Sploine westi — Poštninska prostost za priporočene pošiljke in narodne šole, Z novo uredbo o oprostitvi od poštnih taks so izgubile osnovne in višje narodne šole, šole za nezadostno razvite in defektnc otroke in drž. otroški vrtci ugodnost oprostitve od poštnih taks za priporočena pisma, dopisnice, tiskovine itd. Da bi pridobili ti zavodi izgubljeno ugodnost nazaj, se je obrnila sekcija JUU v Ljubljani potom izvršnega odbora in kr. banske uprave drav. banovine na ministrstvo prosvete, to pa je priporočilo ministrstvu za promet, ugodno rešitev vloge. Prometno ministrstvo je ministrstvu za prosveto odgovorilo z dopisom P. t. br. 108694/ 32 od 31. decembra 1932., ki prošnjo sekcije odbija in ki ga ponatiskujemo: U povratku akta toga Ministarstva O. N. br. 95594 od 13. decembra 1932 god. oclnosno traženja da se osnovne škole i više narodrre škole, domačičke škole i kursevi, državne škole za nedovoljno razvijenu i defektnu decu te državna zabavišta pored datog oslobodenja od pošt. taksa za obična pisma, dopisnica i tiskovine oslobodc od plačanja pošt. taksa još za preporučena pisma, Ministarstvu saobračaja je čast dati ovaj odgovor: Pitanje oslobodenja od pošt. taksa rešeno je »uredbom o oslobodenju od poštanskih taksa« koja je doneta na osnovu ovlašdenja u § 7 Zakona o pošti, telegrafu i tclefonu od 16. jula 1931 god. i ima silu Zakona. Donošenje ove uredbe bilo je potrebno i obzirom na nesredeno stanje, koje je vladalo u ovoj grani poslovanja, jer su zakonske odredbe o oslobodenju bile različite kako u pogledu oslobodenih ustanova, njihovog mcdusobnog odnosa i u pogledu vrsta pošiljaka i njihovog sadržaja i važile su samo za one- teritorije, za koje je važio i odnosni zakon. Posledica ovoga stanja bila je, da se Zakonske odredbe nisu mogle poštovati obzirom na same državne potrebe, i da je besplatna upotreba prenosa pošt. pošiljaka vršena prema nahodenju oslobodenih lica i ustanova scm toga svaka kontrola postala je nemogi;ča, i često je dolazilo do zloupotreba koje nije bilo mogučc sprečiti. Do donošenja ove uredbe u poglcdu oslobodenja od poštanskih taksa u novim krajevima važio je zakon o oprostu od poštarine od 2 oktobra 1865. Po ovim zakonskim propisima pomenute škole bile su oslobodene plačanja pošt. taksa samo za obična a nikako i za preporučena pisma. Pri donošenju ove Uredbe a obzirom na okolnost, što je i poštanska ustanova smatrana kao privredna ustanova, od koje se traži da so sama izdržava i da daje prihod za pokriče opštih državnih potreba usvojeno jc načelo, da se Uredbom do sada uživana povlastica oslobodenja nikako ne proširuje. Držeči se ovog načela, koje čini suštinu Uredbe, nije novom Uredbom obuhvačeno oslobodenje od pošt. taksa za preporučena pisma školama o kojima je reč. Obzirom na prednje izloženo Ministarstvo saobračaja nijc u mogučnosti da zahtevu toga Ministarstva izide u susret, jer bi se time stvorio presedan i dalo maha i ostalim držav. ustanovama da se koriste sličnim odredbama, pa bi se postepeno vratilo stanje, koje se ovom Uredbom baš htclo izbeči. Po naredbi Ministarstva načelnik Poštanskog odeljenja. — Knjige Slov. šol. matice za 1. 1932. — Odbor SŠM naznanja, da je za to poslovno leto dal tiskati isto naklado,- kakor za prejšnje. Knjige so se vse razposlalc gg. poverjenikom, kjer jih dobe pravočasno priglašeni naročniki. A novim naročnikom zamudnikom, ki se oglašajo dan na dan, ni mogoče več ustreči. Le Psihologija, katere se je tiskalo nekaj več, se še dobi, samo da za tiskarniško ceno 32 Din. — Celjsko učiteljsko društvo. Nekateri tovariši(ice) kljub opetovanim opominom še vedno dolgujejo precejšnje zneske na članarini, in to ne samo za tekoče, temveč tudi za preteklo leto. Malo tovarištva, malo stanovske zavesti je, če mora ostalo članstvo plačevati zanje stanovske liste — in te gotovo redno prejemajo — ter druge prispevke sekciji in centrali. Ne odlagajte s članarino! —• Blagajnik. — Zadruga »Dom učiteljic« vabi vse članice na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri v prostorih sckcije JUU v Ljubljani. — V zadnji »Prosveti« je pri članku: Higiena v gospodinjstvu označena kot avtorica tovarišica Anica Tepinova mesto Terpinova; "¦"'" — Predavanja o psihoanalizi in individualni psihologiji v Mariboru. »Pedagoška centrala« v Mariboru opozarja vse v Mariboru ali v mariborski okolici, odn. ob železnici bivajoče učiteljstvo na važna predavanja, ki jih priredi sporazumno z njo »Ljudska univerza« v Mariboru. Njih namen je, izpopolniti in zaokrožiti lansikoletna predavanja o individualni psihologiji, predvsem pa objcktivno in kritično prikazati bistvo, metode in vrednost psihoanalitiških struj ter ugotoviti njih pomen za praktično pedagoško delo. Očrt in kritiko Freudove psihoanalize in Adlerjeve individualne psihologije bo podal eden najboljših jugoslovanskih psihologov, dr. Ramiro Bujas, univ. prof. v Zagrebu. Da bo poset njegovih predavanj omogočen zlasti okoliškemu in ob železnici stanujočemu nčiteljstvu, se bo vrš:lo prvo predavanje o psihoanalizi v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri, o individualni psihologiji pa v nedeljo, dne 12. t. m. ob 10. uri. Naslednji teden, in sicer v petek, dne 17. t. m. ob 20. uri bo predaval o pedagoškem pomenu obeh psihoanalitiških struj znani nemški mladinoslovec, dr. Otto Tumlirz, univ. prof. v Gradcu. — Zanimivih in za šolnike izredno važnih predavanj naj se po možnosti udeleži čim več učiteljstva! — Ferijalni savez. Dijaški Ferijalni savez ima v čl. 6/b svojih pravil označeno, da imajo pravico do članstva poleg drugih tudi učitelji osnovnih šol. To bo mogoče dobrodošlo zlasti mlajšim tovarišem, ki bi radi potovali po naši domovini, pa nimajo dovolj denarja. Kakšne ugodnosti nudi Fer. savez glede prenočišča in prehrane, je itak že znano. Kdor bi se hotel poslužiti te ustanove, naj pripravi zaenkrat svojo fotografijo in približno 50 Din. Natančneje v prihodnjem »Tovarišu«. — Razlike na srebrnikih. Nekateri srebrni kovani novci po 10 Din imajo na hrbtu pred besedama »10 Din« in za tema besediama kratko zašiljeno črtico, medtem ko drugi desetdinarski novci te črtice nimajo, Obojni kovanci so pravi in sta ti črtici samo znak pariške kovnice, kjer je bil kovan del teb srebrnikov. Kovance, ki nimajo teh črtic, je pa izdelala kovnica v Londonu. Novc srebrnike po 50 Din je pa kovala že naša državna kovnica v Beogradu, ki kuje tudi srebrni denar za Grčijo in Romunijo.