zveze sindikatov Jugoslavije. Predstavniki so menili, da je čas do kongresa (ta bo junija lotos) precej kratek, posebno še, ker je že dosedanje predkongresno gradivo preobširno, razen tega pa občinski sindikalni sveti vsega gradiva še dobili niso. Pripomnili so tudi, da je del gradiva tudi preveč splošen in morda do neke mere nerazumljiv za člane sindikata. Na sestanku so razpravljali tudi o kadrovskih vprašanjih, materialnem položaju, o povezavi sindikalnih podružnic in občinskih sindikalnh svetov z republiškimi in zveznimi organi sindikata. Posebej pa so razpravljali o delu sindikalnih podružnic, kakšne so danes naloge sindikata v delovni organizaciji itd. Ker so prav ta vprašanja pred bližnjim kongresom zveze sindikatov Jugoslavije najbolj aktualna, so sklenili, da bodo o tem še razpravljali. a. 2. publike, so prvič organizirali leta 1962 in 1963, medtem ko je zadnjič »sončni vlak« peljal lani. To manifestacijo človeškega humanizma in sočustvovanja do usod človeškega življenja spremljajo v sosednji Avstriji z vso pozornostjo, od najnižjih do najvišjih forumov. Kot so poudarili na informativnem sestanku v Ljubljani, ima letošnja akcija širši namen — ne bo samo akcija humanosti, temveč bo z dejstvom, da bo vlak peljal tudi skozi Slovenijo, prerast-la v akcijo solidarnosti med narodi. V. Guček Referendum v kamniški občini 54 odstotkov volivcev za samoprispevek Minula sobota in nedidja sta bili za prebivalce kamniške občine pomembna dneva, saj so na referendumu odločali, ali bodo dali svoj glas »za« ali »proti« uvedbi krajevnega samoprispevka v prihodnjih treh letih. Od 13.979 volilnih upravičencev se jc po neuradnih podatkih udeležilo referenduma 11.261 volivcev, od teh pa jih je za uvedbo samoprispevka glasovalo 51 odstotkov ali 7633 volivcev. S tem, da so se kamniški občani odločili za triletno i plačevanje samoprispevka, so v precejšnji meri pokazali svojo zavest, da tudi z lastnimi močmi pomagajo pri reševanju perečih občinskih probkmov, kot so šolstvo, krajevne potrebe, modernizacija ceste Kamnik — .Yi.it:..k. S sredstvi iz samoprispevka bodo v kamniški občini zgradili osemletko v Duplici, štiri razredno osnovno šolo v Komendi ter uredili dosedanje šolske prostore v Stranjah, Vranji peči in v šmart-nem v Tuhinjski dolini. P" teh načrtih pa bodo pomagale s skupnimi sredstvi tudi kamniške delovne organizacije, ki bodo primaknil« svoj delež tudi k modernizaciji ceste skozi Tuhinjsko dolino, katero nameravajo za* četi urejati že letos. Del denarja Iz samoprispevka Pa bodo krajevne skupnosti kamniške občine namenile rt ureditev perečih komunalnih potreb kot so vodovodi, ka* nalizacija, dovozne P0*'' pokopališča in podobno. Z izglasovanjem samoprl" spevka se torej kamni škeniO šolstvu, cestam in komunal" nim vprašanjem obetajo IcP*-časi, občani sami pa so P°" kazali, kaj pomeni pripravljenost vsakogar, da prispeva svoj del še k ureditvi skup nih potreb in interesov. vig lassBassaaBBaaaE! Praznovanje 1. maja v trziski občini Delavski praznik — 1. maj bodo v tržiški občini proslavili z vrsto prireditev in manifestacij. Trenutno so že tekmovanja sindikalnih podružnic tržiških delovnih kolektivov v nogometu, streljanju, kegljanju in šahu. -30. aprila zvečer bo na tržiškem Trgu svobode promenadni koncert godbe na pihala, istega dne ob 19. uri pa bodo podelili pokale in priznanja za rezultate v sindikalnem občinskem prvenstvu, ob isti uri — ob 19. pa bo v Lomu slavnostna seja vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev. Na večer 1. maja pa bodo na tržiških okoliških hribih zagoreli kresovi. Slovesno praznovanje pa se bo začelo 1. maja ob štirih zjutraj z budnico, nato bo ob 14. uri osrednja občinska prireditev v Lomu, kjer bo slavnostni sprevod članov organizacij in društev, ob 14,30 bodo odprli dom družbeno- političnih organizacij, po Pr£ slavi in ovtoritvi pa bo lJua ska zabava s plesom. vig RAZPISNA KOMISIJA Občinska knjižnica Jesenice Trg Toneta čufarja 4 RAZPISUJE DELOVNO MESTO upravnika Poleg splošnih P°"°}fl morajo kandidati izpoinj vati še naslednje: — biti mora strokovni delavec bibliotekarske Str*£ z minimalnim stažem-* Vsak prijavljen kandid^ mora predložiti P°'egi.ra-kazila o izobrazbi Se ' tek življenjepis, opis a»_ danjih zaposlitev in P dilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na gorn naslov do 30. 4.1968 SREDA — 24. APRILA 1968 GLAS * 5. STRAN Zelo uspel koncert Primskovljanov V nedeljo je nastopil v St. Vidu v Podjuni moški pevski zbor DPD Svoboda Primskovo. Zbor je tako vrnil obisk tamkajšnjemu pevskemu zboru, ki je lani maja gostoval pri nas. Njihovega nastopa se je udeležilo veliko obiskovalcev iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Prav tako pa so se koncerta udeležili tudi nekateri drugi zbori, ki so Še po končanem koncertu s Primskovljani zapeli nekaj pesmi. 2. Quickies- nov kranjski ansambel Se do pred kratkim je bil v Kranju samo en vokalno-instrumentalni ansambel. To je bila skupina 333, sedaj pa igrajo »električno« glasbo že trije ansambli. To so Fenomeni in pa (Juickies. Ti zadnji So bili ustanovljeni pravzaprav šele pred kratkim, čeprav so fantje lani že okoli dva meseca igrali v Kamniku. Vodja ansambla je Jože Bober, ki sicer že dvajset let *8ra pri kranjski godbi. V skupini so še Branko Pire (ritem kitara), Blaž Dovrdel (bas kitara), Andrej Piirc (or-|J©, harmonika), Marjan Ber-jjw (solo kitara) in Janez Ber. (ritem kitara). Brata »e-rčič razen tega še pojeta. Fantje pravijo, da bi radi «» več igrali. Za mladinske P'cse se ravno ne potegujejo, f-c zaradi slovesa, da tam ne »grajo vedno najkvalitetnejši ansambli. Radi pa bi se vedno '"""agodili željam noslušal-tako se lahko takoj pre- če v. urede v narodno zabavni an-•ambel, ki mu gredo polke in V&lčki izpod prstov prav tako dobro kot električna glasba- S pogostim igranjem bi Sc jim namreč hitreje amor- tizirale drage ojačevalne naprave in instrumenti, ki jih cenijo na okoli pet milijonov starih din. Za sedaj imajo na sporedu okoli osemdeset skladb, naj. več je znanih šlagerjev pop muzike, kot jo prepevata Tom Jones in Engeibert Humperdinck. Vadijo v majhni sobi pri Lodarju v Stra-žišču, vendar bi kljub temu, da jih sedaj sosedje še radi poslušajo — tudi tisti, ki jih je hrupna glasba v začetku motila — bi radi dobili malo večje in primernejše prostore. Vsi člani ansambla Quickies so že odslužili vojaščino in zatrjujejo, da mislijo resno in dolgo igrati skupaj. Kranjskemu občinstvu sc bodo prvič predstavili v nedeljo v domu JLA, kjer mladinski aktiv Tokstilindusa prireja ples ob praznovanju 1. maja. Sicer pa se dogovarjajo za igranje v hotelu na Smarjet-ni. Pripravljeni pa so se tudi udeležiti vsakega tekmovanja podobnih ansamblov na Gorenjskem, če bi seveda kdo kaj podobnega organiziral. L. M. Stražiški zbor bo nastopil v Brežicah Moški pevski zbor DPD ^'oboda St razišče bo v so-°oto, 27. aprila, nastopil na »srednji prvomajski priredit-i v Brežicah. To prireditev Popravlja občinski sindikalni »vet Brežice, ki je stražiške pevce tudi povabil na prvomajsko proslavo. Po koncertu v Brežicah bodo stražiški pevci naslednji dan, v nedeljo, nastopili tudi v garniziji v Cerkljah ob Krki. 2. 20 - letnica pevskega zbora na Kokrici Minulo soboto zvečer je bil na Kokrici slavnostni koncert moškega pevskega zbora prosvetnega društva Storžič. S samostojnim koncertom je ta zbor proslavil 20-letnico obstoja in delovanja. Sobotna predstava pa je pomenila za Kokrico pravzaprav kulturni praznik. Znano je namreč, da se je ob pevskem zboru v zadnjih nekaj letih na Kokrici razvila tudi druga kulturna dejavnost, tako da je danes Kokrlca eden Izmed najboljših In najbolj prizadevnih kulturnih centrov v občini. Zlasti sc je v zadnjem času razvila na Kokrici klubska dejavnost« Sobotnega koncerta so se udeležili tudi predstavniki in člani vseh družbenopolitičnih organizacij na Kokrici, ki so članom pevskega zbora čestitali ob njihovem jubileju in doseženih uspehih. Obr'nska zveza Kulturno-prosvetnih organizacij Kranj Je ob tej priliki zboru dala posebno priznanje. Posebna priznanja pa so dali tudi sedmim članom pevskega zbora, med drugimi tudi enemu Izmed najprizadevnejših članov dirigentu Vinku Strniši. A. ž. IIISIII jiait šlllf llIEill1111illllllI113]Ell3IIICta*£IIlIltlIttll1111tfllllliEtt«fff tlllllflllf Illf Illflltlllifllilltlllllll Večer plesa in glasbe V Kranju bo jutri, v četrtek, 25. aprila ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma, večer plesa in glasbe, ki ga prirejata kranjska glasbena in baletna šola. Glasbeni del programa bodo izvajali mladi glasbeniki iz oddelkov za klavir, kitaro, violino in solopetje. Godalni orkester bo pod vodstvom dirigenta Petra Liparja izvajal L. M. Skcrjanca: I. stavek iz koncertina za klavir in orkester. Solist — Drago Seliškar, I. stavek iz koncerta za klavir in orkester v d-duru W. A. Mozarta bo izvajala pianistka Mirica Govekar. Baletna skupina bo v koreografiji Milene Buh izvajala Cvetlični ples na glasbo Johana Strausa. Upamo, da bo pestri glasbeno-baletni večer omogočil poslušalcem polno umetniškega užitka. Vstopnice za ta večer so v predprodaji v pisarni glasbene šole. -ar Vinko Strniša !!i,I|iiuiiimiiiii!i!i:!imiiiimi:i:im Potrošniki! *a P™maisl(e P'™*-' P° reklamnih in tovarniških cenah: MARKET KRANJ ŠKOFJA LOKA STRA2IŠCE KAMNIK JESENICE MENGEŠ, VIR KRANJSKA GORA "'"'"■hm, SIRUP — ORANŽNI, LIMONIN 0,7 1 5,20 N din KOMPOTI »Grocka« marelice doza kg 3,80 N din breskve doza kg 3,30 N din slive - doza kg 2,20 N din SLIVOV DŽEM »Podravka« kozarec 500 g 1,75 N din STROCJI FIŽOL SALATA »Bečej« kozarec kg 3,00 N din DJUVEC »Bečej« doza kg 2,70 N din AJVAR »Progres« kozarec 370 g 1,70 N din kozarec 800 g 2,55 N din PECIVO »BLED« zavitek 500 g 5,00 N din SVEŽA LESNIKOVA ČOKOLADA »Gorenjka-šumi« tabla 500 g 11,00 N din BONBONIERA »SPEKTAR« 300 g 4,90 N din VINO EN STARČEK - BELI IN RDEČI 11 4,00 N din 21 8,00 N din VINO NAMIZNO BELO II 4,00 N din 21 8,00 N din VERMOUTII VINO 11 7,70 N din PELINKOVEC - grenki 11 9,60 N din """"»""Min........i.....iiiiiimiiimiiMiiiiimimiimiiiim •M* 1 Predstavljamo vam še eno pobrateno mesto Kranja La Ciotat - nekdaj okno v svet, danes turistično mesto i t Danes vam predstavljamo drugo pobrateno mesto Kranja, oziroma prvo, če upoštevamo datum sklenitve prijateljskih stikov in sodelovanja. To je La Ciotat. Letos namreč praznujeta La Ciotat in Kranj desetletnico pobratenja. La Ciotat je danes znana kot turistično mesto, vendar pa pri .naštevanju njenih gospodarskih značilnosti ne gre zanemarjati tudi industrijskega pomena. Čeprav je danes v La Ciotatu glavna in tako rekoč edina gospodarska panoga ladjedelnica, pa brez nje prav gotovo ne bi bila to, kar je — znana domala po vsej Franciji. Leži ob južni provansalski obali, v slikovitem zalivu, ki ga pogosto primerjajo z neapeljskim. Od Marseilla je oddaljeno 32 kilometrov in približno toliko tudi od Tou-lona. Je del marseillskega okrožja in je najjužnejša komuna v departmaju Bouches -du-R6hne. Z Marseillom ga povezuje lokalna cesta, nekaj stran pa moderna avtocesta in železnica ter seveda morje. Posebno zanimiva pa je neposredna okolica mesta. Ob morju se vzpenjajo prepadne pečine; medtem ko je vzhodna obala položna, pa se proti zahodu raztezajo griči. Nedaleč stran od mesta ležijo tudi znana kulturnozgodovinska mesta, kot so Avignon, Arles in Aix v Provenci. Mesto je pred hladnimi vetrovi s severa (mistral in tramontane) zavarovano z dvojno vrsto gričev. Pozimi •e temperatura zelo redko »pusti pod nič stopinj, poleti pa morski veter (le poulen), ki piha od 10. ure dopoldne do sončnega zahoda, občutno blaži vročino. Poprečna temperatura od novembra do aprila znaša 10,8 stopinje, od maja do oktobra pa 20,1 stopinje Celzija. Zaradi takšnega podnebja, kjer ni dežja ne preveč ne premalo, v teh krajih uspevajo palme, evkali-ptusi in drugo južno drevje na prostem. LETO 1429: MESTO POSTANE SAMOSTOJNO Zgodovina tega prijateljskega mesta je zelo bogata in podrobno popisana v knjigi Zgodovina La Ciotata, ki jo je napisal velik prijatelj Kranja gospod Marius Dei-dier. Zaliv, kjer je danes mesto, je bil naseljen že pet tisoč let pred našim štetjem. V sedmem stoletju pred našim štetjem je bil tu živahen promet. Takrat so Grki na mestu, kjer je danes La Ciotat, ustanovili naselbino Ma-ssalia. Sicer pa je bilo kasneje (že v našem štetju) mesto hkrati pristanišče za malo oddaljeno naselbino Cevreste (v rimski dobi). V 13. stoletju pa je večina prebivalcev Cevreste zapustila staro naselbino in se preselila v pristanišče. Tako je zaradi velikosti in vse večje pomembnosti mesto La Ciotat že leta 1429 postalo samostojno. Listina, na kateri je zapisano, da se La Ciotat ločuje od matične naselbine in postane samostojno mesto, je danes shranjena v mestnem muzeju. Največji razvoj pa je mesto doživelo v 16. in 17. stoletju, ko je zaradi hitrega razvoja pomorskega gospodarstva postalo okno v svet. Vendar pa La Ciotat ni bila pomembna le kot pristanišče, ampak je bila v njej tudi ladjedelnica. Tako je bilo že leta 1884 zaposlenih v ladjedelnici okrog tri tisoč delavcev. Od takrat pa do danes pa se je ladjedelnica tako razvila, da je trenutno med največjimi v Franciji. Razen ladjedelnice, ribolova in sploh pomorskega gospodarstva pa je bilo včasih v La Ciotatu razvito tudi vinogradništvo. Mušikat iz okoliških gričev je bil cenjen po vsej Franciji in dobro znan tudi na kraljevi mizi v Ver-saillu. Danes pa sta to gospodarsko panogo že skoraj v celoti izrinila industrija in turizem. Ostala je tako rekoč le še znamenita vinska klet. Znamenita tudi zato, ker jo zelo radi pokažejo tujcem. Pa ne samo pokažejo; v njej imajo tudi zelo dobra in znana francoska sortna vina. Ker je bila La Ciotat že zelo zgodaj znana kot močna delavska naselbina, se je v njej kmalu razivilo tudi delavsko gibanje. Prve stavke datirajo že v leto 1900, ko je bilo zaradi hude kriize iz ladjedelnice odpuščenih 1500 vdelav-cev. Ena največjih in najpomembnejših stavk ©a je bila 1936. leta, ko so šl delavci priborili 40-urni delovni teden, plačan dopust in kolektivne pogodbe. Zal pa so te pravice imeli le dve leti. LADJEDELNICA IN TURIZEM Povedali smo že, da je bila La Ciotat že od vsega začetka močno pomorsko mesto, v katerem se je kmalu razvila ladjedelnica. Danes je za mesto značilna močna industrija, namesto vinogradništva pa se je razvil turizem. V industriji je daleč na prvem mestu edina ladjedelnica, ki se vse bolj specializira za gradnjo petrolejskih tankerjev. Se do predkratkim so v ladjedelnici, kjer je 7000 zaposlenih, delali manjše tankerje. Danes njihova nosilnost dosega že sto tisoč ton, pripravljajo pa že dok za gradnjo tankerjev z nosilnostjo dvesto tisoč ton. Skratka ladjedelnica je zasedla že tolikšen del zaliva, da se vsa druga dejavnost (pristanišče za čolne, plaže itd.) seli na ravno vzhodno obalo. Če je pozimi za La Ciotat najbolj pomembna ladjedelnica oziroma industrija, pa dajejo poleti mestu nadvse zanimiv in privlačen značaj turisti. V poletnih mesecih se namreč število prebivalcev v mestu dobesedno podvoji. La Ciotat ima sicer okoli 25 tisoč prebivalcev, med glavno turistično sezono pa to število naraste tudi na 52 tisoč. Zanimivo pa je, da je med turisti zalo malo tujcev, ampak so to Franoozi, ki prihajajo na letni oddih iz notranjosti dežele. Tujcev v La Ciotatu pač ni zaradi tega, ker se znana Ažurna obala začne šele pri Toulonu in se nadaljuje potem na vzhod proti Niči. čeprav turisti v poletnih mesecih tako rekoč preplavijo pa zaradi tega nimajo nobenih težav s preskrbo in prostori. V La Ciotatu je namreč 6 hotelov A kategorije, 4 hoteli B kategorije in en hotel C kategorije. Razen tega je v mestu tudi okrog trideset restavracij, več desetin privatnih penzionov, povsod pa imajo tudi privatne sobe. Posebno voliko pa je različnih trgovskih lokalov. Skratka tudi v največjem turističnem navalu pride v celoti do izraza znana francoska kuhinja (na katero so lahko Francozi upravičeno ponosni) in ki je nasploh značilna za to deželo.. ŠPORT, REKREACIJA, PRIREDITVE . . . Turizmu so prilagojene v mestu tudi druge dejavnosti. Imajo sicer manj znani nogometni klub, bolj pomembna pa sta regati in teniški klub. Prav slednji ima več igrišč tudi na plažah. Posebno pa je med domačimi v La Ciotatu in tudi v drugih obmorskih krajih v Franciji priljubljeno balinanje. Prav tako pa so tako med domačini kot med turisti priljubljeni vodni športi. Tako imajo v La Ciotatu celo poseben klub vodnih športov. Veliko imajo tudi športnih čolnov, za katere gradijo povsem novo pristanišče. Kljub nekaterim iklubom in prireditvam ter kulturnim ustanovam pa ne bi mogli reči, da je v La Ciotatu ne vem kako razvito družabno življenje. Morda bi še najbolj zadeli, če bi rekli, da je mera na tem področju skoraj skromna. Med tradicionalnimi prireditvami je znana prireditev pomorskih reševalcev, ki je vsako prvo nedeljo po 28. juniju in večdnevno tradicionalno praznovanje, ki se začne vsako leto 15. avgusta. Takrat prirejajo v mestu razne provansalske igre, med katerimi so še najbolj zanimive oziroma značilne za mesto bitke na vodi. Razen tega pa imajo v mestu posebno dvorano za prireditve (koncerti itd.), odprto gledališče v mestnem parku, tri kino dvorane, mestno knjižnico in muzej. To pa je tako rekoč vse, če odštejemo nekatere manjše prostore in manj pomembne dejavnosti. Morda se bo komu zdela malce čudna tolikšna zmernost, vendar pa moramo upoštevati, da je La Ciotat kljub množici turistov (domačih) dokaj mirno mesto, v katerega pa morda zato radi zahaiaio neka- reči za šolstvo oziroma vzgojo in izobraževanje ter za varstvo otrok. Tako imajo v mestu eksperimentalni vrtec, ki stane toliko kot 13 šol skupaj. V tem vrtcu je ureje-( no celodnevno bivanje otrok, v njem pa je organiziranih cella vrsta dejavnosti, tako da otroci, ko začnejo hoditi šolo tako rekoč že znajo pfc sati in učitelji tudi že vedo/ koliko in zakaj je tkdo nadapj jen. Obvezna šola traja od o. do 16. leta in je razdeljena na stopnje. Prva stopnja traja od 6. do 11. leta (otroci dobijo splošno znanje), v drugjl stopnji pa se potem že odločijo za poklic. Za zdaj imajo V, La Ciotatu samo šole prve in druge stopnje, medtem ko hodijo na tretjo stopnjo v Marseille. (| Šolske stavbe, kot tudi prostori v njih, so dokaj skromne. Vendar pa je delo v njih zelo sodobno. Pouk na pri* mer traja tri ure. Vendar otroci ves ostali del preživi^ jo v šoli (do petih popoldne), kjer imajo organizirane najjj razl;ičnejše vzjgojno-izobražej valne dejavnosti. Ker imajo starši otrok deljen delovnj čas, je zato zelo dobro urejeno varstvo predšolskih otrok v vrtcih in celodnevno bivanje šolarjev v šoli. Pri tem pa je treba tudi poudariti, da je šolanje brezplačno. t Se marsikaj zanimivega bi lahko pisali o La Ciotatu, vendar naj bo za zdaj dovolj. Povem naj le še to, da j* mesto za tujca prav gotovo zelo zanimivo in nepozabno. To bodo prav gotovo potrdili tudi vsi tisti (predvsem rala? di Kranjčani; in teh ni tak malo), ki so si ga že imen priliko ogledati. teri petični Marseillčani, ki imajo v mestu svoje lastne hiše. IZREDNA SKRB ZA CELODNEVNO BIVANJE OTROK V ŠOLI Če imajo v La Ciotatu do neke mere zmerno družabno življenje pa tega ne bi mogli P. S. — Kot vir za prikaz zanimivosti obeh mest — tako Oldhama kot La Ciotata -i sta mi služila Uradni priročnik mesta Oldham in Zgodovina La Ciotata. Zahvaljujem* pa se tudi vsem, ki so ml pomagali pri zbiranju podatkov. Andrej Zalar .......HHM»mnuiHU»nu........Humiiuiaiiuiiumim1" I Ob praznovanju dneva združenih mest in komun sveta vabi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar vse občane Kranja, da podpišejo deklaracijo o svetovnem miru in s tem izrazijo svojo pri" vrženost ideji miru in mednarodnega sodelovanja. Deklaracijo bodo dobili vsi učenci kranjskih osnovnih Sol, tisti občani, ki deklaracije ne bodo dobili na dom, . pa jo lahko podpišejo V SOBOTO, 27. APRILA V PRO" j ŠTORIH KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE, SOBA ŠT. 9 OD 7. DO 12. URE. V počastitev praznika dneva združenih mest in k°" 5 mun sveta bo v Kranju tudi svečana seja komisije #j i stike s tujimi mesti. Komisija bo predlagala občinski ] skupščini, naj se v prihodnje zadnja nedelja v aprilu j praznuje kot dan združenih mest in komun sveta iMIHIIIHIIIIIIII...............1.....IIUUIHIIIUlUUIIIHinl"" lOBOl BOTA - 20. APRILA 1968 GLAS * 7. STRAN mm Te dni po svetu mm MllAVAUKEE, 20. aprila — Generalni sekretar ameriške komunistične partije Gus Hali Je izjavil, da sc bo komunistična partija ZDA Prvič po letu 1940 vključila * predsedniško kampanjo s svojim kandidatom. Med kandidate za predsedniški pologi je prištet sebe, člana centralnega komiteja Arnol-da Johnsona in še nekatere druge. rim, 20. aprila — Rimski Student je so se znova spopadli s policijo pred zgradbo vojaškega tehničnega centra, ki stoji v obmečju rimske Univerze. Več demonstrantov 3° bilo aretiranih. OPATIJA, 20. aprila — Drugi jugoslovanski kongres Za sodno medicino, ki bo od 25. do 29. aprila v Opatiji, jc 2°udii tudi zanimanje tujih travnikov. Od 400 udeležencev se bo kongresa udeležilo 100 zdravnikov iz Romunije, galije, ZSSR, Poljske, Madžarske, Francije itd. VVlNDIlOEK. 21. aprila — s'otriindvajset ljudi se je smrtno ponesrečilo z južnoafriškim letalom Boeing 707, ■M* strmoglavilo blizu leta-hš^a glavnega mesta Jugozahodne Afrike VVindhoeka *^kaj trenutkov po vzletu. Nesrečo je preživelo le šest |Judi. To je ena najhujših letalskih nesreč. Med smrtno Ponesrečenimi je tudi Jugo-,lovan dr. Milutin Radova-•?°vić, akademik in redni Profesor naravoslovno matematične fakultete beograjske univerze. DJAKARTA, 21. aprila — u so danes podpisali "Porazum o ustanovitvi pr-v* iugoslovansko-indonezij-f*c družbe za proizvodnjo Julijskih strojev. Sporazum J° veljal 30 let, začetni kapi-«1 družbe pa bo 50 milijonov dolarjev. Beograd, 22. aprila — ^odsodnik zveznega izvršba sveta Mika Spiljak sc JJ danes (sreda) mudil na Jadnom obisku v Norveški. jj*1? ie obiskal na povabilo £ro,dscdnika norveške vlade Bor tona. R^OSKVA. 22. aprila - V ^rpmiju j, dancs slo- , sr|a akademija oh 98-letnici J "»novega rojstva. Poleg K'ednih sovjetskih osobno-6ftft«Se ie akademije udeležilo "IJ1 Povabljencev. Dan RAN- 22- aprila ~ se jc v Teheranu žare 0 zasedanje konfe-Pr"0? OZN za človekove VonCe" Na otv°ritvi sta go- rSiayi in generalni sekretar i11 Tant. Ch NDOV- *2- »Pri«* - Na .,a°n<-ki borzi Je danes v^dnosi' Zi Je dancs j^^otka ™» Padla za pol tokr v|č P° M. marcu Uradn/Ut funt padel pod dolarji1010, kl ZnaŠa Ljudje Iran - včasih preproge, danes nafta Tretja in zadnja etapa Titovega obiska po azijsk'h državah je Iran oziroma Perzija (do leta 1935). kot ga radi imenujemo. Katere so glavne značilnosti te azijske države, ki leži v jugozahodni Aziji med Sovjetsko zvezo, Afganistanom in Pakistanom, Irakom in Turčijo? Iran leži na površini, ki Je skoraj petkrat večja kot Jugoslavija. Medtem ko je ta dežela včasih slovela po znanih »perzijskih« preprogah, pa danes slovi po nafti, saj jc po količinah načrpane nafte na polem mestu v svetovnem merilu. Iran je ustavna monarhija, katero vodi šah (predsednik) Reza Pah-lavl. Kot prvo etapo državniškega delovanja Reze Pahla-vija naj omenimo tako imenovano »belo revolucijo« — agrarno reformo. Tri četrtine vsega iranskega prebivalstva Je nepismenega in agrarna reforma je morala takoj v začetku zaorati v ledino velike revščine in siromaštva ter v izkoriščanje človeka. Tako so bile glavne naloge iranskega gospodarstva oziroma petletnih načrtov (ravno sedaj ss pripravljajo že na četrto petletko) odpraviti naštete ovire družbenega razvoja, zlasti veliko sredstev pa so vložili v kmetijstvo, namakanje, v izgradnjo bolnišnic in šol. Kot smo omenili že v začetku predstavlja danes za Iran nafta isti pomen oziroma ravno tako opisuje državo, kot so jo nekdaj opisovale in predstavljale preproge, čeprav te še danes predstavljajo močno postavko v iranskem izvozu. Lahko bi rekli, da pomeni nafta preokret v iranskem gospodarstvu, dovolj zgovorno pa nam o tej trditvi govore podatki o količinah ničrpane nafte. Lcla 1938 so v Iranu proizvedli 10,359.000 ton surove nafte, leta 1950 že 31,730.000 ton, medtem ko so pred dvema letoma — 1966 — proizvedli že 105,500.000 ton surove nafte. Pred dvanajstimi leti so v Iranu odkrili nova naftna nahajališča, katerih bogate zaloge so danes pripeljale to azijsko državo na 5. mesto v svetovnem merilu. Vendar se vsakoletno povečanje načrpane nafte ni ustavilo samo pri tem, temveč se je vzporedno z načrpanimi količinami nafte razvijala tudi industrija predelave oziroma rafinerija nafte. Tako danes štejejo rafinerijo nafte v Abadanu med največje na svetu, saj letno predela okoli 30 milijonov ton nafte. Poleg proizvodnje nafte pa predstavlja pomemben delež v iranskem gospodarstvu tudi pelrokemična industrija, zlasti črpanje zemeljskega plina, nadalje tcksiilna indu-.slrija (bombažne in volnene tkanine), proizvodnja tobaka, sladkorja, cementa, kemi.nih In prehrambenih proizvodov In ne nazadnje Izdelovanje že večkrat omenjenih preprog. Vendar pa je glavna osnova Iranskega gospodarstva nafta, ki predstavlja kar dve tretjini vsega iranskega izvoza. Jugoslavija že 10 let bolj ali manj intenzivno sodeluje t. Iranom. Od leta 1960 lahko opazimo krepitev naših stikov z Iranom, zlasti pa so sc ti stiki okrepili po podpisu Škofjeloški taborniki zelo delavni Letos praznujejo 15-letnico — V taborniško organizacijo želijo pridobiti čimveč mladih — Udeležili se bodo več taborniških tekmovanj Letos škofjeloški taborniki praznujejo 15-lelnico. Ponosni so lahko na delo v preteklih letih, saj so bili vseskozi marljivi in so vzgojili že več rodov tabornikov. Imajo občinsko zvezo in taborniške enote v Skofji Loki, Gorenji vasi, na Trati in v Železnikih. Skupno je vključenih v občinsko zvezo približno 350 tabornikov, izmed teh jih je približno polovica medvedkov in čebelic. Zc to leto nameravajo število članov povečati še za približno 50. Najraje sprejemajo v svoje vrste otroke do 11. leta starosti, torej medvedke in čebelice. Le-ti se pri tabornikih naučijo marsikaj, kar jim koristi v vsakdanjem življenju. Škofjeloški taborniki pa bodo letos morali pokazati tudi svoje organizacijske sposobnosti, saj so tokrat prireditelji področnega tekmovanja za medvedke in čebelice, ki bo prvo ali drugo nedeljo maja v Skofji Loki. Taborniki in tabornice od 12. do 18. leta starosti se sestajajo po vodih. Njihovo delo pa je seveda zahtevnejše kot ga imajo medvedki in čebelice. Medtem ko z mlajšimi taborniki nimajo težav, kar zadeva program dela, pa je pri tabornikih nad 18 let starosti težje najti primerne oblike, ki bi bile za to starost zanimive. Samo izleti in pohodi niso dovolj privlačni. 5 tistimi, ki prevzamejo delo z mlajšimi taborniki, ni- majo težav, druge pa skušajo pridobiti s klubsko dejavnostjo. To pa seveda zahteva določena materialna sredstva, ki jih taborniki nimajo. Kljub temu pa si prizadevajo, da bi organizirali delavnico za foto krožek, specializiran vod lokostrelcev, imajo možnosti za čolnarjenje. Radi bi ustanovili poseben press vod, ki bi v dnevnem časopisju seznanjal prebivalce z delom laških tabornikov. V tem imajo že nekaj izkušenj, saj že sedaj odred Svobodnega Kamnitnika izdaja svoje glasilo Odmevi. Pogrešajo pa sodelovanje učiteljskega kadra na šolah, ki bi lahko precej prispeval, da bi se število tabornikov povečalo. Kako delavni so škofjeloški taborniki, dokazuje tudi to, da so razen montažnega dela, ki jim ga je dal kolektiv Jelovice, svoj dom zgradili jami. Dom ima pet prostorov, na žalost pa zaradi pomanjkanja denarja še ni napeljan vodovod in urejena kanalizacija. Dotacija, ki jo prejmejo vsako leto, ne zadostuje niti za normalno delo. Zato si večkrat pomagajo z različnimi delovnimi akcijami. Tako so lani zbirali stare steklenice, sodelovali pri organizaciji loških dirk itd. s temi akcijami niso prav veliko zaslužili, toda ker so skromni, so tudi s tem zadovoljni. Seveda pa take akcije motijo njihov program dela. Čeprav nimajo veliko denarja, se bodo letos udeležili več taborniških tekmovanj. Prvo bo že prihodnjo nedeljo, 28. aprila, v Tržiču, kjer bedo odredi tekmovali v taborniškem mnogoboju. Med prvomajskimi prazniki bodo šli na tridnevni pohod, ki je že tradicionalna oblika praznovanja prvomajskih praznikov. K udeležbi so povabili še šole, sodelovali pa bodo tudj vojaki škofjeloške gar-nizije, ki bodo, ker je to iz- sporazuma med našo država in Iranom leta 1966. Naša država kupuje v Iranu nafto in bombaž, sodelovanje pa sa je razširilo tudi na tehnično plat, ko je v našo državo prišlo na Izpopolnitev znanja in izkušenj precej iranskih strokovnjakov. Ker Je v iranskem gospodarstvu, zlasti pa šc v kmetijstvu, živinoreji in predelovalni industriji čutiti močne težnje po sodelovanju s tujim kapitalom, imajo naše proizvodne organizacija velike možnosti za plasma svojih izdelkov na iransko tržišče. Tako lahko pri gradnji velike hidrocentrala v Mahabatu v Arzejbedžanu ža srečamo tri naše velike proizvajalce — Rac'.e Konear, Metalna in Litostroj. Skratka, vrata za sodelovanje mc.l Iranom in našo državo so široko odprta, posebno pa velja to za gradbeništvo, kmetijstvo in pelrokemično industrijo, treba je le združiti naše gospodarske mo^l, s tem pa nam jc odprta pot za konkurenco tujim partnerjem na iranskem tržišču. Vili Guček in dogodki let v neznano, tabornikom pr v c čil i na pomoč z oddajnimi postajami za zvezo med posameznimi skupinami. Na pohodu bedo skupine prehodile cd 50 do C0 kilometrov. 23. jiiUjn bodo sodelovali na republiškem tekmovanju v mnogoboju za tabornike in tabornice cd 13. do 17. leta starosti, ki bo v Skofji Loku Udeležili se bodo petdnevnega peheda v Sutjeski, dalje tekmovanja Po poteh okupirane Ljubljane, partizanskega srečanja v Cerknem itd. Tako ket vsako leto bodo tudi letos imeli v juliju m avgustu &voj tabor v Fazani, Udeležilo se ga bo 180 tabornikov pa tudi drugi otroci, S. Zupan T R Q t j Avtomobilisti! Izletniki! Odslej vam Je za oskrbo vašega vozila z gorivi in mazivi na razpolago tudi nov bencinski servis v MEDVODAH ki obratuje vsak dan od 6. do 20. ure. Bdi Jk&iek • 62 • Sedela je nepremično kot kip In z obrata JI je Izginila vsa barva. Šele ko se je llubbard zaskrbljeno sklonil k nji, si je naglo pokrila obraz z dlanmi ln se z obupnim Jokom vrgla v blazine. Hubbard pa se je Sklonil nad plakajočo ženo, jo gladil po mehkih laseh In šepetal: »Muriel, uboga Muriel!« Sara nI vedel, kaj govori, tudi ona ni slišala »Jegovlh besed niti nI čutila njegovega bolan Ja na svojih laseh. Krčevito lhtenje, ki ji je »tresalo telo, kar ni hotelo ponehati. Hubbard se Je vsedel k nji na divan, jo Švignil k sebi ln dejal tolažeče In odločno: »Mrs. Irvlne, skrajni čas je, da se pripravite Ba odhod! Vzemite s seboj najnujnejše in bodite pripravljeni. V petih minutah pridem po vas. Potem pa ml boste morali dovoliti, ta vas skrijem nekje v Londonu, dokler ne Boste popolnoma varni.« Ne dolgo potem so po temnem dvorišču Skldemore-CastleJa hitele tri bežeče sence, medtem ko Je Hubbard, naslonjen na podboj Vrat pri Izhodu varoval umik. Sele ko žensk t« nI bilo več videti, se je tudi on napotil proti ozidju In ravno lahko je ie videl, kako aa je prva zavihtela na zid Jessle z vihrajo-Clml krili, nato se Je na obzidju prikazal vrt-oar ln z njegovo pomočjo sta prelezll zid tu-SI Mrs. Irvine in Lucy. — Kake pol milje dalje stal na ozki stranski poti velik, zaprt avtomobil z ugasnjenlml žarometi ln čokat mol Je beguncem naglo odprl vrata. Po- tem se je Hubbard zavhtcl za volan, čokati mož Je sedel kraj njega ln avto Je bliskovito šinil po glavni cesti proti Londonu. Na pol poti proti Londonu se je Muriel zazdelo, da se Je na trdem obrazu sekretarja pojavil zagrizen smehljaj, ko Je šinilo mimo njih dvoje zastrtih luči. Corner Je bil Strongbridgeju s škodoželjnim rezanjem povedal, kar mu je bil naročil Hubbard in zdaj je zločinec drvel proti Skidc-more-CastleJu ter med potjo razmišljal o Hubbardovem naročilu, ki mu Je še vedno zvenelo po ušesih. Prvikrat je naletel na moža, ki mu Je bil uganka. Na vsak način se ga mora znebiti, če nI hotel Izgubiti svoje velike Igre. Olajšano si Je oddahnil, ko mu je zaspani vratar kot vedno odprl glavna vrata. Toda komaj deset minut nato je planil Strongbrldge smrtnobled In brez besed na moža, ga treščil s pestjo po sencih, da se je starec zvalil po tleh kot klada, potem pa je zarohnel motor z vso močjo ln Strongbrldge je vozli proti Londonu, kot da ga goni sam vrag. • -37- Naslednjega večera Je čakal Corner točno ob naročenem času na dogovorjenem mestu v IsUngtonu. Ko Je deset minut kasneje Strongbrldge ustavil svoj avto ln ga z migljajem roke poklical k sebi, bi ga Corner skoro ne bil spoznal, še nikoli ga nI videl tako nervoznega ln prestrašenega. Njegov obraz Je bil kljub maski bled ln otopel. BU Je sila nestrpen ln vse Je kazalo, da se mu mudi. »Pripeljal sem vam moža,« Je šepnil skozi stisnjene zobe. »Treba mu Je nekoliko gibanja na svežem zraku, pa nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupal. Peljlte ga za kako uro na sprehod, potem pridem spet ponj. — Toda bodite previdni,« Je svaril, »ker reveža včasih napade in postane nevaren, vendar se ga nI treba bati, če boste previdni.« »Prijetni posli, ki jih Imate zame!« je godrnjal Enooki. »Ko vas pa za kaj drugega ne morem uporabiti,« Je zlobno odvrnil pajdaš. Corner Je stisnil zobe ln se brez besede lotil posla, da bi spravil Riharda Irvina iz voza. Bolnik si sam ni mogel skoro nič pomagati in ko je končno stal na tresočih se nogah, nI spočetka mogel storiti niti koraka dalje, vendar se je toliko zbral, da je končno okorno odstopical s svojim spremljevalcem. Strongbrldge Je vodil svoj voz križem po mračnih in skoro praznih ulicah, dokler nI zagledal čokate postave Billvja Knoxa, ki je široko stal na oglu, vlekel pipo, pljuval okoli sebe in se oziral po ljudeh. »Svojo nalogo ste dobro opravili,« je dejal gospod s Skidemore-Caslleja, bivšemu mornarju, »vendar pa je rekel zdravnik, pri katerem sem bil s Stenom, da bo vendarle bolje spravljen v zavodu. Zato sem ga pustil kar tam. Pojdite v stanovanje po svoje stvari ln oddajte ključ hišnemu upravitelju! Da pa v prihodnjih dneh ne boste brez denarja, nate tole!« Gospod dobrotnik je stisnil Billyju, ki je strmci vanj odprtih ust, v roke nekaj bankovcev, takoj vključil motor in se odpeljal. Ko je tako počasi vozil dalje, mu je šinilo v glavo, da je pred nekaj minutami morda napravil napako, ki bi utegnila postati zanj usodepolna. S stisnjenimi ustnicami je strmel nekaj trenutkov predse, potem pa je okrenil avto in naglo vozil nazaj v smeri, od koder je prišel. Ko je Bllljr Knox z blaženim smehljajem na obrazu ravno prečkal cesto, je švignila mimo nJega smrt ln ga le za las zgrešila. Prijaznemu gospodu, ki ga Je v zadnjem hipu pločnik, se Je Imel zahvaliti, da nI zdaj ležal zgrabil za ovratnik in ga potegnil nazaj na na cesti kot brezoblična gmota mesa in kosti. »Prekleto, to je bilo pa natanko pri piki,« je rekel ln se hvaležno oziral v svojega rešitelja. Zdelo se mu je, da je bil ta obraz danes že večkrat videl. »Tako reč Je treba takoj zaliti,« je dejal rešitelj ln Billy je spoznal, da gospod nI le zelo junaški, temveč tudi zelo pameten. Saj je končno enkrat moral zdrobiti teh dvajset funtov, če jih Je hotel kdaj porabiti. »To Je beseda, da se reče,« je navdušeno pritrdil predlogu ln krepko mahnil rešitelja po rami. »Plačal bom pa jaz, saj si hvalabogu lahko privoščim.« »Nikakor!« je odločno ugovarjal neznanec. »VI pridete prihodnjič na vrsto, danes pa bom gostitelj jaz.« »Billy je spet pomislil, kako pametno govori ta človek In čez pol ure Je bil od whl-skyja in novega prijatelja tako prevzet, da J« ljubeznivemu gospodu povedal o Stenu ui dobrotniku Pringleju vse, kar je ta le hotel zvedeti... Medtem pa Je Corner zamišljeno korakal ob strani Riharda Irvina in se nI brigal zanj, naenkrat pa je opazil, da njegove oči grozeče buljijo vanj. »Kje pa Imate moj prašek?« Je Jecljal bolnik komaj razumlj'vo. »Prlngle Je dejal, d« mi boste dali prašek.« Corner Je menil, da govori bolnik tjavdan ln se ni dosti zmenil zanj, toda Rlhard Irvlne se je razburjal bolj in bolj In ga krčevito zgrabil za roko. »Dajte mi moj prašek!« Je hropel. »Mirujte!« Je zaslkal Enooki In se s krepkim sunkom otresel njegove roke, »aH pa vam zamašim usta.« (Nadaljevanje) JjJ^Jski kraji ln ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje Goren' Življenje v Besnici proti koncu prejšnjega stoletja (4) (Na«aljevanje in konec) Rj- Kajžarji Na i Je samo za tretjino Mja jm od *ega se lahko pre-I* na c 5 čilska družina. |v*Ko ™eIe včasih družine iljudip ®? već članov, so morali 7Jlodati *udi za postran- 'Vadad» 0m- Zaito Je bila %kj ot, &0 56 skoraj vsi kaj- 1 Največ001 izučili kakšne obr-: kvliav se učili za kroja-iVače t5Je*.lnanJ za mizarje, 'le) kn n Je' »zorane« (sed-^IJ'1 deklet se je izu-l^šioTkre (šivUje), nekate-fNšim I 2a kuharice k bo- ^ Postal flnarn v mesto in ^jeOSJaae dobre kuharice. Na- !^al nek*' a se J'e vsak otrok Hc7^1elal aU ne. Ko pa S££?U dajati v tovar->S *aceli opuščati to Uno Wk? i,mamo koma> u"ko obrtnikov kot f^ilt. Ker kajžarji v Besnici niso imeli dovolj zemlje za preživljanje navadno precej številne družine, so skoraj povsod imeli kakšen postranski, zaslužek. Nekaj je bilo mizarjev, krojačev in drugih obrtnikov. Posebno vrsto obrti so imeli pri Bidovcu, kjer so že od davnine delali senene vile, večinoma iz kostanjevega lesa. Kot otrok sem večkrat opazoval Bidovčevega očeta, kako je krivil in povezal za lesene senene vile potrebne zobe in druge dele, ki jih je potem sušil v posebni sušilnici na toploti in dimu, da so obdržali zaželjeno obliko. Vile so bile zelo lepo izdelane, tako da so vse lahko prodali po raznih sejmih na Gorenjskem. Kmalu po prvi svetovni vojni pa/ so s tem delom prenehali in tako je bilo tudi konec posebne vrste domače obrti, ki je bila stara več sto let. S čebelarstvom so se ukvarjali pri Semnu, Krasovcu, Jakob-ču, Podskokarju, Kvanšeku, Matiju, pri Brščarju in še pri nekaterih hišah. Tudi razne koše in košare so delali pri nekaterih hišah. Skoraj pri vsaki hiši so imeli po tri vrste košev: naram- ni koš, gnojni koš in ta listnat koš (koš za listje in steljo). Na-ramni koši so v Besnici že zelo izginili, lahko pa jih je. še videti po gorskih vaseh okrog Jelovice in v Selški dolini. Kmečki voz je zelo praktično narejen, da ga lahko rabijo na različne načine. Navadno jc v uporabi kot lojternik, s katerim se vozi žito (snopje), seno, razne vreče, zaboji in drugo. Nad vsakim kolesom je po ena ročica, na katero se pritrdi stranska lojtra, v sredino med obema lojtrama pa se podolgem položi široka deska. Prednji dve ročici sta tako postavljeni, da se lahko vrtita na posebni osi sredi voza. Ko pa kmet vozi gnoj, korenje, pesek in podobno, odstrani lojtre in srednjo desko, med ročice pa da gnojni koš. Ta koš je tako velik, da se vanj lahko naloži približno tri četrtine kubičnega metra nje v Besnici. Za konec naj poudarim, da se dane; vse tako zelo hitro spreminja, razna orodja na primer, prevozi, način dela samo po bolj nepristopnih krajih in les v primerjavi z danes ni imel prave cene. Živino so pasli gor do pod Mohcrja in in drugo, da bo vse staro kmalu j Jošta. V Besnici so imeli iakrat povsem pozabljeno. Marsikaj tega je še ohranjeno po raznih od-ročnejših in gorskih vaseh in marsikaj tega se bo ohranilo zapisanega prav po zaslugi rubrike Gorenjski kraji in ljudje v Glasu. Danes je še čas, da mi starejši povemo in napišemo, kako smo včasih živeli. Zato tudi jaz kot dopisnik te rubrike pozivam druge, naj vzamejo pero v roke in napišejo, kako je bilo včasih. Franc Kozjek O paši v Besnici O paši v Besnici vem precej iz pripovedovanja mojega očeta, nekatere stvari pa se tudi sam raznega blaga. Ko pa gre kmet spominjam iz moje mladosti. Oče po listje in steljo, včasih tudi takrat, ko gre po otavo, da na voz koš za listje. Je zelo redko pleten, visok približno meter in pol, v njem pa je približno tri kubične metre prostora. Ce pa kmet vozi hlode in drug les, ga naloži samo med ročice in dobro poveže. je bil rojen leta 1848, torej 22 let prej, preden so razdelili gozdove kmetom. O tem mi je večkrat pripovedoval, ker je bil v mladih letih tudi pastir. Po gozdnem zemljišču, ki cbsega samo v Besnici okrog 1300 ha (da ne vštejemo zraven pobočja Jošta. ki je pripadalo vasem Zabukov- je, Pševo, Javornik in Cepulje) To je bilo nekaj spominov na ] so včasih pasli živino. Gozd v mladost in na nekdanje življe- pravem pomenu besede je rasel Zlata poroka Terezije in Jožeta Rozman Minulo soboto »ta se v Kranju ponovno poročila Terezija in Jože Rozman iz Stražl-Iča pri Kranju. To je bila ob njuni petdesetletnici skupne- Dobra udeležba že na prvi dirki Poročali smo že, da se je kranjski kolesarski klub odločil poživiti kolesarski Sport ca Gorenjskem. Pred dnevi Je začel s serijo dirk za turiste in že v prvi je nastopilo kar 30 mladih kolesarjev, ki so se pomerili na cesti Kranj-Besnica in nazaj. Tekmovali so v dveh skupinah. Dobra udeležba in borbenost dokazujeta, da so tudi Da Gorenjskem dobri pogoji Ea razvoj kolesarskega športa. V prvi skupini je bil prvi Anton Pester, drugi pa Janez Ribnikar. V drugi skupini pa je zmagal Brane Korenčič pred Petrom Romicam. V petek, 26. aprila, bo kranjski kolesarski klub organiziral drugo izbirno dirko s startom ob 16. uri pred železniško postajo v Kranju. Rešitev križanke št. 32 1. KORENICA, 9. SPOL, 13, ORATORIJ, 14. KEPE, 15. RODINA, 16. VLASOV, 1$. IKA, 19. MANTIKA, 20. SIČ, 22. GOR, 23. MAR, 24. PRESTOL, 27. ALI, 29. LIVOLD, 30. OMAZEK, 33. ANIS, 34. EPRUVETA, 36. VAČE, 37. CIKLAMEN |lAS * 5. STRAJT ga življenja zlata poroka. Poročil ju Je podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik. Slovesnosti ob tem lepem jubileju pa so se udeležili tudi predstavniki občine, organizacij lz Stražišča in drugi. Oba sta bila rojena v Stra-žišču; Jože 1889., Terezija pa 1893. leta. Poročila sta se 15. aprila 1917. Tako sta že lani pravzaprav praznovala ta lepi jubilej, vendar sta slovesnost zaradi bolezni morala preložiti. Imela sta pet otrok, ki so se po končani šoli vsi zaposlili v kranjskih tekstil- nih tovarnah. Med drugo vojno so vse, razen sina Jožeta, ki Je odšel v partizane, preselili v Nemčijo. Danes pa oba, čeprav bolj skromno, živita v Stražišču. Zelo dobro se razumeta, in pravita, da jima je sedaj Še najlepše in najbolje. Na sobotni slovesnosti so Jima tako svojci kot predstavniki organizacij in kolektiva Tekstilmdus, kjer je bil Jože nazadnje zaposlen, čestitali in Ju obdarili. K čestitkam ob njunem lepem jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo in jima želi še veliko zdravih in srečnih let. a. 2. Jutri v Selcih Selca : Spartak V četrtek, 25. aprila, se bodo rokometašice Selc pomerile v cetrtfinalni tekmi za jugoslovanski rokometni pokal z ekipo S par taka iz Subotice. Ze sama uvrstitev v četrtfinale predstavlja za rokometašice Selc največji dosedanji uspeh, saj se še nobeni ženski ekipi Slovenije ni posrečilo, da bi se plasirale tako visoko. Tekma se prične ob petih popoldne. -dh Miha Klinar: Mesta, ceste^---SL*Jggg Klinarr Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja precej več živine. Franc Pokorn piše v Zgodovini besniške fare: »Poprejšnje čase, ko svet še ni bil razdeljen, so se Besničani zelo bavili z živinorejo. Se kajžarji so imeli po več glav živine, da, še celo gosiači.« (Gostači so bili ljudje, ki niso imeli svojih hiš; stanovali so po raznih bajtah, ki so bile last kmetov^ stanovanje pa so navadno plačevali z delom na polju.) Pokorn je prišel v Besnico šele leta 1094, moj oče pa je o tem vedel že dosti več povedati, saj je to sam doživljal. Vsa zemlja, razen njiv in travnikov, je bila ko-munščina ali gmajna — skupna last. Posamezne skupine hiš so imele svojega pastirja, ki so mu rekli čednik (črednik). Zjutraj je prevzel živino in jo zvečer prignal v vas, z vasi pa je živina vedno sama našla pot v svoje hleve. Ce je bilo živin« veliko, so čredniku pomagali večji otroci, ki so se vrstili: eni teden dni, drugi naslednji teden itd. Franc Kozjek (Prihodnjič naprej) Miha Klinar: Mesta, Domova III. DEL In res slišijo za seboj. . sj »Le poglej tistega smrkavca, kaj »Tudi rej en je!« vošči!« Te besede letijo na Slavka, čep ^ njaka izstradanih otrok je »debelu«^ 5f^v, j-j 2a °či. do okost- 2amen jojejo hra- »riav guiuvu je am VoiCO." |,f>Vor no samo bogatim za dragoceno k0t»\ te nehvai~* »Ne tale frRolin ne ve, kaj je 'tJ/J^ rtiežn° m najbrž nalašč na ves glas, da Slavko f ^a,« je »Nehvaležneži! Ko bi vedela, oi arij! žal, da je napravila otrokom dobroto. p/ in^ajo T »Ne smemo jim zameriti! *f *o Je so_ vraštvo lačnih do sitih,« pravi Stei ■ j m ^nžb »Tudi jaz sem bil tak,« se spoj^ ^ %ga časov, ko je s prav takimi pogledi, kakor O" °troke otroci, % B *°erške go- meril nadutega »Hindenburga« m spode. . P,,n#Tfcd,r r'ana« »Da, seveda,« vzdihne Stefi- >P^fl f, A ^ ■ »O, seveda ne.« pritrdi Slavko j i ^^ o, tam g0ri bil prav gotovo na smrt sestrad^il^ >ij^mQ> ^ bi dala tudi »svojo srčno kri, da o i »Kje pa si pobral te besede.' ^'^ ca^ . »Pri Ivanu Cankarju,« pove Si^J}^ bral. 2e takrat sem si rekel, da tudi » & jT v p0dob ^ Stefi posluša. Ne spominja se, ^ v0jem J materam, p kakršnih je govoril junija Ivan ljubljanskim občinstvom. -0 $f fit fo \ v £ Pripovedovala, kaj je pravično, kaJ(iY>i^o rišče in da odgovornost jemlje nase. »Tule počakajte!« jim pokaže stražarnico, v senco, kjer je med dvema lesenima klopema miza, prav tako zbrtu iz površno pooblanih desk. »Kdo bi si mislil od njega,« pravi štefi in z očmi namigne na Kracmhevoga kaprola, ki je izginil med barakami, a se kmalu vrne m prisede. GLAS * 9. STRAN" SREDA — 24. APRILA 1953 Rod Kersnikov (Nadaljevanje) Ne moremo še in ne moremo pričeti s kramljanjem o pisatelju Janku Kersniku, za katerega je njegov učitelj in prijatelj profesor Fran Leveč rekel: »da je vzor moške lepote, zmernega uživanja in nedosežne ljubeznivosti.« Kajti prej moramo še kaj povedati o njegovom dedu profesorju Janezu Krstniku Kersniku in o pisateljevem očetu Jožefu Kersniku, sodniku in prvem slovenskem graščaku na Brdu, ki mu je bila poštenost nad vse. Tako močno, da so mu k imenu na grobnici vklesali še latinsko lapidaren spominski stavek: »Pravico je ljubil.« LEVSTIKOV POUK Kot vemo za Matijo Čopa, da je bil pesniku Prešernu ne le rojak, starejši prijatelj in vodnik po literarni poti, tako smemo tudi Frana Levstika imenovati kot .mentorja mlajšemu rojaku in prijatelju Josipu Jurčiču. In prav ob Kersniku je pisca teh zapisov vodila Levstikova lekcija mlademu piscu Desetega brata: ne piši zmerom le o vaških revežih, posebnežih, o polproletarcih — opiši nam kdaj tudi življenje in neha-nje trdnega slovenskega kmeta, veljavnega gospodarja, vsesplošno spoštovanega moža! In tako menim vprav pri pisanju o Kersnikovem rodu, da sledim Levstikovemu načelu, če sem se lotil tudi opisovanja življenja te čvrste slovenske rodbine. Prej sem pisal in tudi poslej bom ple-tel vence zapisov o starih gorenjskih pisateljih in pesnikih, ki so se le stežka prebijali skozi mladost in življe, nje ter dostikrat dosegli priznanje šele v desetletjih po Imrti. Pri Kersnikih je bilo to vse drugače. 2e rodna hiša sama — pred dnevi sem si jo šel sam gledat v Moste — iz katere so 1. 1793 poslali sina Janeza v ljubljanske šole, je mogočna in očituje imovi-lost gospodarjev. LJUBLJENI UČITELJ Profesorja Kersnika so dijaki ljubljanskega liceja, ljubili kot očeta. Dasiravffe je bil pouk po predpisih v celoti le nemški in kljub tomu, da je Kersnik učil le stroga realna predmeta kot sta kemija in fizika, je navdušeni narodnjak le našel kdajpa-kdaj dovolj prilike, da je svo- je učence vnamal za slovenščino, za ljubezen do svojega naroda. To Kersnikovo slovensko narodno zavest kaže tudi dejstvo, da je 1. 1848, ko je naš jezik zaradi revolucije v Avstriji, dobil tudi nekaj veljave v šolah in v javnosti, bil ta vrli profesor prvi, ki je pričel za širšo javnost predavati v slovenskem jeziku. Predaval je ob nedeljah popoldne o kemiji in analitiki. Morda so še v kateri šoli kdaj pozneje imeli dijaki tako radi svojega profesorja, kot so imeli ljubljanski gimnazijci Kersnika — toda tako slavili slovenski dijaki niso gotovo še nikogar od svojih učiteljev ne prej ne poslej. Ker sem bil dolga leta sam šolnik in so mi bile razmere na tem področju dobro znane, smem to z zanesljivostjo trditi. Vsako leto je bil o kresu, ko je ljubljeni profesor slavil svoj god (Janez Krst-nik!), za ljubljanske gimnazijce pravi praznik. Kar pravi šolski praznik, s petjem, baklado in umetnim ognjem pod Turnom v Tivoliju ali na Rožniku! Profesor Janez Kersnik po oljni podobi Matevža Langu-sa iz 1. 1845 Proslavljali so hvaležni dijaki god »ljubljenega domo-rodnega in domoljubnega« profesorja tudi v latinskih, nemških in slovenskih pesnit vah. VENEC HVALEŽNOSTI Slovenske slavilne pesmi v čast profesorju Kersniku so objavljale Bleivveisove Novice od 1. 1844 dalje — vselej v junijskih številkah. Pozneje je te slavilne godovne pesmi objavljal tudi Ljubljanski časnik. Sprva so izhajale te pesmi pod naslovom Venec hvaležnosti in spoštovanja gospodu Janezu Kersniku na dan njegovega godu. Pozneje pa so ti slavilni spevi nosili stalni naslov Kresni žarki. Preberimo eno od teh dijaških pesmi, priobčeno v Novicah dne 3. mal. srpana 1844. Venec hvaležnosti in spoštovanja gospodu Janezu Kerstniku Kersniku, starešini c. k. učeliša Ljubljanskima in učeniku priro-doslovja, udu kranjske kmetijske družbe, na dan obha-janja njegoviga godu od rodoljubnih učencev, posvečen 24. rožnega cveta 1844 Ti, ki ljubiš verno vdane Svoje učence, o modrica Domorodna! K so ti znane Naše želje bčlodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika! Ti učiš, da domovini u besedi in v djanji, kakor nje hvaležni sini Naj doma bo al v ptujinl Stanovitno bodmo vdani Lastno de blago zatara, kdor za rod svoj malo mara. In tako naprej, kar celih petnajst kitic na prvi strani Novic! Naslednje leto, 1845, pa so v mesecu rožnem cvetu bili objavljeni KRESNI ŽARKI k spoštovanju Gospoda Janeza K. Kersnika, starešine in učenika narav-stva na c. kr. akademiškim učllišu Ljubljanskim da c. kr. kmetijskega družstva in Zgodovinskega zbora kranjske dežele ob praznovanju Njegoviga veseliga godu od domoljubnih učeneov darovani in posvečeni Danes zopet zvezda mila, učenik prespoštovan! Nam učencom oznanila Tvojiga godu je dan. Ž njo mi glase povzdignimo, ki preserčno ljubiš nas, »Živi, OČe!« vsi zavpimo, 2ivi! Živi! dolgi čas!« Navedli smo tu le dve značilni kitici obsežne slavopoj-ke hvaležnih »filozofov« ljubljanskega liceja (gimnazije). Zanimivo je vedeti, da je zadnje Kresne žarke, ki so izšli dan po profesorjevi smrti 1. 1850, spesnil komaj 20-letn.i Janez Trdina, seveda v jeziku in verzih prav tacaš tako slovečcga Koseškega. Kar poslušajmo Jovana Ter. dino, kot se je v Koseškega zaljubljeni osmošolec imenoval. Navajamo le eno kitico izmed šestnajstih: »Vam pa, častiti Gospod! naj tudi se čut razodene, — ki nam hvaležno serce vžiga in vžigal bo zmir, — Bli ste nam znanec, podpornik, to-varŠ, narzvestejši prijatel, — Bili nam brat in gospod, bili prijazen učenik. — Kar gre najboljimu otcu —• Vam gre zahvale, ljubezni.« še bolj zanimivi pa so Kresni žarki, objavljena v Ljubljanskem časniku 26. junija 1849 — torej v Prešernovem smrtnem letu. Morda vprav zato zvene tako po prešerno vsko: Ljubezen sveto k domovini mili Vcepuješ v mlada serca, Tebi vdane, Da mati Slava bi na nje gomili Solz britkih ne točila, da bi rane ji stare zvesti sini zacelili Od tujcov, lastnih sinov ji zadane. DRUŽINSKE SKRBI Profesorja Kersnika soproga je bila italijanskega rodu. Njen oče je prišel v naše kraje kot stavbenik. Njun zakon je bil zelo rodoviten. Imela sta kar devet otrok. Ker pa so vsi sinovi študirali in ker je tudi bolezen bila čest gost v njunem domu, so starega profesorja vedno trle hude gmotne skrbi. Kljub temu pa trdi Gorenjec, kakršen je bil Kersnik, nikoli ni obupaval. Nasprotno, svojih skrbi na zunaj ni kazal ali pa jih celo predeval na tuja ramena. Ostal je svojim dijakom dobrohoten učitelj, svojim prijateljem pri- j jeton družabnik, svojim otrokom ljubeč oče. Prešernova najmlajša sestra Alenka je vedela tudi to povedati, kako vesela družba je bila vedno pri stricu Jakobu na šmarni gori, kadar je prišel na obisk Frence v spremstvu profesorja Kersnika. Sčasoma pa so se dnevi, ki so bili prepleteni z gmotnimi skrbmi, morali le umakniti družinski sreči starega profesorja. Otroci so pričeli odraščati, dokončali so šolanje in tudi sicer so postajali svojemu očetu vedno bolj v ponos, rodu Kersnikov pa v čast. Ko so v revolucijskem letu 1848 v Ljubljani uprizarjali kot prvo slovensko gledališko predstavo Linhartovo Županovo Micko, je naslovno vlogo igrala Kersnikova hčerka Leopoldina. Sivolasemu starčku je moralo gotovo od veselja biti srce, ko je videl svojo najmlajšo hčerko na odru, obdano s slavo prve slovenske igralke. 7 eopoldina je pozneje še nastopala v raznih igrah, kot pevka in igralka. A žal, še mlada, kot zaročenka pisatelja Cigaleta, je morala prezgodaj umreti... Očetu, staremu profesorju Kersniku, je bila tdko ljub otrok, da tega udarca ni mogel preboleti. Niti mesec ni pretekel, ko je tudi on šal pod rušo. To je bilo 24. junija 1850, torej vprav na dan svojega patrona Janeza Krstnika, ki ga je v prejšnjih letih tako slovesno in srečno godoval. j HA VE PIA ANIMA! Ljubljanski časnik je dne 25. junija 1850 objavil pod Trdinovo pesmijo tole pripombo uredništva: »Vsako leto učenci osme šole svojiga učenika, častite-ga gospoda Kersnika v pesmi počaste, ker ga ljubijo. Sivi starček pa tudi vso čast in spoštovanje zasluži. Že bo skoraj pol stoletja, kar je v Ljubljani učeniik naravoslovja in vendar se še ni podal v pokoj. Njegovo veselje je med mladeniči, v kterih srca žlahtne naiike seje. Zato ga pa tudi spoštujejo in ljubijo kakor očeta. PričijoČo pesem, ktero je Jovan Ter-dina zložil, so mu lotos podarili, al žali Bog, gospod profesor je po kratkem zdravju spat opešal in zbolel. V sredo so ga previdili. »Prezgodaj je svoje časno življenje z večnim premenil.« Leta 1855 je bil zaslužnemu profesorju postavljen n grobnik pri Sv. Krištofu (zdaj ga hranijo na ljubljanskem Navju). Obelisk, 13 čeV- t Ijev (t. j. 4 m) visok, izkle san iz ihanskega marmorja je delo ljubljanskega kam seka Janeza Tomana. V prednjo steno visokega obeliska je vklesan latinski napis: Joan Bapt, Kersnik, natt 26. m. marc. anno 1783, mor-tuo. 24. m. junio anno 1850, praeceptori optkno dilectissi-mo grata iuventus — Havfl pia anima! (po slovensko; Janez Krstnik Kersnik, roje" 26. marca 1783, umrl 24. ju.ru-ja 1850. odličnemu učitelj" hvaležna mladina — Zbogom draga duša!) Nagrobnik je bil postavijo? s prispevki hvaležnih Kersnikovih učencev. Niso pa bn vsi zadovoljni z napisorn* ... le so mislili nekteri, & bi se namest latinske b" nadgrobnica v domačem ziku bolje podala ...« Pra. gotovo, tako vnetemu narodnjaku kot je bil profesor Kersnik, bi zares slišal s10/ venski napis! — Sodobni*1' napisa seveda ne moremo po* pravi jati — pač pa bi la,lk bolje poskrbeli za celoten Kerspikov nagrobnik — za je zapuščen in zanemai JenJ kot vse, kar je zaupano lJu ljanskemu Navju... Le rn» lokatero evropsko mesto i01 tako nemarno oskrbovan svoj nacionalni Panteon, kot ns Ljubljana — na katero, vj« v tem oziru — kulturni SW venci ne morejo biti ponos (Nadaljevanje prihodnjo sredo) ČRTOMIR ZORE° » sreda — 24. aprila 1968 GLAS * II. STRAN brez deviz SAMO ZA DINARJE danske uvožene peči za CENTRALNO KURJAVO — prvič v Jugoslaviji — omejena količina — idealno za hiše, vikende, vile i. p. — enostavna montaža — dostava na dom — 25800—40800 Kcal/h — na olje in trdo gorivo KOL. HOFLEVERANOen DE FORE NE D£ JERNST0BERIER*/s SALAMANDER Cena od 8.210.- do 9.990.- N din odvisno od kapacitete Zahtevajte prospekte in informacije; obiščite specializirani trgovini v Ljubljani — Gosposvetska cesta št. 4 ln Topniška cesta št. 9 ©metalka servis in rezervni deli — °BRTSERVIS, Ljubljana, Slomškova 3 Garancijska doba: eno leto za goril-Ce» tri leta za kotle V PRODAJI OD 25. APRILA DALJE Ljubljana, Dalmatinova 2 Tel. h. c. 311155 int. 274 Danski zastopnik za SFRJ ADRIA Beograd t - S SVOJIMI Ublv.i i BOH. Bistrica, BLED nudi svoje preizkušene # žagan les iglavcev % žagan les listavcev # ladijski pod 9 stropne in stenske obloge # vrata vseh vrst O vezane opazne plošče za gradbeništvo # sredice za panel plošče MOJSTRANA PODNART in renomirane proizvode 0 lesno moko # lesno embalažo vseh vrst # opremo avtomatskih kegljišč # vse vrste transportnih naprav, čelilnike in grad-biščne omarice Komisija za razpis delovnega mesta direktorja razpisuje po 112. Členu Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in 39. člena statuta KMETIJSKE ZADRUGE BLED DELOVNO MESTO direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat Izpolnjevati še enega od naslednjih: — da ima agronomsko fakulteto ali višjo agronomsko šolo in 3 leta uspešne prakse v kmetijskih organizacijah, — da ima srednjo kmetijsko šolo in najmanj 5 let uspešne prakse na vodilnem delovnem mestu v kmetijski organizaciji. Vlogi mora kandidat predložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilom o ne-kaznovanju. Vloge je poslati na naslov komisije za razpis delovnega mesta direktorja pri Kmetijski zadrugi Bled do vključno 20. maja 1968. O samomoru Ameriška statistika Je ugotovila, da v ZDA vsakih dvajset minut napravi nekdo samomor. Najbolj kritično je obdobje med 15. marcem in 13. aprilom. To je tudi čas, ko Američani prijavljajo svoje dohodke davčnim uradom. Največ samomorov se zgodi v zgodnjih jutranjih urah. Leteči dedek Štirinšedemdesetletni Paul Bauda je pred nedavnim opravil pilotski izpit. To še ne bi bilo nič takega, če ne bi pilotiral že prej več kot štirideset let, kar tako — na divje. Kot vnet amater je pred štirimi desetletji izdelal sam svoje letalo, ki se je tudi dvignilo v zrak. Letalu je ostal zvest še davno po tem, ko so že parala nebo reaktivna letala. Meščani francoskega mesteca Fauquember-gueesa v bližin; Pas de Ca-laisa so se že navadili na starčka, ki je večkrat odhajal na travnik in sedal v svoje letalo, da bi se malo »sprehodil« po nebu. šele pred kratkim se je nekdo vprašal, če ima »leteči dedek«, kot so mu pravili, sploh kako kvalifikacijo za pilota. Dedek je pred oblastmi skesano priznal, da nima izpita. Po kratkem študiju teorije letenja se je prijavil za izpit in ga uspešno opravil. Komisija pa je bila še najbolj presenečena nad zdravniškim spričevalom: vid in srce v redu, refleksi idealni in nasploh železno zdravje. Kar pa zadeva letenje — mu ni nihče — vsaj kar se tiče njegovega lastnega letala — kos. Pravijo, da se leteči dedek sedaj hvali, da ne bo več dolgo, ko bo vozil tudi reaktivno letalo. Nevarna barvna televizija? Zadnje čase je slišati glasove, da je barvna televizija škodljiva zdravju. Vprašanje se je prvič pojavilo jeseni leta 1966, ko je neka velika ameriška družba ugotovila, da je poslala na trg okoli 110.000 televizijskih aparatov s pokvarjenimi cevmi. Nekateri od teh televizorjev so izžarevali na spodnji strani rentgenske žarke, ki so bili sto tisočkrat močnejši od normalnega izžarevanja. Te televizorje so takoj nehali prodajati in napako popravili. Kljub temu pa so strokovnjaki še vedno v skrbeh, da bi utegnila normalna količina rentgenskih žarkov, ki jih izžarevajo aparati barvne televizije, škodovati človeškemu zdravju in predčasno povzročiti sivo očesno mreno. Strokovnjaki pravijo, da rentgenski žarki nastajajo pri velikem številu vakuumskih cevi, ki delujejo z visoko voltažo. Zdravstvena služba v ZDA se je sedaj začela ukvarjati z vprašanji, kako močni so ti žarki in kako naj bi se pred njimi zavarovali. Predstavnik neke ameriške družbe, ki razpošilja te vrste televizorjev tudi na evropsko tržišče, je izjavil: »Vsakokrat, ko se pojavi na tržišču kaj novega, se govori vse mogoče reči. Zato smo svoje televizorje dali v pregled institutu za radiologijo in elektremedicino na Dunaju. Rezultati so že znani. Rentgenski žarki, ki jih oddajajo barvni televizorji so tako šib. ki, da o kaki nevarnosti ni vredno govoriti«. Marlon Brando za pravice črncev Znani igralec Marlon Brando je sklenil pustiti svoj filmski poklic, da bi se ves posvetil gibanju za državljanske pravice črncev. Brando bi moral prav sedaj igrati v filmu Aranžma režiserja Elie Kazana. Izjavil je, da ga se- daj gibanje za državljanske pravice tako zaposljuje, da ne more igrati še pri filmu. Marlon Brando se že dolgo bori za državljanske pravice črncev v ZDA in pa za boljši položaj ameriških Indijancev. Ameriški dezerierji na Švedskem Iz enot ameriške vojske v Zahodni Nemčiji je do sedaj dezertiralo na Švedsko že okoli petdeset ameriških vojakov. Ko prestopijo mejo, se zanje pobriga »delovna skupina nasprotnikov vietnamske vojne«. Oskrbi jih z denarjem in poveže s švedskimi družinami, ki jim pomagajo v prvih dneh bivanja na švedskem. švedska namreč spoštuje demokratična načela in zaščito individualnih svoboščin. Zato daje zaščito vsem, ki sc nočejo boriti v vietnamski vojni. Ameriška ambasada do nedavnega ni storila ničesar v zvezi z vojaškimi begunci. Kljub temu pa ni zamudila nobene priložnosti, da jih ne bi skušala pregovoriti, naj se vrnejo v enoto. Nekateri vojaki so se tudi vrnili. Vzroki pobegov so različni. Nekateri vojaki potujejo po švedski in predavajo proti vojni, drugi pa iskreno priznavajo, da niso pobegnili zaradi pacifizma, ampak enostavno zato, ker nočejo v vojno. Skrivnostna smrt Danski list Politiken poroča, da bodo poleti prepeljali z Grenlandije truplo ameriškega polarnega raziskovalca Charlesa Francisa Halla, glavne osebe v največjem arktičnem škandalu preteklega stoletja. Z obdukcijo hočejo namreč ugotoviti vzrok smrti petdesetletnega raziskovalca, ki je nenadoma umrl tik pred ciljem — pred Severnim tečajem. Umrl naj bi zaradi tega, ker je popil skodelico kave. Dansko ministrstvo je dovolilo ameriškemu profesorju dr. Chaunsivju Loomisu iz VVashingtona, da odpre Hal-lov grob. Halla so pokopali 11. novembra leta 1871, šele dve le- ti kasneje je takratni ameri' ški predsednik prejel poroči' Io odbora ameriškega kongro sa o raziskovalčevi smrti. ?° tem poročilu je Hali umi"' naravne smrti. Ker je takrat kongres odobril 50.000 dola1"' jev za opremo odprave, *° dejstva, ki so prišla na da" med zaslišanji, zamolčali- Po izjavah prič je bil Vy larni raziskovalec umori** Njegov morilec naj bi bil W pitan ladje polarne eksps'^'01' je. S. O. Buddington. Kj tan naj bi Halla sovra*1' Po Hallovi smrti je kapij' sežgal tudi njegove dnevni* Dvakrat veselo V nekem kraju v ^rvaL skem Zagorju se je vesS svatba mladega para menila v dvakrat veselo- K sta se mlada dva vrnila matičarja, je nevesta f( svojo' sobo, da bi se m oblekla. Nenadoma pa ie bila porodne popadke kmalu nato rodila zdf^% fantiča. Neko drugo dekl^ jc preobleklo v nevestino '1L. obleko, da gosti ne bi Pr j, neveste pogrešili. No, gostje niso opazili za,n%< ve. Pojedina se je laC u\ domači in pa seveda jr (y ženin pa so pili na $ nekoliko prehitrega sreH dogodka. TRGOVSKO PODJETJE do prvomajskih praznikov imamo na izbiro sledeče blago VAM NUDI V VSEH PRODAJALNAH PO znižanih cenah % starček vino belo, rdeče O vermouth vino Slov. vino £ konzervirano svinjsko meso Sljeme 400 gr 0 pomaranče — šamuti % čokolada lesnikova Gorenjka 500 gr % čokolada lešnikova Gorenj ka 200 gr 0 čokolada mlečna Gorenj ka 500 gr 0 čokolada mlečna Gorenj ka 200 gr 0 napolitanke šumi 200 gr % plečka — (šunka v dozi) 29. Novembar 450 gr. Priporočamo vam ugodni nakup! 11 4.40 N din \ 11 8.50 N din | 1 kom. 3.50 N din j 1 kg 3.80 N din J 1 kom. II.—N din 1 kom. 4.40 N din 1 kom. 8.— N din 1 kom. 3.20 N din Ikom. 1.55 H din 1 kom. 7.— N din ' * *mr j> jmr * mrs* Breda — 24. aprila i968 GLAS * » STRAN Kino Kranj center 24. aprila franc. špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA °b 16., 18. in 20. uri 25. aprila angl. italij. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI ob 16., 18. in 20. uri 26. aprila angl. italij. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI ob 16., 18. in 20. uri, Premiera amer. barv. VV lit DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 22. uri Kranj STORŽIC 24. aprila avstrijski barv. CS film TRI PIPE ob 16., 18. in 20. uri 25. aprila amer. film OD RED SMRTI ob 16. uri, avstrijski barv. CS film TRI PIPE ob 18. in 20. uri 26. aprila amer. film ODRED SMRTI ob 16. in 20. uri, [rane. špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA ob 18. uri Stranišče SVOBODA 24. aprila amer. film OD-RED SMRTI ob 20. uri Kamnik DOM 25. aprila franc. špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA ob 17.30 in 20. uri 26. aprila amer. barv. film RANC SMRTI ob 17.30 in 20. uri škofja Loka SORA 24. aprila amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 18. in 20. uri 25. aprila italijanski film INTIMNE URE ob 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. film BITKA V ARDENIH ob 19, uri Jesenice RADIO 24. aprila franc. barv. CS film MATHIAS SANDORF 25. aprila amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI 26. aprila italij. barv. CS film 10.000 DOLARJEV ZA MASSACRO Jesenice PLAV2 24. aprila amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI 25. do 26. aprila ameriški film BOGINJE LJUBEZNI Dovje - Mojstrana 25. aprila franc. italij. barv. CS film BUFFALO BILL Kranj>.ka gora 25. aprila franc. barv. CS film MATHIAS SANDORF Nevarnost na železniški postaji Na jeseniški železniški postaji dnevno preži nevarnost, bo t-> bi l&hko ce,° deJa,,» da prežl smrt- Kuo bo prv1' U siopH v votlino malomarnosti, trafk Eam'm vbodom v restavracijo na postaji in pred ,a ° dnevno opažamo odprto votlino, ki je zavarovana «lrai°l Z stranl ln dc5no od vratnic votline še z dveh vh Ji i ^C ^a P°P°lnoma neopazna in nezavarovana iz smeri t 22? Vrat restavracije. Ker je pod restavracijo skladišče S, e enote Gorenjka Jesenice, z dvigalom vozJjo na po-aJo pij-. <0 ali pa v nasprotni smeri vračajo v skladišče Prazne steklenice, oziroma embalažo. bu '1° 8mo su^a" votlino, se je prisotni delavec precej raz-je 'cer mu to nismo prej povedali. Prisotni železničar pa Pripomnil, da je bila Gorenjka že dvakrat pismeno obve-03 o nevarnosti in naj zato postavi zaščitno ograjo, ali . temu smo priča, da je votlina dnevno po več ur Prisn" Većkrat na dan odprta in čaka, da v njeno brezno 0„r_, prva žrtev. Potem bomo pa lahko postavili zaščitno JO> J. Vidic Naročniki žrebajo naročnike IZŽREBANCI IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Filip čadež, Franc Preželj, Franc Zupan, Franc Svigelj, Alojz Ra-zinger, Vinko Ušeničnik, Vinko Zuran, Jelka Dolenc, Albin So-dja, Ignac Štular, Stane Sivec, Janez Balanč, Marija Dolinšck, Marija Zibcrt, Jože štular. Včeraj so naročniki našega časnika izžrebali naslednjih mm q3 naročnikov Naslov naročnika, ki je žrebal Naročnik Štefan Aljančič je izžrebal naročnika Miho Klopčiča Naslov izžrebanega naročnika Rcbemik Jože, Možjanca 3, Preddvor Aljančič štciar, Šenčur 103 Jelene Marija, Ručigajeva 24, Kranj __ Klopčič Miha, Vrhpolje 26, Moravče Vrtnik Jože, Sp. Brnik 44. Cerklje Derting Janko, Prešernova 10, Radovljica Marinček Ančka, Kidričeva 37, Kranj Župnijski Urad, Bled Kristan Albina, Zahodna Nemčija Žnidar Franc, Kidričeva 31, Slovenski Javornik Do 11. maja bomo izžrebali skupno 40 naročnikov in seveda v vsaki številki objavili njihova imena. 15. maja pa bomo naenkrat izžrebali še 40 naročnikov. Izžrebanih bo torej 80 naročnikov. Prav tako bomo 15. maja povedali, kakšno presenečenje čaka izžrebance. Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsaj polletno naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani! Glasbena skrinja Brez zamere tovariši iz Zarje. Pred kratkim sem bil v Tolminu. Tam sem videl -glasbeno skrinjo, izdelek tovarne Iskra Kranj. Od 12 glasbenih skrinj je to bila zadnja za prodajo. Cena 125.000 S din se mi ni zdela visoka, zato sem se takoj napotil v Lesce in v Murki vprašal, če imajo glasbeno skrinjo. Ker je tam nisem dobil, sem sc napotil v Kranj. Tudi v Kranju nisem imel sreče. Nato sem povprašal v Zelczni.ii v Radovljici. Tam so mi povedali, da so vse prodali, toda če počakam tri dni, mi jo lahko priskibijo. Cena v Radovljici i 125.600 S din. Po takšni ceni \ jih prodajajo tudi v Ljubljani. Pred tremi dnevi pa sem v prodajalni Zarje na Jesenicah, nasproti železniške postaje, zagledal v izložbi glasbeno skrinjo in na njej ceno 227.450 S din. Torej za celih 102.000 S din dražje kot v Radovljici, Tolminu ali Ljub- I Ijani. V poslovalnici sem povpra- . šal, če ni morda posredi pomola. Ne, so mi dajali, in I pojasnili, da je to še iz sta-re zaloge po stari ceni. Ampak od Radovljice do Jesenic za 100.000 S din razlike iti majhna reč. j. Vidic Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 23. aprila, ob 17. uri — Papler: HUDOBNI grascak, gostovanje v Me-d.c.i1.:! za predšolsko in sol-skt mladino Medvod Nesreče zadnjih dni Od petka se je na gorenjskih cestah pripetilo dvaindvajset prometnih nesreč, od tega jih je bilo trinajst lažjih. V sredo, 17. aprila, je na poljski poti med Velesovim in Trato mopedist Jože Sire iz Adergasa zbil enajstletna Romano Gašpirc, ki se je pred njim peljala s kolesom. Nesreča se je pripetila, ko je deklica nenadoma zavila z leve na desno stran poti. Hudo ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na cesti prvega reda na Koroški Beli je v soboto, 20. aprila, osebni avto KR 115-01, voznik Stane Oman, pri prehitevanju zadel Romana Žanri da, ki je šel peš po levi strani ceste. Pešec je bil v nesreči hudo ranjen, na avtomobilu pa je za okoli 1000 N din š-kodc. Istega dne je na cesti Staneta Žagarja v Kranju oseb- ni avtomobil KR 59-20, voznica Marija Rozman, zadel Zivka Anžiča, ki je nenadoma prečkal cesto. Pri nesreči je bil pešec ranjen. V nedeljo, 21. aprila, je pol ure pred polnočjo na cesti prvega reda v Gozd Martuljku voznik osebnega avtomobila G 50-067 A Maksimilijan Meheljak obračal avto in pri tem zaprl pot osebnemu avtomobilu MB 220-63, ki ga je vozil Vlado Petrovič iz Slovenske Bistrice. Ta je zavil na leto stran ceste in se zaletel v zid Škode je za okoli 5000 N din. Okoli sedme ure zvečer se je na cesti tretjega reda škofja Loka — Gorenja vas pripetila hujša prometna nesreča. Osebni avtomobil KR 149-35, voznik ni znan, ker so ga odpeljali v bolnišnico, je tesno prehiteval mopedista Staneta Uršiča. Avtomobil je mopedista oplazil, nato pa je zavozil v nasprotno vozeči avtomobil LJ 609-26, ki ga je vozil Andrej Pengov iz Ljubljane. Pri nesreči sta bila hudo ranjena dva potnika v avtomobilu kranjske registracije, trije sopotniki pa laže. škode na vozilih je za okoli! 10.000 N din. Nekaj čez osmo uro zvečer je na cesti drugega reda na Cešnjici v nepreglednem ovinku motorist Marjan šmid pripeljal po sredini ceste in pri tem trčil z mopedistom Valentinom Benedikom. Ta si je pri padcu zlomil nogo, motorist pa ima pretres možganov. Na cesti JLA je v nedeljo zjutraj razneslo zadnjo gumo motornega kolesa, ki ga je vozil Jože Benedičič iz Selc. Voznik je pri tem padel s ceste na travo in se hudo ranil. Zahvala Ob težki izgubi našega ljubega moža, dobrega očka, sina, brata in strica Janeza Zavrla iz Predoselj e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, i so nam izrekli sožalje in darovali cvetje in ga v tako velikem številu spre-ili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem in vsem, ki •o nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, otroci Zdravko, Greti in m?li Jani, oče, mama, sestri Ana ln Ivanka z družinama in drugo sorodstvo Zahvala Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi moža, očka, sina, brata, svaka in strica Marjana Zelnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam tako polnoštevilno izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Članom kolektiva Standard, tov. Kepicu za poslovilne besede ob odprtem grobu in invalidskemu pevskemu zboru. Hvala tudi kolektivu LIK, Živila Kranj in trgovini Hrana za poklonjene vence in cvetje. Prav vsem iskrena hvala za pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Elica, sinova Toni in Marjanček, mama, ata, setra Albina Gorice, 17. 4. 1968 i družino in drugo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi naše ljube mame Angele Smrtnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami, darovali cvetje, ji zapeli in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala za izredno skrb in pozornost osebju Infekcijskega odelka bolnice na Golniku, zlasti zdravnicama dr. Finkovi in dr. Plcvnikovi ter našemu krajevnemu zdravniku dr. Zgajnarju za večletno zdravljenje. Vsem še enkrat prisrčna hvala! - . , ,, ..... Žalujoči otroci z družinami Jezersko, 16. aprila 1968 in drugi sorodniki Od senika na Suhi so ostala samo rebra — Foto F. Perdan Pojasnilo k požaru na Suhi Na članek o požaru na Kmetijskem gospodarstvu na Suhi pri skofji Loki so se oglasili prizadeti gasilci gasilskega društva Sora iz Medvod, ker v poročilu niso bili omenjeni. Pri tem naj pojasnimo, da nam poročila o prometnih nesrečah« požarih in drugih dogodkih daje Uprava javne varnosti Kranj# kjer se zbirajo poročila o omenjenih dogodkih z vse Gorenj' ske. Zgodi se, da se v taka poročila vrinejo tudi pomanjkljl' vosti. Navajamo vrstni red gasilcev, ki so prihiteli gasit požar dne 14. aprila ob pol četrti uri popoldne na Kmetijskem g°" spodarstvu Suha pri skofji Loki. Vrstni red jc poslalo gasilsko društvo Sora iz Medvod. Prvi so prihiteli gasit gasilci i* škofje Loke. Nato je prispela enota poklicne čete iz Kranja obenem z enoto gasilskega društva Sora iz Medvod. Ko le prispela enota poklicne gasilske brigade iz Ljubljane, so člani gasilskega društva Sora tudi njim pomagali pripraviti vse P°* trebno za gašenje, ker je enota imela premalo članov. Kasneje so tudi delali z orodjem ljubljanskih gasilcev. Uredništvo URADNA OBJAVA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 117. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/64), je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, skupščine občine Radovljica na 6. seji dne 16. aprila 1968 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega programa občine Radovljica 1. Osnutek urbanističnega programa občine Radovljica se javno razgrne v prostorih skupščine občine Radovljica v Radovljici, Gorenjska cesta št. 19. 2. Razgrnitev se začne 22. aprila 1968 in traja do 22. maja 1968. V tem času lahko državljani, organizacije ln organi dajo svoje pripombe in predloge. Rok za dajanje pripomb je 22. maj 1968. številka: 350-21/67-3 Radovljica, dne 16. aprila 1968 Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Mali Jože l.r. Delovna skupnost trg. podjetja špecerija iz Bleda hO prvomajske praznike proslavila • z otvoritvijo nove^ MARKETA v Bohinjski Bistrici. Trgovina, ki leži «rea» Bohinjske Bistrice, bo slovesno odprta v soboto 27.*' 1968, ob 17. uri. Kot smo zvedeli, bodo v MA^^V, prodajali razen velike izbire živil tudi vse gospodinj«*^ potrebščine in konfekcijo tovarne Modnih obla^1* "TT Ljubljana. O tem dogodku bomo podrobneje poroča" prihodnjič. __ Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno Se priporoča trgovsko podjetje VELENJSKI LIGNIT KURIVO Kranj tel. 21-192 BREDA — 84. APRILA 1968 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Prodam Prodam MOTOR DKW 250 ccm, tudi na ček. Kranj, Ješetova 24 2126 Prodam MOPED-kolibri, Primeren za dirke. Naslov v Oglasnem odd. 2127 Ugodno prodam VW, letnik 1958. Kranj, Stražiška 29 2128 Prodam VESPO — 150 ccm ln klavirsko HARMONIKO, 60-basno. Kranj, C. 1. maja 27 2129 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov etare. Šmartno 22, Cerklje 2130 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (nemški). Florjančič, Kranj Valjavče-va 10 2131 Prodam KONJA, 7 let starega (hallinger). Sp. Brnik 44, Cerklje 2132 Prodam TELEVIZOR RR — «18. Peternelj, Kokrica 125/a 2133 Zaradi selitve poceni proda m kratki KLAVIR dunaj-^e znamke. Ogled od 18. do J0- ure. Šolska ul. 11, Sk. Loka 2134 r>pc°0ni Prodam rabljene JJESKE za opaže. Dorfarje31, Ribnica Oddr.r Prodam mlade PRAŠIČKE. Legat, 2irovnica 9 2143 Prodam SENO in SLAMO. Debeljak Tončka, Dolenja vas 51, Selca 2144 Prodam PUJSKE, 7 tednov stare. Zabreznica 12, Žirovnica — pri Tržincu 2145 Prodam 370 kosov žlindri-nih VOTLAKOV (40x30x25). Leopold Sulcer, C. St. Žagarja 46, Kranj 2146 Prodam pol HlSE. Grenc 30, Skofja Loka. Ogled ob nedeljah 2147 Prodam nov MOTOR-tomos za čoln, lovsko PUŠKO, pol-avtomatično, in FLOBERT. Jesih Marija, Medvode 28 VELETRGOVINA LJ"hlJanske mlekarne, skladišče Bled »v v isoe korporterja — Prevoznika kosovnih artiklov, ^.željen je 2aprt dvoton-UČ nu °biL Dohodek DO •hlek-J« Ljubljanskim ^ekarnam> skladišče Bled, Cesta Svobode 2. Kupim Kupim rabljen MOPED kolibri, lahko v nevoznem 6tanju ali samo ogrodje brez stroja. Naslov v oglasnem oddelku 2148 Ostalo 2135 ali prodam 1 ha TRAVNIKA z uto za seno. Medja, Kajuhova 7, Bled 2136 Prodam ležeči KAMIN. R^jgelj, Kutinova 12, Kranj-Orehrk 2137 Ugodno prodam dobro ohranjeno PRIMO 175 ccm s Prevoženimi 17.000 km. Visoko 35, Šenčur 2138 Prodam TELICO, 8 mesecev brejo. Jr-ma 8, Kranj 2139 Prodam MONTAŽNO HI-51CO (alpsko), iz delava Jelova, tip A 5 x 4 m. Informa-Clie: telefon 21-946 2140 Prodam kuhinjsko KREDENCO in sobno opremo s kompletnimi vložki. Kranj. ~ekstilna 7 2141 . Prodam 350 kg semen; kega I 2 KROMPIRJA igor, 1000 kg j § ^ESE, dobro ohranjena VRA- §. ia peč m levi vzidljiv _r JEDILNIK. Visoko 26, Sen- 2 *Ur 2142 Oddam opremljeno SOBO najboljšemu ponudniku. Ugodne avtobusne zveze. Naslov v oglasnem cddc lku 2149 Zamenjam prvovrstni hlevski GNOJ za t?no. Možjan-ca 3, Preddvor 2150 Podpisani Jugcvic Janez izjavljam, da nisem plačnik računov, ki bi nastali s popravilom hiše Trata 14, Skofja Loka, v kateri stanuje moja sestra Jugovic Katarina 2151 Iščem opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Opremljena« 2152 Nujno sprejmem PECAR-SKEGA POMOČNIKA, lahko tudi priučen. Za vsa pečar-ska dela se priporeča MAR-KELJ LOVRO, SPLOŠNO PEČARSTVO, Laneovo, Radovljica 2153 Prireditve BIFE BELOKRANJKA v Stražišču priredi v nedeljo, 28. 4. 1968, otvoritev KEGLJIŠČA in balinitča. Tekmovanje za nagrado. Vabljeni! Agnič Jože 2154 Planinsko društvo Kamnik išče OSKRBNIKA in KUHARICO za planinski postojanki: KAMNIŠKO in KOKRŠKO SEDLO Zaželeni upokojenci z ženami in vešči gostinstva. Ponudbe pošljite na naslov P. D. Kamnik, Kidričeva ul. 19, poštni predal št. 11, do 30. aprila 1968. Razpisna komisija za imenovanje direktorja TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« Kranj razpisuje na podlagi 2. odstavka 112. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovno mesto direktor podjetja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi, izpolnjevati še naslednja pogoja: 1. visoka strokovna izobrazba tehnološke, strojne, ekonomske ali pravne smeri; 2. najmanj 12 let prakse na strokovnih ali najmanj 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom, z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, morajo kandidati predložiti v roku 15 dni t. j. do vključno 6. maja 1968 delovni organizaciji Tovarna gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj — razpisni komisiji za imenovanje direktorja. iiiiiiiimiiiiiiiiiMumHiiiniiHiiiiiimmim I IZID ŽREBANJA LJUBLJANA obvešča vse, ki so od 1. novembra 1967 do vključno 20. aprila 1968 oddali svinjske kože, da so bila dne 20. aprila 1968 izžrebana naslednja potrdila: TELEVIZORSKI SPREJEMNIK so zadele številke: 030207, 086226, 183752, 127048 in 220859. RADIJSKI SPREJEMNIK so zadele naslednje številke: 018525, 023686, 037567, 040476, 095452, 100434, 139719, 162813, 197189 in 208377. TRANSISTORSKE SPREJEMNIKE ~ so zadele številke: 000626, 002612, 023688, 035090, 042576, 052940, 053257, 063571, 057857, 064276. 066373, 075398, 081495, 107967, 131504, 147794, j 150687, 157270, 160421, 182176, 193060, 202716, 204405, 218255, KOLESA = so zadele .številke: 4 050? 18, 158998 in 205560. 'i Nadalje so bila izžrebana potrdila o oddani svinjski ko/i, izdana od 20. ja- i nuarja 1968 do 20. aprila 1968, ki se končujejo NA KONČNO ŠTEVILKO 71 (enainsedemdeset). § Obveščamo vse izžrebance, da lahko prevzamejo dobitke do 6. maja na E najbližji odkupni postaji »Koteks-Tobus«! OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK 1. MAJ. miiiiiiiiii!miimi!i!iini:iii!i!!uiimii;ii;iim ■ Elck t rodela v niče Ing. Dullnig Celovec — Klagcnfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroj:, orodia naprave surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnic: poceni in hitro. I Hiiiiiiii!iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii:iiiii!iiiiiiii!!:2irn OBIŠČITE BIFE NA KRIŽIŠČU CEST ZA BLED IN JESENICE Odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in med prvomajskimi _. prazniki, \atk\ jcdiij ^^^^5 po naročilu, i j pijača vseh vrst. imii!tiiiii:!iiiiiiiiiiiiiit;t;i!ii!iiiiiii!!iiiiii!itn Gorenjski mu7.cj v Kranju ODDAJA v polletni najem MUZEJSKE PROSTORE za fotografiranje poročnih slovesnosti. Interesenti naj se zaradi event, sklenitve pogodbe zglasijo na upravi muzeja, Tavčarjeva 43/1. Zgkaj vaterpolisti in plavalci - pionirji niso rastopili na državnem prvenstvu Težko finančno stanje v PK Triglav Pred nedavnim bi moralo biti organizirano zimsko prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu za ekipe II. zvezne lige. Prvenstvo pa je odpadlo, ker so se prijavile le tri ekipe. Za tekmovanje se ni prijavil kranjski Triglav kljub temu, da so vaterpolisti redno trenirali prek zime in se pripravljali za vrsto tekmovanj, med drugim tudi za državno prvenstvo. Podobno kot vaterpolisti, se državnega prvenstva niso udeležili tudi plavalci-pionir. ji. Prvenstvo je bilo preteklo soboto in nedeljo na Reki. Čeprav je veljal kranjski Triglav za kandidata za visoko uvrstitev na tem prvenstvu, pa na tekmovanje niso odpotovali, podobno kot vaterpo- Šport v kratkem ROKOMET — V nedeljskem kolu so gorenjski predstavniki v republiški ligi igrali takole: Storžič : Selca 4:14 (2:9), Kranj : Branik 12:10 (8:3), Ormož : Tržič 20:13 (8:4). KOŠARKA — Kroj iz Škofje Loke je zabeležil drugo zaporedno zmago in je trenutno na vrhu lestvice. V moški ligi so igrali takole: Kroj : Maribor 78:63 ( 29:34), Jesenice : Vrhnika 60: 57 (24:28), v ženski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati — Kroj : Maribor 28:65 (11:28), Jesenice : Slovan 47:52 (21:23), Maribor 66 : Triglav 55:30 (33:14). ODBOJKA — V nedeljo se je začelo tekmovanje v republiški ligi. Jesenice so premagale novinca Gaberje s 3:1, tekma Triglav : Ljubljana pa bo odigrana danes. listi, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Na prvenstvu bi imeli tudi posamezniki (Alenka Kraljic, Melita Mandeljc, Rebcka Porenta, Bojan Grošelj, Janez in Tomaž Slavec in drugi) možno-sta za najvišja mesta. Prav gotovo bi na tem prvenstvu lahko pokazali svojo pravo vrednost, saj so marljivo trenirali več mesecev in je vprašanje, koliko časa bodo še tako intenzivno delali, če ne bodo mogli nato nastopati na najpomembnejših domačih tekmovanjih. Stanje v klubu, podobno kot tudi v drugih športih, vsekakor ni rožnato in se bodo morali odgovorni vsekakor za kvalitetne klube in športnike v Kranju malo bolj zanimati in jim omogočiti nastopanja na kvalitetnih domačih tekmovanjih. P. Didić Jernej Kalan odličen v Maroku Na veliki mednarodni kolesarski dirki, ki jc bila pred dnevi končana v Maroku, je sodeloval v naši državni reprezentanci tudi Kranjčan Jernej Kalan. Na gorski dirki čez Atlas je ta mladi Kranjčan zasedel odlično 12. mesto. Za njim so se uvrstili člani prve francoske in angleške ekipe. Kalan je zmagal v enajsti etapi, v zadnji štirinajsti etapi pa je bil tretji. Kljub pomanjkljivosti v organizaciji te dirke, pa je uspeh Kranjčana Kalana v teh težkih tekmovalnih razmerah po Maroku vreden priznanja. I Kranjčan Jernej Kalan po zmagi v enajsti etapi mednarodne kolesarske dirke po Maroku vizijo v Intervjuju za maroško tele- _»fijraiiiiifiimffiiiiiijiuiiJiiiifiiiiiiiiifiniiiiiiffiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiuiifiiiifiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiii>^ Naš komentar Nepripravljenost ali nestalnost v formi j§ Priprave na tekmovalno sezono potrebujejo določen § E čas, če hočemo, da bo ekipa ali posameznik v tekmo- % j§ valni dobi obdržal čim dlje neko stalno formo. Smo- 2j S trnost v pripravah pa se kaže v dokaj načrtnih in pri- § E mernih vadbah v takoimenovani pripravljalni dobi. Za % 5 vsak uspeh v športu pa je potrebna določena sistema-E tična vadba, nenačrtno delo pa sc slej ko prej lahko S maščuje. Primer za dokaj nenačrtne priprave je lahko £ ženska rokometna ekipa Kranja. Spomladanski start so E kranjske rokometašice pričakale v glavnem nepriprav- § E ljene. V prvem kolu so v Murski Soboti katastrofalno 2 E Izgubile s poprečno domačo ekipo, v nedeljo pa so do- S S ma presenetljivo premagale kandidata za prvaka Slo- | E venije mariborski Branik. V nedeljski tekmi so odlično § E začele, dosegle so lepo prednost v zadetkih, ki jim f E je zadostovala za nepričakovano zmago. Proti koncu, v | E zadnjih 15 minutah pa so jim povsem pošle moči in če = E bi tekma trajala še pet minut, bi obe točki nedvomno 2 S odšli v Maribor. Podoben primer je bil že v prvi tekmi 5j E v Murski Soboti, ko so se v prvem polčasu solidno upi- § E rale fizično močnejšim domačinkam, nato pa so povsem | E odpovedale ter se predstavile kot prave začetnice. E Za ligaško tekmovanje v republiški ligi se je treba 5 E vsekakor solidno pripraviti. Nepripravljenost pa ima s E nedvomno za posledico tudi dokajšnjo nestalnost v for- g E mi, če sploh lahko govorimo v tem primeru o neki for- i E mi. Presenetljivi rezultati so lahko rezultat sreče dolo- £j E čene ekipe, ki jih morda rešuje na določene trenutke g H rutina. Pa tudi iz zdravstvenega stališča je neprimerno S E tekmovati v slabi fizični pripravljenosti. E To pa nedvomno ni edini primer na Gorenjskem. Na- | =J šteli bi jih lahko še precej več, vendar naj bo že ta g H dovolj v ilustracijo za primer nepripravljenosti na liga- g E ška tekmovania. J. J. tiriiiiiiiiisiiiiiitiiifffflfiiiiaiiiitiiftffiiiiTiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitifiifiiK"11' Prijateljski dvoboj strelcev Kranj : Celovec 2965 : 2873 V nedeljo je bilo v Kranju srečanje desetčlanskih strelskih ekip Celovca in Kranja z zračno puško. Tekmovanje je pokazalo, da so kranjski strelci dosegli s tem orožjem v kratkern času precejšen napredek. Zmagali so Kranjčani z 2965:2873 krogov. Na tekmovanju pa ni manjkalo presenečenj. Zlasti velja omeniti odlično tretje mesto mladinca Branka Lczarja H* Izredno izenačenost nastopajočih. sedniku ObSO Kranj, poset> koroške stre1' Ob koncu srečanja je vodja celovških strelcev izročil tov. Alojzu Laknerju, pred- Simultanka Parme Velemojster Bruno Parma je v petek v domu JLA v Kranju odigral si-multanko proti 39 nasprotnikom. Kranjski šahisti so se velemojstru dobro upirali, čeprav niso nastopili nekateri najbolj:*! igralci. Po petih urah igra. nja Je Parma premagal 32 nasprotnikov, izgubil ni nobene partije, remizirali pa so: Ravnik, Bulajič, Pevc, Gril, Matjašič, Filej in Dimitrijević. V. B. Zorko prvak Gorenjske V Lescah se je končalo letošnjo šahovsko prvenstvo Gorenjske za člane. Rezultati zadnjih dveh kol: 12. kolo — Prestrl : Zaplot-mik 1:0, Zbil : Djordjević 1:0, Ciuha : Roblek remi, Korošec : Hudnik 0:1, Zorko : Mali 1:0, Zorman : Krničar 0:1. 13. kolo — Zaplotnik : Ciuha 1:0, Krničar : Jan 1:0, Mah : Zorman 1:0, Hudnik : Zorko 1:0, Roblek : Korošec 1:0, Djordjević : Prestrl remi. Prekinjene partije: Jan : Zbiil 1:0, Zorman : Jan 0:1, Hudnik : Ciuha 1:0. Prvo mesto je zasluženo osvojil Zorko, vendar pa je njegovi prednosti dveh t©5fc pred drugoplasiranim v precejšnji meri botrovala sreča. Drugo mesto je osvojil Zbil Ln z 8,5 točke izpolnil normo za dosego I. kategorije. Končni vrstni red: Zorko 10,5, Zbil 8,5, Mali 8, Roblek in Jan 7,5, Prestrl in Hudnik J. Krničar 6,5, Djordjević 6, Zaplotnik 4,5, Ciuha 3, Zorman 1,5 in Korošec 0,5 točike. V. B. Speedway tekmovanje z mopedi no priznanje ske zveze za izredno VrvZ. devnost v krepitvi prijatej-r stva in stikov med Športni* -strelci Koroške in Gorenj s*«5- REZULTATI — posamezn* — 1. Lombar 374, 2. PeteJ nelj 373, 3. Lozar 371, 4. cer-ne 371, 3. Naglic 371, f>. JJ» lovrh 371 (vsi Kranj), \ ferer (Celovec) 368, 8- FfeU^ (Kranj) 368 itd B. Malovrh Izdaja ta Uska CP »gorenjski tisk« Kranj, roška cesta 8. - Na««0* uredništva in uprave h*1 ; Kranj, Trg revolucij« i* (stavba občinske »kup^ ne) — Tek. račun pri v Kranju 515-1-135. - -lefoni: redakcija 21^. 21-860; uprava Usta-naro služba 22-152 redakcija uprava Usta looglasna ta naročnis Naro^ lile«* 12.— N din. Cenaposau1^ nlh številk 0.40 N «J ^ Inozemstvo 40.00 N *f jj Mali oglasi beseda 0,* 1 N din. Naročniki 10 H popusta. Nepla^ oglasov n« objavljam0'