The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST tV. AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
C Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 251
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 31. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 31, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
Ali bo IMracjja' rešila svet? - Nov pritisk sovjetov
NOVA IDEJA, KI SE JE V KRATKEM ČASU RAZŠIRILA MED LJUDSTVOM. — CELA ZADEVA JE ŠE V POVOJIH. — ZA PODLAGO IMA TRDITEV, DA SEDA-NJI KAPITALISTIČNI SISTEM NI VEČ ZMOŽEN VLADATI SVETU.
Atlantic City, N. J. — Nova beseda je to, "tehnokracija", in v nobenem besednjaku se je še ne najde, in ravno tako je tudi ideja, ki jo izraža ta beseda, popolnoma nova. Kljub temu, da je to nekaj popolnoma novega in nenavadnega, se je pa tekom dveh mesecev, odkar je prodrlo v javnost, tako razširilo, da je 90 odstotkom Ameri-kancev že znano, — namreč beseda jim je znana. Od teh 90 odstotkov je pa, mirno rečeno, 90 odstotkov takih, ki nimajo o ideji sami — nobene ideje. Niti učeni inženirji, ki so celo idejo iznašli, si niso še povsem na jasnem, ali vsaj izrazili se še niso dovolj jasno, kaj je pravzaprav za celo zadevo.
Težavno bi bilo, opredeliti to besedo z enim samim stavkom. Sestoji iz dveh besed grškega izvora, tehno-kracija. Prvi del besede, tehno, pomeni nekaj, kar spada k obrti, stroki, umetnosti, od koder pride tudi beseda tehnik, kaj pomeni nekaj podobnega kakor inženir. Drugi del besede pomeni vladanje. Oba dela skupno bi torej značila vlado tehnikov, inženirjev.
Možje, ki so skovali to idejo in jo zdaj razširjajo, so v resnici tudi inženirji, kateri uživajo gostoljubnost znane Columbia univerze* V glavnem je njih trditev ta, da se je sedanji sistem, s kakoršnim računamo vrednost predmetov, sedanji kapitalistični denarni sistem, popolnoma izživel. Sedanja depresija, kakor tudi vse prejšnje depresije da so jasen dokaz za to. Treba je torej ta sistem popolnoma ovreči in-ga nadomestiti z drugim, sedanjim razmeram primernim. Novega sistema pa ne bodo zmožni upeljati bankirji in ekonomisti sedanje in stare šole, marveč bo moral priti od popolnoma druge skupine, od inženirjev.
Sedanji denarni vrednosti je podlaga zlato ali pa kaka naravna bogastva, katerega vrednost pa se zopet računa s toliko in toliko količino zlata. Tudi človeško delo se računa
S0VJET1
STISKAJO
V Rusiji uvedene izkaznice, katero bo morala nositi s seboj vsaka odrastla oseba.
—o—
Riga, Latvija. — Istega načina, kakor so se ga posluževali carji v prejšnji Rusiji, da so imeli pod kontrolo prebivalstvo in ga ovirali pri morebitnih revolucionarnih poizkusih, se prično zdaj posluževati sovjeti sami.
Svet ljudskih komisarjev je v sredo objavil, da se z veljavnostjo 1. januarja uvedejo splošni potni listi po celi Rusiji. Vsaka oseba stara nad 16 let bo morala stalno imeti pri sebi svojo legitimacijo, ki jo mora na zahtevo policije brez ugovora pokazati kadarkoli in kjerkoli. Kdor bi se odredbi upiral in bi si legitimacije ne hotei nabaviti, bo kaznovan s pregnanstvom.
Namen te odredbe je, da vlada dobi informacije, o "protidr-žavnih" elementih, kulakih in drugih podobnih "upornikih". Tem osebam je prepovedano, živeti v večjih mestih. Taki seveda ne bodo dobili izkaznic in, ker jih ne bodo imeli, bodo zreli za Sibirijo. Drugi namen je pa tudi, da se prepreči tistim, ki so zdaj v pregnanstvu, da bi ušli nazaj na svoja bivališča. Cilj sovjetov je namreč, da obljudijo čim največ mogoče prazne sibirske stepe.
-o-
ŽUPNIKA NAPADLI ROPARJI
/<>0<KKW><><>0<K^K><X>0<H><><K	CKKKKKKKKWWKHKKt-
Blagoslovljeno, srečno in zdravo
NOVO LETO
vsem dragim naročnikom, prijateljem in čitateljem "Amerikanskega Slovenca" prav iskreno želita
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LISTA.
\ H>CKKK>0<K><>CKKKKH>0<><K><>0 «KKH>OO<KX>OCH>O<)C<KK>>CKH><K)<KK^^
podlagi, koliko je vredno z ozi rom na zlato; plačuje se namreč z denarjem, kateri temelji na zlatu. Tehnokrati trdijo, da je ta način računanja popolnoma napačen za sedanjo dobo in ravno obraten, kakor bi moral biti: Ne smelo bi zlato določati vrednosti človeškega dela, marveč človeško delo, oziroma energija, bi moralo določati vrednost zlatu, kakor tudi vsemu drugemu blagu.
Na kongresu znanstvenikov, ki se vrši točasno v tem mestu •in na katerem se temeljito obdelava ideja tehnokracije, se je za gornjo trditev navedel sledeči dokaz: V letu 1904 se je potrebovalo 1300 uik dela človeškega dela, da še je izgotovil en avtomobil. V letu 1932 se je za isto delo porabilo samo 90 ur dela. Nad štirinajstkrat več dela je torej napravil delavec letos kakor pred 28 leti v istem času, in sicer s pomočjo izboljšanja strojev. Pravilno bi bilo torej, da
Chicago, 111. — V tukajšnji Holy Cross bolnici leži 531etni Rev. Blaž Jerkovič, župnik hr vaške cerkve sv. Jeronima, ki je postal žrtev roparskega napada, katerega so izvršili trije banditi, ko so v torek zvečer vlomili v njegovo župnišče na 2823 Princeton Ave. Župnik," orjak po postavi, se je barabam postavil v bran, a ti so ga obvladali, ko ga je eden od njih zdaj na j udaril z železno palico po glavi
PETDNEVNI DELOV NIK
Senatski odbor se resno bavi s predlogom.
—O—
Washington, D. C. — Senatski pravni odbor se je z vso resnostjo posvetil predlogu senatorja Blacka za federalno odredbo, po kateri bi se uvedel petdnevni teden in šesturni delov-nik. Kakor vsak predlog, ima tudi ta pristaše in nasprotnike. Med pristaši so tudi nekateri vplivni delodajalci, ki pravijo, da bi bila odredba zelo primerna. Nasprotniki pa zopet pravijo, da bi se kongres ne smel vtikati v delovanje trgovine.
-o-
SUROVOST ZLOČINCEV
Jacksonville, 111. — V sredo zvečer se je pripetila tukaj železniška nesreča, pri kateri sta prišla ob življenje strojevodja in kurjač vlaka, ki je vozil iz Kansas City v Detroit. Dva druga moška sta bila nevarno ranjena. Nesrečo je povzročila oči vidna zlobnost. Nekdo je namreč odpi-lil ključavnico na kretnici, obrnil kretnico in ugasil rdečo signalno luč. Kakor so izjavili očividci nesreče, je moral strojevodja nekaj slutiti, kajti znižal je hitrost vlaka, predno je dosegel kretnico. — Ze skozi dalje časa so železniški mostovi tukaj, kakor tudi na nekaterih drugih mestih stalno zastraženi.
NAZNANILO NAROČNIKOM Ker se v Ameriki prazniki, ki padejo na nedeljo, praznujejo drugi dan, se bo zato dan Novega leta praznoval, v ponedeljek. Vsled tega bo izostala torkova izdaja našega lista.
KRIŽEMJVETA
—	Mexico "Cit;% Mehika. --Iz dižave Jdllov.prihaja zapoznelo poročilo, da je tamkaj u-ničil 19. decembra potres mesto Tomatlan, pri čemer je bilo u-bitih 27 oseb.
—	Pariz, Francija. — Predlagano posojalo Avstriji, v znesku 14 miliojnov dolarjev, je zadelo na močen odpor v zbornici, češ, da so avstrijske finance tako slabe, da bi bil denar Izgubljen.
—	Atene, Grčija. — Tukajšnja policija javlja, da je prišla na sled zaroti, ki je imela za cilj umor predsednika Zai-misa. Zaroto so baje snovali tujezemski anarhisti.
—	Tokio, Japonska. — Neki bivši vladni član je objavil, da bo predsednik Hoover povabljen na Japonsko, ko bo razrešen svojega (urada, da tukaj izrazi svoje mnenje o ekonomski reorganizaciji dežele.
PO
Iz Jugoslavije«
18 LETIH SE JE JAVIL IZ RUSIJE. PRETRESLJIVO PISMO VOJNEGA UJETNIKA, KI SI SAM NE MORE NIČ POMAGATI. — NI VSAKEMU VSE VERJETI. — — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN NEZGODE IZ DOMOVINE.
Nato so zvezali njega, kakor tudi pomožnega župnika, Rev. H. Feysca, in brata-kuharja A. Soldo. Ker se jim ni posrečilo, da bi odprli veliko železno blagajno, so se zadovoljili z manjšim zneskom denarja in nato izginili.
-o-
VIHAR NA MORJU
New York, N. Y. — V sredo je priplul semkaj parnik Majestic, ki je pripeljal s seboj zlata v vrednosti 17 in pol milijonov. Kakor pripoveduje, je zašel sredi morja parnik v silovit vihar, ki je znatno poškodoval njegov krov.
bi se vzela za podlago vrednosti izdelka energija človeške sile, ki je delo opravila. Tega pa ne morejo izračunati bankirji, mar več tisti, ki se bavijo z računanjem energije, namreč inženirji, in zato tudi zahtevajo, da se njih vladi ukloni svet.
SLOVENKA OSUMLJENA ŠPIJONAŽE
Kakor poroča list Amer. Domovina v sredo, je prejel iz
KRVAVA
TRAGEDIJA
Mož ustrelil ženo, hčer in samega sebe.
Chicago, 111. — Na svojem stanovanju, 715 Brompton place, je v četrtek Peter Peterson, po poklicu šofer, ustrelil najprej svojo ženo in 20 letno hčer, univerzitetno dijakinjo, nato pa še samega sebe. V pismu, ki ga je zapustil, omenja, da je izgubil vse svoje imetje in da ne želi, da bi njegova družina živela v bedi ter zato raje vse konča. Mož je pričakoval, da bo po svojem bivšem gospodarju podedoval $5000, in je bil razočaran, ko ni bilo v oporoki o tem nič omenjenega.
—»—o-
ROPARSKI NAPAD NA ROJAKA
Cleveland, O. — Ko se je tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ., Geo. Panchur, vrnil na sv. večer domov s kolektanja asesmenta v Slov. Nar. Domu, sta ga na dvorišču njegove hiše. 829 E. 143rd St., s samokresi v roki napadla dva zakrinkana roparja, ki sta mu vzela ročno torbico z vsem nabranim denarjem. Denar je krit z zavarovalnino.
-o-
GANDHIJA NAMERAVAJO IZPUSTITI
ZNANI BANKIR STOPIL V POKOJ
Chicago, 111. — Predsednik zbora direktorjev banke Continental Illinois National Bank and Trust Co., Geo. M. Reynolds, splošno znan v ameriških finančnih krogih, je v sredo naznanil, da se bo odtegnil aktivnemu delu in stopil v pokoj. Mož je zdaj star 68 let in se je skozi 52 let nepretrgoma bavil z bančnimi posli. Kakor sam pravi, je prišel v Chicago leta 1897, ko je imelo mesto nekaj nad poldrugi milijon prebivalcev, dočim jih ima zdaj nad tri milijone in pol. Skupne vloge mestnega prebivalstva so tedaj znašale 280 milijonov dolarjev proti sedanjim dvem miljardam in 200 milijonom. Svojo bančno karijero je pričel Reynolds kot uradnik v neki mali banki v Iowi.
London, Anglija.
Kakor
Ne more se rešiti "iz pekla"
Guštanj, 14. dec. — Polna grenkosti in trpljenja je usoda vojnih ujetnikov, ki se kakor iz groba oglašajo šele po dolgih letih. Ravno te dni so dospela v naš kraj iz daljne Rusije tri pisma takega vojnega trpina, katerega so domači že leta objokovali za mrtvega. On sam se je pa celih 18 let trudil, kako bi dobil stik z domovino, kar se mu je slednjič vendarle posrečilo. Ta trpin je Radovan Kvočka, doma iz Rakovice v savski banovini, ki je že leta 1914 v Karpatih zašel v rusko ujetništvo. Od takrat je za njim izginila vsaka sled in vsa poizvedovanja njegovih sorodnikov so bila brezuspešna, prav kakor bi bil utonil. Vsebina zadnjega pisma, katerega je pisal, je nekako naslednja: — Prebivam v vasici Voznesenki v zaporo-škem okrožju. Pisal bi rad kaj več, a radi cenzure ne smem. Tvoje pismo, dragi nečak, sem prejel in ga razumem, samo ne vem, kako je to, da mi nihče ne more pomagati in me rešiti iz tega strašnega pekla. Kolikokrat sem že pjisal na vse strani sveta, a od nikoder nobenega odgovora in nikogar ni, ki bi se me usmilil, mi nudil pomoč in dal meni in moji družini-košček kruha. Delam dobesedno noč in dan, podnevi v tovarni za čevlje, ponoči pa šavam čižme doma. Kakor driugi, sem tudi jaz vedno pod nadzorstvom vojakov, da bi ne pobegnil. (Na papirju, tako pravi poročilo, so madeži, kakor bi kapljale nanj solze.) Nadalje prosi, da bi mu kako dobili pomoč od Rdečega križa in mu.poslali vsaj nekaj koruze ali prosa, ker nima kaj jesti. Pravi tudi dalje, da je iskal pomoči pri raznih konzulih v mestih, a vse zastonj, ni-kdo ni nič pomagal. Potni list, ki ga je imel, so mu pa vzeli kakor so mu tudi odvzeli vse
Ljubljane vest, da je tamkaj- sporoča neki tukajšnji list, so ^kumente, — Pismo se konču-
ukrenjene vsepriprave, daseiz-j je; stori, ljubi nečak, kakor pusti iz ječe mahatma Gandhi in • veš sam> da bo praV( a 0 meni z njim vsi drugi politični jetniki | Vedi( da nimam več moči niti za
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Černe.
šnja policija poklicala na odgovor "neko slovensko gospo iz Chicage", ki je podedovala po svojem stricu milijone. Ženska se stalno vozi iz Florence v Ljubljano in nazaj. Osumljena je špijonaže v pi»id Italiji. — Ta "neka gospa" bržkone ni druga kakor znana socialistična agitatorica iz Chicage.
SMRTNA KOSA V CHICAGI
Chicago, 111. — V četrtek zjutraj je družini Louis in Josephine Ahčan, 1816 W. 21 Pl., ugrabile bolezen pljučnica petletno hčerko Dolores. Pogreb, ki ga ima v oskrbi podjetje Gla-vach & Co., se bo vršil v soboto dopoldne na pokopališče sv. Jožefa s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana. Poleg staršev zapušča mlada pokojnica tudi eno sestro.
V četrtek je preminula tudi rojakinja Mrs. Marie Selan, 1814 W. Cullerton St., ki je tr-
v Indiji, in sicer na novega leta dan. Po najnovejšh ugotovitvah znaša število teh jetnikov do 20 tisoč.
-o-
PREPROSTA INAVGURAC1-JA GOVERNORJA
Chicago, 111. — Bodoči illinoi-ški governer Horner je izrazi! željo, naj bo proslava inavgura-cije, ki se bo vršila v Spring-fieldu 9. januarja, čim najbolj preprosta in naj se z ozirom na sedanje čase opusti ves običajen sijaj in pomp.
pela več mesecev na srčni bolezni. Stara je bila 61 let. Zapušča moža Franka z družino. Pogreb se bo vršil v soboto s sv. mašo iz cerkve sv. Štefana, in ga bo imelo v oskrbi podjetje Louis Zefran. — Pokojnikom želimo večni pokoj, žalostnim preostalim iskreno sožalje.
moliti, niti za pisati.—Guštanj-ski Rdeči križ se je za zadevo zavzel in bo skušal preko glavnega odbora mednarodne zveze v Ženovi doseči povratek obupanega rojaka v domovino.
-o-
Drzna sleparka
Kakor je že bilo poročano letošnjo pomlad, se je v Berinje-ku pri Litiji dogodila žalostna družinska tragedija, ko je v Sevškovi družini žena zastrupila svojega moža; kmalu nato se je stari oče, menda od žalosti nad hišno sramoto radi hčerinega zločina, obesil. Ker so ženo zaprli, je ostala doma le še reva stara mati, ki objokuje kruto usodo, ki tako neusmiljeno razdira tiho družiinsko srečo. Pri tej starici se -je pred kratkim oglasila neznana gospodična, ki se je izdajala, da je pisarniška uradnica hčerine-
ga advokata v Ljubljani, ki zagovarja njeno hčerko, ki je v preiskovalnem zaporu. Povedala je, da bo hčerka kmalu klicana pred sodnike in da si zato želi malo domače hrane, kot nekakega priboljška, da pride malo k moči, dalje boljšo obutev in obleko itd. Starka, ki ni nikoli imela opraviti ne s sodiščem in ne z odvetniki, je tujki verjela, ji dala vsega, kar je zahtevala tin poleg še nekaj sto-takov v denarju. Sleparko pa zasledujejo orožniki in policija, ker sumijo, da slučaj, ki ji je uspel, najbrže ni osamljen in ima 'gospodična uradnica' najbrže še kaj drugih grehov na vesti, radi katerih bo seveda morala dajati oster odgovor, ko jo primejo.
-o-
Smrtna kosa
V	zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrl Avgust Pav-šek, knjigovez. — V mariborski bolnici je umrla Marija Gril. posestnica na Bistrici pri Rušah. — V Vidmu ob Savi je u-mrla mati ruškega kaplana Vahčiča.
-o-
Usoden padec s strehe
V	Zgor. Senarski pri Mariboru je dne 12. decembra padel s strehe 501etni posestnik Fran Šuta. Ker je padel precej globoko, si je pri padcu polomil več kosti, med temi desno pod-leht, ključnico in rebra. Moral je v bolnico.
-o-
Rimske izkopnine pri Ptuju Ptuj je čudovito mesto, vse polno starih spomenikov je zakopano pod zemljo in vedno najdejo kaj zanimivega. Nedavno so našli pri delih za nov živilski trg rimski votivni kamen, ki izhaja iz tretjega stoletja po Kristusu. Ne daleč od kamna so tudi našlfi rimsko o-peko, ki nosi žig XIII. legije. — — Trinajsta legija je po mnenju arheologov ir. zgodovinarjev bila tista, ki je zgradila v Poetovini stalno taborišče v drugi polovici prvega stoletja po Kristusu in s tem zasigurala obstanek novi naselbini, današnjem Ptuju.
-o
Nesrečen padec Pri Devici Mariji v Polju se je nevarno ponesrečil 651etni delavec Ivan Mencej, ko je padel doma po stopnicah. Radi resnih poškodb je moral v bolnico.
Nož — nevarno orožje
Redka nesreča se je pripetila v Sarajevu, ko se je čevljar Sa-lamon Altarac nabodel na nož. Altarac je stal na cesti v pogovoru s svojim prijateljem. Med tem je opazil na tleh zeleno vejico, katero je hotel pobrati, da jo da konju. Pozabil je pa, da ima v žepu odprt nož in tako se mu je nož zabodel med rebra, da se je ves v krvi zgrudil na tla.

AMtKiKAWSki SLOVENEC
Sobota, 51. decembra 1932
V JUGOSLAVIJO
100 Din ............. $ 1
300 Din ................$ J
500 Din ................$ £
1000 Din .............. $lf
S000 Din ................$79.00 1000 Lir ..................$52.50
Na željo pošiljamo tudi, da prejmejo prejemniki, v starem kraju izplačilo v ameriških dolarjih.
V ITALIJO
John Jerich
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO. ILL.
TUDI MI SE PRIDRUŽIMO So. Chicago, 111.
Nikakor bi ne bilo prav, da bi naša naselbina bila najzad-nja v sedanji kampanji za naš edini slovenski katoliški dnevnik Amer. Slovenec, ki se bojuje za svoj obstanek. Napeti hočemo vse strune in delovati na to, da bomo v tej kampanji storili kar bomo največ mogli za naš list. Nekaj let nazaj je bila naša naselbina zelo častno zastopana v kampanji za Amer. Slovenca, zlasti takrat, ko se je šlo za ustanovitev dnevnika. — Malone vsaka hiša se je takrat naročila na list in se je takrat pridobilo blizu, če ne nad 70 novih naročnikov, tako da je v nekatere hiše prihajal list kar v dveh izvodih. — Da, takrat smo se častno postavili. Bomo li sedaj popolnoma brezbrižni, bomo li pustili vse vnemar ? Nikakor ne! Dolžnost nas vseh kot katoliških Slovencev je, da pomagamo, ker potreba je velika. Ne recimo: a, kaj nam mar. Saj tako ne bomo dolgo! Ne bodimo taki kot tisti osel. ki'je rekel: Kaj meni mar, če trava raste ali ne, ko enkrat mene več ne bo. Mislite, da bi mi imeli sedaj svoj slovenski katoliški list v Ameriki, če bi naši pijonirji tako delali? Naj-brže in gotovo da ne. Bodimo torej njih vredni nasledniki zaradi nas samih, zaradi njihovega spomina in pa zaradi katoliškega lista, ki je nam samim v korist, kar pa žalibog ta in oni premalo upošteva.
Pozno sicer prihajamo na kontestno polje, vendar bolje kakor nikoK. Temu je pa največ krivo to, ker se nismo mogli zediniti, koga bi izbrali za kralja. Veste, za kralja ni vsaka oseba primerna, zato je pa težko izbirati. Pa smo nazadnje sklenili tako, da poklonimo vse naše glasove zaslužnemu častnemu predsedniku podjetja Edinost. REV. J. CHERNETU, slovenskemu župniku v Sheboy-ganu, ki zna pisati res vzpodbudne članke, in pa, ker mu želimo, da bi bil poleg svoje časti kot častni predsednik, še naš kralj. Bog ga živi!
A. B. in C. G., zastopnika.
-o-
SMRTNA KOSA
Chicago, 111.
Umrla je 701etna rojakinja Mrs. Antonija Omerza. Doma je bila iz Župeče vasi, blizu Grklje, oicraj Krško na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 20 let in je umrla v mestni bolnici v Chicagi v sredo ponoči. — Kakor je bil? potrpežljiva v svojem življenju, tako je zvesto udana v voljo božjo tudi prenašala hudo'bolezen — raka na ledvicah. Veliko je trpela, zlasti v svojih poslednjih dneh. — Kot uboga mati je celih 10 let beračila od hiše do hiše. Kakor je bila zapuščena od celega sveta, vendar ni nikoli izgubila zaupanja v božjo pomoč. Ostala ie verna in nikdar 'ni pozabila Boga, dasiravno ji je bila v teh časih večkrat za obupati'. Kakor v življenju, ta-(Dalje na 3. str.)
AMERIKANSKI SLOVENEC
!prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene
Newspaper in America.
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: jI849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription:
Za celo let« ........................................$5.00; For one year ....................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50 For half a year ................................ 2.50
Z a četrt leta ...................................... 1.50. For three months ............................ 1.50
2a Chicago, Kanado in Evropo: ! Chicago, Canada and Europe:
Za cel* leto .....................................„.$6.00, For one year ....................................$6.00
Za pol leta ...................................... 3.00 j For half a year ................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75 I For three months ............................ 1.75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
Ob zaključku leta
Z današnjo številko zaključuje "Amerikanski Slovenec" svoj enainštirideseti letnik. Enainštirideset let dela in boja je za njim. Lepa doba je to in v njej velik kos dela, ki ga je vodil in vršil list "Amerikanski Slovenec" v dobro svojega slovenskega ljudstva v tej zemlji.
Kdor pozna tega slovenskega pisanega pijonirja A. S. in gleda v duhu nazaj v ona prva pijonirska leta slovenskega prišel jeništva v tej zemlji — vidi kaj? Vidi v duhu naslednjo prispodobo: A.S. hiti kot sel-mladenič od naselbine do naselbine in pripoveduje slovenskim sinovom in hčeram v tujini v mili, blagodoneči slovenski besedi razne vesti. Pripoveduje jim, kako se gibljejo bratje na vzhodu, severu, jugu in zapadu. Veselega obraza pripoveduje svojim ljudem, vesele in posnemanja vredne vesti. Žalostnega obraza in potrt pripoveduje žalostne vesti, kot o nezgodah in drugem, kar se žalostnega dogodi med njegovimi ljudmi. Na drugem kraju ga vidimo zopet, ko brzi kot vitez v bojni opremi na iskrem vrancu od naselbine do naselbine in se na visokih postojankah razgleduje po tej širni zemlji in trobi v svarilo svojemu ljudstvu: ljudstvo, čuvaj se, volkovi so blizu, volkovi v ovčjih oblačilih, ki imajo namen uničiti slovenskim priseljencem v tej zemlji najdražji zakiad, vero. Potem odbija sam junaško in neustrašeno vse1 napade, da očuva svoje ljudstvo pred volkovi. Zopet ga vidimo z zavihanimi rokavi pri delu vsega dobrega za svoje ljudstvo. Pomaga z energično gesto graditi katoliška društva, organizacije, slovenske župnije in šole. Kratko, ni ene dobre stvari med nami katoliškimi Slovenci v Ameriki, pri kateri bi ne bilo najti sledu- pomoči in sodelovanja slovenskega pijonirja, ''Amerikanskega Slovenca". — Vse to in še mnogo več in več vidi vsak v duhu, ko gleda v življenje in delovanje prvega in najstarejšega slovenskega časopisa v Ameriki, "Amerikanske-ga Slovenca".
* * *
Danes je zadnji dan leta 1932. Skozi celo leto je "Amer. Slovenec" zvesto in redno obiskaval 3voje drage naročnike. Svojo dolžnost do svojih dragih naročnikov in prijateljev je vršil kljub vsem zaprekam v teh kritičnih časih. Njegovi številni prijatelji in naročniki so bili v tem letu hudo prizadeti. Saj ni treba navajati vzrokov — vsi jih poznamo. Splošna brezposelnost in še mnogi drugi vzrok^ tarejo naše ljudi. In ker je "Amer. Slovenec" list slovenskih delavcev v tej zemlji, je tudi on vred z njimi silno prizadet. Mnogi bi silno radi in jih naravnost boli, ko ne morejo poravnati svoje naročnine za list. Ti mnogi prosijo: počakaj me, dragi list, kar najhitreje mi bo mogoče, bom storil napram tebi svojo dolžnost — toda zdaj ne morem. Počakaj, počakaj malo. In list jih je čakal in jih še čaka. List rad čaka, saj čuti sam, kako je hudo, če nt. Ta stran je v redu. Toda list ima pa tudi svojo stran. N. pr. da je mogoče list redno izdajati, je potrebno gotovo osobje pri listu. List mora imeti urednike, upravitelje, mora <imeti tiskarje, ljudi, ki ga razpošiljajo. Mora nabavljati papir, mora plačevati visoko poštnino in to v naprej. Vse to pa ne čaka nič. Račun za papir, plačan mora biti ob času. Delavci zahtevajo svoje. Nikakor ne gre, da bi jim rekli: počakajte, ko bomo najprvo mogli, bomo vas plačali. Ako bi uprava lista takole rekla delavcem, kadar bi jih bilo treba plačati, ali papirnicam, kadar treba plačati papir, bi lista kmalu ne bilo.
Mi omenjamo le zato, ker mnogi, ki so že pred letom dni
VARUJTE SE "FLU"
Čistite svoje drobovje, okrepite si celi sistem. Uživajte
TRINERJEVO GRENKO VINO
■■H
pokosila 221etnega mladeniča Franka Kranjca in jo nato mahnila še naprej po 10. cesti ter pretrgala nit življenja novorojeni hčerki Mr. in Mrs. Kozena, katero je odpeljala s tega sveta komaj tri dni staro. — Žalostno je to, ko vidimo mladost ležati na mrtvaškem odru in pri tem se nam nehote vrivajo misli: danes tebi, jutri meni. Smrt nič ne izbira, samo pobira. — Prizadetim izrekamo naše iskreno sožalje.
Ob zatonu starega leta želim srečno in veselo novo leto vsemu osobju pri A. S., vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tukaj v Waukeganu in vsem bralcem tega lista tukaj in v stari domovini. Dal Bog. da bi se že kako stvari preobrnile in bi nam zopet zasijali srečnejši dnevi. Ivana Keber.
-o-
NAJ VEDO.
Lemont, 111.
Poln zdravja sem jo mahnil za Božič z doma. Ker ne maram spadati v mrtvaški klub dolgočasnežev, zato je bilo prav primerno, da sem se zopet mudil po svetu. To pot sem se pa še bolj čutil zadovoljnega na potovanj,u', ker sem se zavedal, da nosim za božične praznike jaz zastavo pri kampanji za Amer. Slovenca.
Dragi bravci, kako se človek počuti v taki časti, vam bom kratko opisal z besedami: nisem vedel, ali bi preje zataknil solnce za klobuk aLi bi se šel prej metat z vsem svetom. Taka čast ne sme dolgo časa trajati, ker drugače se človek prevzame, postane napuhnjen in kaj, če potem človeK poči vsled prevelike časti. V novem letu naj. pa le kdo drugi-zleze po ie-stvi navzgor in naj bo prvi v kampanji. Jas sem raje lepo v nižavi in nemoteno uživam blaženi pokoj.
Vendar bi rad s temi vrsticami agitatorjem za A. S. potipal žilico in jim spodbudno zakli-cal: Le veselo, le veselo, hajsa-sa, rajsasa! Pogumno delajte naprej in razširjajte A. S.!
Kdor hoče s svetom in časom hoditi vštric ali skupno korakati, mora imeti časopise. Tisk vrši največ,V; vpliv na široke ljudske mase.
Jaz bom pa sedaj pazljivo zasledoval potek kampanje in delovanje agitatorjev «a A. S. Želim obilo uspeha agitatori-cam ter agitatorjem Amer. Slovenca ! Popularnemu kandidatu pa tudi želim, da dobi 1 milijon glasov, da bo tako vsaj enkrat en dan spadal v srečno družbo milijonarjev.
P. Benvenut Winkler.
" 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe.
TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO"	(1)	(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"Nkima", mala opica, ki je spremljala Tarzana, kakor psiček, je vsa nervozna skakala in plesala po od solnca ožganih ramah svojega gospodarja. Zdaj je cvilila in zdaj šepetala tei pozorno pogledavala okrog. Na enkrat ~aše-peče opica "Nkima" v Tarzanovo uho: "Nekda prihaja Bwana!" Tudi zamorec Waziri je postal pozoren. Tarzan pravi: "To je skupina lju, di, počakajmo jih." — "Toda kaj če to niso prijazni ljudje?" vpraša Waziri, "hočeS li, da pokličem četnike?"
Tarzan se je ozrl na taborišče svoiih zamorskih vojnikov, ki so pripravljali večerjo. Nosili so skupaj drva, vodo in drugo, a vsak je nosil vedno seboj svojo sulico in drugo orožje, kar je bila navada, da so bili tako vedno pripravlje-ni za vsak tlučaj. "Ne", odgovori Tarzan svojemu Wazirjn, "ljudje ki prihajajo, ne zgledajo sovražni, niti jih ni mnogo." Med tem so se žt začule stopinje prihajajočih ljudi, ki so potovali po džungli in nosili nekaj seboj.
Najprvo se je prikazal na čelu potujoče karavana veliki zamorec s težko gorjačo v roki. Za njim pa jc šel star beli človek z sivo brado, držeč svojo desnico v zrak, v znamenje miru. Iz gošče je stopilo za njimi več zamorcev, ki so nosili razni tovor. Kakih pet izmed njih so imeli puške. Tarzan je premotril vse in tudi njegov spremljevalec vodja wazirskih zamorcev je ogledaval vse z največjo opreznostjo. Toda skupina je bila mala in ni se bilo bati.
Tarzan pogleda ostreje prihajajočega belega človeka z sivo brado. Na mah (;e ga 3pomni in zakliče: "Doktor von Harbeni" Po kratkem presledku nadaljuje: "Kaj delate tukaj in kaj je vas prineslo v Tarzanov: ::»rrt»jo? Nadah-n s» da ce biti to sosedov obisk, kljub temu, da ga niste pričakovali." "Tudi jaz bi želel, da je ta-ko," odgovori doktor von Harben, "toda ja:. sem prišel, da zaprosim za pomoč, ker bojim se, da sem v veliki stiski," je nadaljeval starec s sivo brado. . .
MOJIM ŠTEVILNIM PRIJATELJEM IN SLOV. TER HRV.
NARODU V PUEBLU IN DALJNEM ZAPADU
Pittsburgh, Pa.
Do zadnjega časa nisem niti vedel, da mi za božične praznike ne bo mogoče povrniti se med vas, s katerimi sem preživljal vesele' in žalostne dneve zadnjih šestindvajset let. Čeravno sem to srčno želel, cla moji družini in vam vsem ustno častitam in vam želim vesele in zadovoljne božične praznike, je moja žrlja vendar ostala neizpolnjene. Ogromno delo, ki je pred menoj v uradu Hrv. Bratske Zajednice, mi ne dovoli, da bi bil omenjene dni, za vse krščanstvo velike dni, med vami.
Prvič je to, da sem oddaljen od vas, od naroda, s katerim sem deloval, od naroda, na katerega sem bil vedno ponosen. In ko sem pri polnočnici v krasni hiv. cerkvi sv. Nikolaja poslušal žvoke one večno lepe pesmi 'Sveta noč, blažena noč', sem se v duhu preselil v cerkev Marije Pomagaj in pred mojimi očmi je bila slika mnogobro.j-nih prijateljev. V duhu sem poslušal naše Prešernovce pod vodstvom nepozabljenega in spoštovanega prijatelja Mr. Germa. Mnje misli so poletele k vam vsem . da vam v duhu vo-šti jo vesele in srečne božične praznike. Iskal sem v svojih mislih tudi nekatere, katerih že ni več med vami, a ki so lanski božič še bili med nami, pa so se med tem časom že preselili v večnost. Ni jih več, a njihov spomi'n bo ostal med nami tudi za naprej in ga ne morejo izbrisati še taki viharji življe-
nja.
Čas mi niti ne dopušča, da bi vsakemu posebej pisal in vsakemu posebej želel srečne in vesele božične praznike in Novo leto. Vas je pa na stotine, ki ste se spomnili na me, zato mi pa dovolite, cla se vam preko lista Amer. Slovenec, ki je v naši za-padni metropoli jako priljubljen, iz srca zahvalim vsem. — Naj Vsemogočni v novem letu, katerega smo nastopili, obsuje s svojim nebeškim blagoslovom vas in vaše driržine. Naj nikdo ne moti miru, ki je vladal med našim narodom in bratske in prijateljske vezi, ki so nas spajale do sedaj, naj se še utrdijo v delu za Boga in narod.
Nad četrt stoletja sem bival med vami. Z vami sem delil slabo in dobro, veselje ,in žalost. S ponosom lahko sedaj rečem, da mi je bilo več kot drago, da sem ves ta čas bil med vami v vaši sredini. Karakter, katerega poseduje slovenska metropola na zapadu v našem nepozabnem Pueblu, je na najvišji stopinji. Tudi jaz hočem, če mi Vsemogočni podeli zdravje, po preteku treh let biti najzado-voljnejši: takrat, ko zopet stopim med vas in ostanem med vami, dokler bo volja onega, ki nam je daroval življenje.
Moji družini, našim čč. gg. duhovnikom Rev. Zupanu in Rev. Hornungu, čč. sestram in vsem vam moji dragi prijatelji na daljnem zapadu, želim iz globine svojega srca srečno in veselo novo leto in kličem vam na svidenje za velikonočne praznike.
Ivan D. Butkovich.
-o——
ŠIRITE AMER. SLOVENCA t
ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 12 S.Ž.Z.
Milwaukee, Wis.
Prav veselo novo leto želim vsem članicam naše podružnice, kakor tudi vsem članicam naše SŽZ. 'po celi Ameriki. Želim, da bi v letu 1933 še bolj napredovale, kakor smo v letu 1932. Le še tako naprej, delujte za napredek naše ženske organizacije.
Lepo se moram zahvaliti naši dobri članici, ki tako vneto deluje in agitira, da naša podružnica tako lepo napreduje.
—	Veselo novo leto voščim tudi vsem našim glavnim uradnicam, posebno naši glavni predsednici Mrs. Marie Prisland in pa našemu duhovnemu vodji Rev. Father Schiffrerju, ki nzni je v naših igrah veliko pomagal. Nadalje Rev. Father Gla-deku, kateremu se tudi prav lepo zahvalim, ki nam je v letu 1932 šel tako povsod na roko, če nam je kaka članica umrla. Priporočam se še nadalje v naklonjenost do naše podružnice.
Mary Kopač, predsednica.
-o-
KAKO JE BILO NA PRAZNIKE V WAUKEGANU
Waukegan, 111.
Ker je ravno po božičnih praznikih, bi prosila za nekoliko prostora za mali dopis iz naše naselbine. — Božične praznike smo imeli jako lepe. Snega ni bilo in danes, ko to pišem, se je temperatura pomaknila že na 42 stopinj nad ničlo.
—	Še lepše in veseljše kakor vreme, smo pa obhajali letošnje božične praznike v naši cerkvi Matere Božje. Jaslice imamo tako lepe, da je težko povedati. Vse je v lučkah, ki se spreminjajo, in ena je lepša od drugo. Tako je vse izgledalo kakor nekdaj na betlehemskih poljanah.
—	Seveda ni to vse, s čimer se lahko ponašamo. Cenjenim bralcem Amer. Slovenca tudi povem, da znajo naši starokraj-ski fantje tako lepo pritrkava-ti, da malokje tako. Naj nikdo ne zameri, ker kar je res je res, da ni nikjer tako ubranega pritrkavanja kakor ravno v Waukeganu. Zato smo pa na naše strokovnjake v resnici ponosni in jim radi damo čast in priznanje, ker ga tudi zaslužijo. — Tudi to še ni vse, kar smo imeli za Božič. Tudi lepo petje imamo pri nas. Le pridite poslušat in se prepričajte, kako se v naši cerkvi lepo poje. Kar grmelo je raz našega cerkvenega kora krasno petje novorojenemu Zveličarju v jaslicah. Vse je bilo polno radosti in veselja, mlado in staro, od prelepih jaslic, lepega petja in pa priljubljenega pritrkavanja. Hvala in priznanje vsem za trud in požrtvovalnost, ki so se potrudili, da smo imeli tako lepe praznike. Želimo vsi, da bi t,udi za naprej tako lepo složno delovali kakor do sedaj, da bi bili kakor do sedaj tudi za naprej Wau-kegančanje in Northchicažanje vsi kakor eden.
Smrt s svojo koso pa tudi za te praznike ni mirovala. Zamahnila je tam na 12. cesti in
pošiljamo v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega bdbitka, po dnevnem kurzu, v dinarjih, lirah in dolarjih. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
obljubili, da bodo o prvi priliki poravnali naročnino, se še sedaj niso oglasili. In morda bi kdo izmed teh takole od časa do časa kak delarček ali par centov le utrpel za list. In listu bi bilo s tem veliko pomaganega. Zato ob zaključku leta vse take uljudno prosimo, naj store kar morejo v tem oziru za list. Kdor pa res ne more niti par centov poslati na račun svoje naročnine, tak naj skusi pridobiti listu pa kakega novega naročnika v tej kampanji. To pa lahko stori marsikateri, ako se le hoče malo potruditi za svoj časopis.
Vse one pa, ki so v stanu in morejo, prosimo, da naročnino točno obnavljajo. Kdor more, naj zlasti v tej kampanji, ko je naročnina znižana za en dolar na leto, plača naročnino v naprej, za koiikor časa more. Vsi taki si bodo prihranili za vsako leto en dolar, listu bodo pa v tej krizi pomagali do nadalj-nega obstoja. Stori vsak, kar moreš in lahko storiš, da v teh težavnih časih ohranimo in obdržimo edini slovenski katoliški dnevnik v Ameriki.
i'fi
Vse naše zveste drage naročnike in prijatelje ob zaključku enainštiridesetega letnika najiskreneje zahvaljujemo za njih zvestobo do Amer. Slovenca. Naj lo veliko slovensko zvestobo do katoliškega lista Vsemogočni obilno plačuje vsem dragim in zvestim naročnikom in prijateljem Amer. Slovenca! Z močnim zaupanjem v neomajano zvestobo in ljubezen slovenskega ljudstva v tej zemlji, stopa Amer. Slovenec naprej v novo leto — v leto novega dela za svoje ljudstvo v tej zemlji. Dal pa Bog, da bi bilo prihodnje leto boljše od sedanjega in da bi v njem slovenski delavci v Ameriki prišli zopet do boljših razmer, da bo več dela in več kruha.
V vse to pomozi ljubi Bog!
Sobota, 31. decembra 1932
AMERiKANSK.1 SLOVENEC
StiStt S 1
panji
Kampanja za ohranjenje slovenskega katoliškega dnevnika med nami počasi napreduje. Lahko bi bilo več zanimanja, več življenja, ko bi bilo več zavednosti, več smisla za pre-potrebni katoliški tisk. Toda to zanimanje je treba šele oživeti in kadar pride to, pride tudi večje zanimanje.
Zato pa ponovno apeliramo na vse naše drage naročnike in prijatelje, ziasti pa na vse naše gg. zastopnike (ce), da se dvignejo in gredo med narod na agitacijo za nove naročnike. Zdaj je čas dela in agitacije. Vsak dan, ki ga zamudimo v tem važnem času, pomeni veliko zgubo. Zato treba na delo. Od h;še do hiše, od soseda do soseda in agitirati za nove naročnike. Le, ako bomo delali tako, bcmo ob zaključku kampanje lahko veseli uspeha. Ako ne, bomo razočarani vsi.
Od sedaj naprej pa do zadnjega dneva kampanje mora vladati vsesplošna živahnost in zanimanje za kampanjo lista. Vsak naj sodeluje, kjerkoli ima priliko in kjerkoli more. Vsaka naselbina naj bo zastopana v volilnem kontestu. Tiste naselbine, ki še niso na kontestni listi, naj čimpreje prijavijo svoje kontestne kandidate. Pokažimo vendar, da Je nam katoliški dnevnik pri srcu in da ne dopustimo, da bi jenjal kot dnevnik.
Vsi, ki pošiljajo naročnino bodisi potom zastopnikov ali pa sami, naj izrazijo, kcmu naklanjajo svoje glasove. Vsi, ki želijo med kandidate, pa naj si zapomnijo, da pogoj za prijavo kontestnega kandidata je novi naročnik.
Naša kampanja mora prinesti onemu, ki bo zmagal, vsaj en milijon glasov. Da se to doseže, je treba močne agitacije. Pridobivajte nove naročnike. Ti so, ki največ štejejo. Delajmo vsi z vso silo, da bo vsak teden bolj in bolj zanimivo poyo-čšlo o kampanji.
O i zadnjega tedna smo prejeli naslednje pošiljatve:
Rev. A. Gnidovec je dobil naslednje glasove: Neimenovan mu poklanja 1 novega naročnika; J. Porenta iz Reliance, Wyo., 1 staro naročnino; Mrs. Ursula Ivšek pa 4 nove in 1 stare naročnino, kar mu da nadaljnih 1980 glasov.
Rev. J. Cherne je prejel: Mr. Fr. Perovšek iz WiUarda, Wis., mu poklanja 1 novo in 7 starih naročnin, in Mrs. Josephine Hribljan iz Ahmeek, Mich., 3 stare naročnine, kar mu da nadaljnih 565 glasov.
Rev. P. Odilo Hajnšek je prejel: Mrs. Kastelich iz Au-rore, Minn., mu poklanja 1 staro naročnino; Mrs. Plautz, Detroit, Mich., 1 staro naročnino; J. Mamut, Chisholm, Minn., 1 siaro. Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich., 1 staro, in Mr. J. Bar-tol, San Francisco, Cal., 1 novo in 1 staro, kar mu da 725 glasov.
Rev. C. Zupan je prejel: Od Mrs. Jos. Meglen 1 novo in S starih naročnin, kar pride 413 nadaljnih glasov.
Rev. B. Winkler je preje!: Od Mr. Jos. Fajfarja 1 novo in 5 starih naročnin ter od John Praha, Chicago, 1 staro naročnino, kar mu da nadaljnih 516 glasov.
Very Rev. M. Šavs je prejel: Od Mr. Fr. Lauricha iz Chis-holma, Minn., 1 novo in 2 stari naročnini, kar mu da nadaljnih 240 glasov.
Novi kandidat je:
Mr. J. Resnik iz Clevelanda, O., je poslal 2 novi naročnini in 5 starih ter je nominiral za popularnega kontestnega kandidata Rev. Julija Slapšaka, pomož. župnika pri sv. Lovrencu v Newburghu, kateri s tem dobi 840 glasov.
Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo., je poslal 2 novi in 8 starih naročnin ter nominiral samega sebe in ima s tem 550 glasov.
Mrs. Johana Kastelic iz Eveleiha", Minn., je poslala 1 novo »n 16 starih naročnin ter nominirala za kontestno kandidatinjo sama sebe in ima s tem 540 glasov.
Kampanja je dobila od zadnjega tedna 3 nove kandidate, katerim iskreno čestitamo in želimo najboljšo srečo v kampanji.
Uljudno prosimo še ostale naselbine! Kje so naše pijonir-ske naselbine, kot Joliet, Calumet, Pittsburgh, Cleveland pri sv. Vidu in kje je naš Collinwood ?! Na noge agitatorji in prijatelji katoliškega tiska. Zdaj je čas, da se pokažete! Prav vsi ste uljudno, vabljeni, da se pridružite temu potrebnemu de-lu, da ohranimo prvi in najstarejši slovenski časopis med nami kakor dnevnik.	'	'
Danes je na čelu liste zopet agilni prijatelj in ljubitelj katoliškega tiska, Rev. Albin Gnidovec, slovenski župnik tam v oaljnem Rock Springsu, na zapadu. Kdo bo prihodnjič na čelu liste?
Kdor še ni nominiral popularnega kandidata za svojo naselbino, naj pazljivo prečita kontestna pravila. Dobite vsaj fnega novega naročnika in potem nominirajte kandidata za Vašo naselbino.
Večkrat smo že čuli, da naša mladina po nekaterih župnijah prav vneto agitira za razne angleške publikacije. Prav je, le naj, toda pri tem naj ne pozabijo tudi svojega lastnega slovenskega katoliškega lista! Izkažite tudi temu svoje prizna-nje in naklonjenost. Pokaži, mladina, da je Vam dediščina vaših pijonirjev, lastnina vaših očetov in mater tudi pri srcu. Zato na delo za Amer. Slovenca!
Rev. A. Gnidovec, Rock Springs Wyo. Rev. B.i Winkler, Lemont, 111. Rev. O. Hajnšek, Detroit, Mich. Rev. C. Zupan, Pueblo, Colo.
Rev. J. Cherne, Sheboygan, Wis..............
Rev- Julij Slapšak, Ncwburg, Ohio Anton Štrukel, La Salle, 111. George Pavlakovich, Denver, Colo.
Johana Kastelic, Eveleth, Minn...............
Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn.	'
4505 glasov
3610	"
2205	" ,
1343	"
1165	"
840	"
815	"
550	"
540	"
453	"
KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ?

■v
"Širite Amer. Slovenca"!
•voTOram«« «»»»imt>,.tt<w,„ttft.
NARAVA POSKRBELA ZA BREZPOSELNE
^^^oooooooooooooooooooooo-ooooooooooooooooooooooooooooi
i
S.P.D.

sv. Mohorja
Močni sneženi viharji v Washingtonu zadnje dni so preskrbeli delo več tisoč brezposelnim. Skupina, ki jo kaže gornja slika, odmetava sneg izpred Bele hiše.
........................................................................................................................ .......................................................................................................
PRVIKRAT NA ŽELEZNICI
Neki avstrijski kmet okrog sedemdesetih let se je te dni hotel prvič peljati po železnici, preden umrje. Razumljivo, da je ves drhtel pred neizvestnostjo. Pravilno si je kupil vozni listek, toda vstopil je na napačen vlak. Ko ga je sopotnik opozoril na pomoto, se je vlak že premikal. Mož pa se tebi nič meni nič požene skozi vrata in obleži ves razmesarjen. Ko bodo drugi stari neprijatelji modernih vozil zvedeli za ta slučaj, bodo še z večjo gotovostjo nastopali proti vsem modernim tehničnim napravam.
-o-
ANEKDOTA
Mesece in mesece se je Tristan Bernard mučil, da bi odgnal kokoši, ki so s sosedovega dvorišča prihajale na njegov vrt in mu izpodkopavale najlepše rože. Vse prošnje, vse zahteve niso nič zalegle.
Nekega dne pa je kupil nekoliko krasnih jajc in jih razstavil po svojem vrtu na vidna mesta takoj potem, ko so kokoši odjadrale iz njegovega vrta.
Nikoli več ni bilo nobene kokoši blizu.	>
IMENA BOLJŠEVIŠKIH OTROK
Boljševiki v Rusiji dajejo svojim otrokom najrajši imena iz revolucionarnega področja. Tako srečavamo imena: Svoboda, Barikada, Spartak, Pjatilet-ka, Volja, Elektrina, Era, No-vomir, Zvezdočka, Oktjabr . . . S tem hočejo seveda zabrisati poslednji spomin na meščanske čase, ko je še vera kraljevala v toplih ruskih dušah.
SOLZE IN NJIHOV POMEN
Že Darwin je trdil, da rabijo solze Za mazanje očesa in za odstranjevanje tujih teles iz njega. Angleški raziskovalec Treacher Collins je potrdil to mnenje. Ugotovljeno je n. pr., da se solze izločujejo zaradi nečistosti iz očes novorojencev že v času, ko še niso sposobni "duševno 'povzročenega joka". Ta jok se pri detetih pojavi šele po nekoliko tednih. Tudi živali ne izločujejo solz zaradi kakšnega duševnega dražljaja — vsaj dokazano to še ni. Izločevanje solz ima torej dvojno plat, po eni strani čisto fiziološko, po drugi pa psihološko. --o-
KAKO BODO POMAGALI SMRCANOM
Angleškemu patentnemu ura-d,u v Londonu je bil nedavno prijavljen patent aparature proti smrčanju. Nad posteljo smrčuna se obesi mikrofon in če smrčanje preseže mero znos-ljivosti, začne smrčečega človeka pikati elektr. igla. Aparat deluje, dokler se zaspanec ne zdrami. Angleški listi sprašujejo, kdo bo tako bedast, da si bo nabavil tako mučilo.
-_o-
ČUDOVITA RASTLINA
Poznamo rastlino, Jd ji je domovina na Himalaji, a znanstveno jo imenujemo "seuromii-tum gutatum"-, katera raste brez zemlje in vode. Ako položimo seme te rastline na navad-
no desko in desko obrnemo proti soncu (v mesecih aprilu in maju), se bo razvila in zacvela lepa rastlina brez zemlje in vode, — Ako pa hočemo dobiti seme te rastline, ki bo dalo zopet novo rastlino brez dotika z zemljo in vodo, moramo imeti to rastlino nekaj časa v zemlji. Novo seme dobi namreč ta čas toliko hrane iz zemlje, da more kasneje hraniti celo rastlino, ki se bo iz njega razvila...
-o--
NOVA FAŠISTIČNA ZAKLE-TEV
Italijanski listi so priobčili novo formulo italijanske za-kletve, ki je bila predložena 5. novembra v odobritev vrhovnemu fašističnemu svetu: "V in >.:-nu Boga in Italije prisegam, da bom izvrševal povelja Duceja brez ugovora in da bom z vsemi svojimi močmi, če treba tudi s krvjo, služil fašistični revoluciji!"
-o-
ČEVLJI IZ ČLOVEŠKIH LAS
Komisarijat za narodno gospodarstvo v Sovjetski Rusiji je podvzel poskuse, kako bi se nosili klobučevinasti čevlji iz človeških las, ki, jih prodajajo v ta namen brivci. Poskusi so se obnesli, zato je komisarijat sklenil, da bodo začele tovarne izdelovati take čevlje na veliko. Material klobučevinastih čevljev, ki so delani po tej metodi, vsebuje 40 odstotkov človeških las. ——o-
ZNAMENJA NA LADJAH
Po mednarodnem običaju nosijo ladje 26 raznih zastavic, od katerih sleherna predstavlja po eno črko abecede. Ako je o-bešena ena zastavica ali po dve, tri, štiri — je to vedno drugačno znamenje, katerih je skupno 375,076, a katera razlaga posebna knjiga. C pomeni n. pr. "da", D. pomeni "ne", YZ kliče zdravnika, ZPH vošči "srečen pot".
-c-
ANEKDOTA
Skladatelj Spontini je prišel nekoč k nekemu slavnostnemu koncertu s kopico odlikovanj na prsih. "Glej," je dejal neki godbenik v orkestru svojemu tovarišu, "Spontini ima toliko odlikovanj, Mozart pa nobenega." Spontini je to slišal in se obrnil k možu: "Dragi moj, Mozart jih tudi ne potrebuje."
DAVEK NA STARŠE BREZ OTROK
Na Nizozemskem uvajajo davek na starše brez otrok. Prav tako na samce. Zveza katoliških družin pa dela na tem, da bi čisti dohodek teh davkov uporabila za podporo onih družin, ki imajo več ko četvero otrok.
KAKO HITRO PLAVAJO RIBE
Mnogi ljudje se čudijo trditvi, da plavajo ribe v vodi pri« ;:>':.'>.no z isto brzino Kakor lete t-; ice-po zraku. Brzino pf.ie so že mnogi merili malo pa jih je merilo brzino rib. Ne; k i Anglež je metal za po.^rvmi kamenje in ugotovil pri tem, da se gibljejo s hitrostjo kakih 15 km
na uro. Kolikor večja je riba, toliko hitreje plava. V morju žive ribe, ki drve z brzino do 120 km na uro. Med najhitrejše i i be spada som (kit je namreč avec).
RIBJI DEŽ
Prečudno, a vendar je resnično, da kdaj padajo ribe kakor dež z oblakov. Pa to ni ni-kak čudež. Znanstveno je dokazano, da je v letu 1600 padal 71 krat ribji dež, a od tega 27 krat na Evropo. Prvi zapisek o ribjem dežju datira iz leta 1555, a napisal ga je nadškof iz'Upsale. Tu piše, da niso pa dele iz oblakov le ribe, marveč tudi žabe, miši, črvi in kamenje. Zadnji ribji dež je padel leta 1928 v North Čarobni v Severni Ameriki v bližini Atlantskega oceana. Po strašnem dežju so našli po mlakah mnogo rib.. od katerih so nekatere še živele. Ribji dež povzročajo silni viharji, ki dvigajo z morja ribe, pa jih z dežjem spuščajo na zemljo.
NAJDEBELJŠA TOČA
Najstarejšo vest o strahotni toči imamo iz leta 154.5, a glasi se tako: Ko smo bi>i oddaljeni dan hoda od francoskega mesta Lion, smo zaslišali ponoči ob popolnoma jasem nebu tako strašno grmenja, da smo mislili, da c.' bliža sodnji dar. Nenadno " je vsula toči Zrna so bila ' akor limone. Kos ledu, ki j3 priletel neba, je odtrgal vejo, rs od katero s u> stali. Toča je ubila to no i- premnoj; • i as irjev... Silovita toč;., jo padala tudi 5. ]nlija 130.» v Turin-giji. Največje zrn ; jc lelur.lo 625 gramov, v premeru je znašalo 11 cm.
-o-
STO TATVIN VSAK DAN
Chicago, 111. — Tekom enajstih mesecev tega leta se je v Chicagi pripetilo 33,173 tatvin avtomobilov, kar pomeni, da je vsak dan ukradenih približno sto avtomobilov. Od teh pa jih je policija dobila nazaj, po večini seveda oplenjenih, 29.443. Na ta način je ostalo v rokah tatov 3700 avtomobilov; prejšnje leto v istem času je bilo zadnje število znatno večje, namreč skoraj 7000.
-o-
DEŽELA BREZ GRAMOFONOV IN GOLOBRADCEV
V Jemenu (Arabija) je izšel dekret, ki prepoveduje uporabo gramofona. Z drugo nared-bo je vlada skienila obdavčiti vse moške, ki se ne brijejo.
-o-
ANEKDOTA Pri neki soareji v odlični angleški družbi igra mister Trench šah z mlado damo, ki obvlada igro zelo dobro. Mister Trench je že malce star in trepeče v večni bojazni, da ga bo zadel mrtvoud. Sredi igre se mahoma dvigne, postane mrtvaško bled in pade nazaj v stol. Prestrašena družba se zbere okrog njega in ga vprašuje, kaj mu je. "Kar sem že dolgo pričakoval, se je zgodilo," odvrne Trench, "na desni strani me je zadel mrtvoud!" — "A kako, to je vendar
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra. 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS
ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1923 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Beribak, 1811 W. 22nd St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M.
Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 \V. 21st PI. Theresa Chernich, 2024
Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W.
22nd PI. John Mlakar, 1925 W. 22nd PI. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je. samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakegf. Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za a pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na
I družbenega tajnika ali pa predsednika. ___________ __
0<HXK><>C><>00<>0<H>0<K^
IZ URADA TAJNIKA SLOV. POD. DRUŽBE SV. MOHORJA
Tem potom naznanjam, da se bo naša prihodnja redna mesečna seja vršila v nedeljo (na novega leta dan), 1. januarja 1933 točno ob pol 2. uri popoldan. Na ta dan se bo vpeljal novi odbor, je torej važno, da se gotovo vsi odborniki udeležijo. Na dnevni red pride še več drugih važnih točk za rešit. Celoletno finančno poročilo bo priobčeno prihodnji teden v tem listu. — S sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik, 1923 W. 23rd Street.
P.S.:—Obenem naznanjam, da smo izgubili sosestro Ano Kosmach, ki je .umrla dne 3 dec. 1932. Ker pa nismo kart razposlali, pa tukaj naznanim, da se bo dolar za pogrebne stroške pobiral na januarski seji.
nemogoče!" — "Res je, res," pravi Trench, "vščipnil sem se v nogo in nisem ničesar čutil." — Če je tako, potem se ne bojte," se zasmeje njegova protivnica pri šahovnici, "noga, ki ste jo yščipnili, je bila moja noga!"
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
dobroto naj mu Bog obilo povrne.	A. Bonča. POGREB
pokojne Mrs. Antonije Omerza, ki leži na mrtvaškem odru v kapeli Louis Žefrana, se vrši v soboto jutro ob 8. uri iz cerkve sv. Štefana.
"Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
ko je revna tudi na mrtvaškem odru in njena duša prosi duhovnih milodarov, molitev, in če je komu mogoče ji podariti najlepši venec duhovnih cvetic — kako sv. mašo. — Lepo bi bilo, če bi jo ti, kateri imate svoje avtomobile, lepo spremili na njeni zadnji poti in tako pokazali, da tudi revnega človeka spoštujete. Do sedaj je obljubljenih šest mašin, ki bodo peljale na pokopališče one, kateri bodo želeli tja. — Ker uboga žena ni bila pri nobenem društvu, se je društvo Kršč. žena in mater iz ljubezni do bližnjega zavzelo, da ji tako izkaže zadnjo čast in jo sprejme k večnemu počitku. Molile bomo za njo zvečer v prostorih pogrebnega zavoda Mr. L. Žefrana, kjer leži na mrtvaškem odru. — Naši čč. gg. duhovniki bodo tudi brezplačno opravili pogrebne obrede za pokojno. — Najlepša zahvala Mr. L. Žefranu, ki je prevzel vse stroške in vso skrb za pokojno, kar bo vse opravil tudi brezplačno. Za to veliko
LISTNICA UPRAVNIŠTVA
Vsem onim, ki pišejo in naročajo stenske koledarje za prihodnje leto 1933, sporočamo, da s stenskimi koledarji letos ne moremo postreči, ker jih nismo izdali. Zakaj ne, smo že dvakrat pojasnili. Prosimo torej vse dotične, naj ne naročajo stenskih koledarjev od našega lista za prihodnje leto, ker jih ni.	$ .1 (
PLUMBARSTVO
Mi popravljamo vsa plumbarska 3ela. — Inštaliramo kopalne, umi-iralne in kuhinjske sinke, toilete, po tmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke.
Thomas Higgins
PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE
2313 So. Oakley avenue,
Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčna
bolezni
Tel. RockwcU 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel A v«. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen »redi ob sredah 9 do 11 dop.j ob sobotah 1 do 4 pop.
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F, WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West 22nd Street,
ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West 22nd Street,
(ogel Leavitt St.)
Tel. Roosevelt 3817
CHICAGO
V JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplutja iz New Yorka. Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga.
ZMERNE CENE
Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
17£N^Michigan Ave., Chicago
Sfrafi?
irwn n«?fTBf
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota. 31. decembra 1932
Sivčev vraže k
RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN.
Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevelaMarija Kmetova.
Darovit je pač, in kdo se zmeni za to! Celo Vasja Boltanovskij s topim noskom, ki je ves skuštran in smešen, velja vpričo Tanje več ko Edvard Lvovič, ker je Vasja Boltanovskij mlad in drzen. Krog pasu jo objema pa se vrti z njo po dvorani! In Tanjuša diha prav zraven Vas je. Igrač bobna po tipkah in to je tako mučno.
— V salon sta prišla dijak Mertvago, ves vitek, starejšega lica, obrit — in neka gospodična, ki ji Edvard Lvovič ni vedel imena, ker so ji splošno rekali "Mertvagova nevesta". Samo za leto je bila starejša ko Tanjuša, a je bila že ko mlada gospa; mirna, izbrano oblečena; govorili so, da je bogata. Dijak Mertvago bi prihodnje leto dokončal univerzo. Torej se bo čez leto dni oblekel v frak, rekel "gospodje so-duški in gospodje odvetniški" in zvečer listal po aktih svojega patrona. Vpoklican ne bo, ker je edini sin. Srečo ima tale dijak Mertvago!
A njega Edvard Lvovič ne zavida. Saj pravzaprav tudi Vasjo zavida le zdaj, ko pleše s Tanjušo._ Večkrat in bolj je nevoščljiv Er-bergu. Njega se Edvard Lvovič kar malo boji, zakaj Erberg je pameten in preračunljiv. A kako je to čudno, da bo častnik in da pojde v vojno! Ali se ni Erberg zmotil v svojih računih? Profesor je poiskal skladatelja:
"Lepo je, ko se mladina veseli. Še vi bi šli plesat!"
Edvard Lvovič si je pomel roke: "Res. To se pravi, ne. Ne morem več! A z užitkom jih gledam."
"Naša Tanjuša odrašča!" Z besedico "naša" je bil tudi Edvard Lvovič prištet k družini. Razumljivo: bil je Tanju-šin učitelj glasbe. Edvard Lvovič je poškilil na profesorjevo brado in zapazil blažen smehljaj. Tedaj se je odločil iti domov. Ni pa našel besed, da bi naravnal pogovor v to smer in tudi ni vedel, ali je zdaj pripraven čas za to. Pa si je samo še enkrat pomel roke. Tedaj pa je igrač neprilično napak udaril po tipkah in mahoma prenehal.
Profesor se je ozrl na bodoča zakonca Mertvagova, pristopil je k nevesti, potrepal dijaka po rami in ni našel drugih besed, ko da je dejal: "Aha, no —.no" — in je nerodno krenil proti jedilnici, kjer je Aglaja Dimitrijevna s strogim očesom motrila pogrnjeno mizo. Ali je vse na svojem mestu? Ali je vsega dovolj? Ali jp Tanjuša razporedila listke z imeni? Za svoja soseda pri mizi si je Tanjuša izbrala Vasjo in Edvarda Lvoviča. Stara dva nista večerjala z njimi. Vendar je pristopil profesor k mizi, popil pol šilca žganja in zaužil gobico. To ga je segrelo in razvedrilo. Nekam zavistno je pogledal na pogrnjeno mizo, se spomnil svojega katarja in dejal ženi:
"No, babica, si se utrudila, kaj ?" — in ji poljubil zgubano roko in hotel oditi v svojo delavnico. Na pragu pa se je ustavil in obrnil. Spet se je približal starki, rekoč:
"Veš, babica, našo Tanjušo sem gledal. Ali se ti je potegnila, tale naša Tanjuša, kaj?"
Aglaja Dimitrijevna je pogledala svojega moža, po tihem pa je preštevala, koliko vilic je premalo. Profesor jo je božkal po licu in babica je pozabila šteti. Profesor je spet povzel: "Sedemnajst, je-li? To ni karsibodi! Naša
Tanjuša! Ta naša vnučka!"
Tedaj se je na dobrohotnem licu Aglaje Di-mitrijevne zablestel smehljaj. Morda se je spomnila, da je tudi ona imela nekoč sedemnajst let; morda pa se je spomnila, koliko vilic je še premalo. Stara dva sta se spogledala. In nenadoma je iz profesorjevega očesa kanila solza prav na njegovo brado. Ves je bil v zadregi, delal se je, ko da bi imel nekaj opraviti in se je z gumbom svojega suknjiča zateknil v čipke stare žene. Dejal je: "E-te-te-te, lej no! Ti reč, ti, taka. Veš, pravkar sem zaužil gobico."
In oba, majcena in stara, sta drug drugemu otirala solze iz oči. Krog ustec Aglaje Dimi-trijevne so se nabrale gubice, a solza ptičjega profesorja je spolzela z brade na njegov suknjič; babičina roka pa se je orosila.
Edvard Lvovič je obšel dvorano in se naskrivaj izmuznil skozi jedilnico v predsobo. Ondi je med kopico različnih sukenj ves razburjen dolgo iskal svojo suknjo, rdečkasto suknjo s križasto podlago. Nato je odprl kuhinjska vrata in ponižno zaprosil:
"Dunjaša, ari mi ne bi odkroniri, da bi za menoj zaprri vrata. . ."
"Kako? Ali gospod ne bodo ostali pri večerji ?"
"Da. Ne, hvara. .
In prav do vogala je energični igrač zasledoval bojazljivega skladatelja.
12. Prividi.
Vojak Andrej Kolčagin, Dunjašin brat, je bil v vojni ranjen — vendar le malo. Krogla je prifrčala mimo njegove glave, mu izrula košček plavolase ščetine in je sfrčila naprej, Morda se je zarila v zemljo, morda pa v kako srce. Tedaj so napadali nek avstrijski okop. In so ga zajeli. Andreja Kolčagina, ki se je bil zgrudil, pa so pobrali sanitejci; nemara je izgubil preveč krvi — ali pa se je pri padcu preveč pobil. — Rana se je kmalu zacelila, vendar je Andrej še obležal v lazaretu, ker ga je bolela glava: bolečine mu niso dale miru. Časih je tulil, časih se ni mogel zgeniti. In ko mu je bilo bolje, je dobil dopust. V Moskvi pa, kjer je imel mir, je popolnoma okreval. Stanoval ni nikjer, spal pa je v kuhinji pri Dunjaši, ona pa je spala v svoji sobici. S profesorjeve mize je dobival hrano in je bil za to zelo hvaležen. Pomagal je pri profesorjevih, koder je le mogel. Imel je mesec dni dopusta.
Nekaj pa mu je zapustila bolezen: nemirno spanje in časih ga je tlačila mora, posebno tedaj, če je preveč pogledal v kozarec. Sicer pa Andrej Kolčagin ni pijančeval, pil je le časih, o praznikih. Saj tudi vina ni bilo zmeraj na razpolago, torej je pil le zdaj pa zdaj.
Neke noči so Andreja zbudile njegove lastne besede; razločno in glasno je bil dejal: "Na povelje!" Na levi strani je butalo ko mrtvaška raglja na tenko, na tleh ležečo žimnico. Ni udarjalo hitreje ne počasneje in prav tako gromko. Spanec je na mah izginil.
Te bolezni se je bil že navadil. Ležal je napol speč, napol bdeč in je kaj razmišljal. V lazaretu je bil tako ležal zraven nekega prostovoljca iz gosposke hiše — in kaj je ta vse pravil Andreju!
VOLILNI KON
za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki
Da bo naša letošnja kampanja tem bolj živahna, uvajamo za dobo te kampanje proti depresiji, ki traja do 28. februarja 1933. tudi volilni kontset (tekmo) za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki. Tisti ali tista, ki bo prejela do 28. februarja 1933. najvišje število glasov v tej tekmi, bo izvoljen (a) za najpopularnejšega (šo) Slovenca ali Slovenko v Ameriki ter bo odlikovan(a) z častno dragoceno srebrno kupo.
PRAVILA ZA TA POPULARNI KONTEST SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsak Slovenec ali Slovenka, bodisi, da se priglasi sam (a), ali ga (jo) nominira kdo drugi.
2.	Pogoji za priglašenje ali nominacijo kandidatov so:
a)	s priglašenjem ali nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z naplači-lom naročnine.
b)	tako priglašen ali po drugem nominiran popularni kandidat se priobči v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
a)	glasovati imajo pravico stari in novi naročniki.
b)	glasovi se štejejo po prejetem denarju za naročnino in sicer: Vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE, šteje 10 (deset) glasov. — Vsak dolar, ki se plača za nove naročnike, šteje 100 (sto) glasov.
c)	Vsak, ki pošilja naročnino* mora jasno omeniti, komu na-klanja svoje glasove.
d)	Glasove se sproti objavlja v listu "Am. Slovenec".
4.	Vsak lahko priglasi aH nominira samega sebe ali kogarkoli ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
5.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu, se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak nakloni po želji komurkoli, dokler niso objavljeni.
6.	V slučaju, da bi pri zaključku kampanje dobila dva kandidata z najvišjim številom glasov, enako število glasov, dobita oba enako nagrado.
Dragocena srebrna kupa, ki jo dobi, kdor dobi največ glasov v popularnem kontestu te kampanje.
Kampanja proti depresiji
za ohranjenje slov. katoliškega dnevnika "AMERIKANSKI SLOVENEC**
Traja 100 dni od 20. novembra 1932 do 28. februarja 1933.
POSEBNA PRILIKA ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE
Naročnina znižana za dobo te kampanje
Posebne nagrade za nove naročnike!
Da pa v tej kampanji proti depresiji ne bo nihče delal zastonj, smo določili za nove naročnike še posebne krasne nagrade, še posebej poleg znižane naročnine. Tekom te kampanje do 28. februarja 1933 dobi vsakdo za naslednja števila novih naročnikov naslednje nagrade:
ZA 1. POLLETNEGA NOVE. GA NAROČNIKA, dobi oni, ki ga pridobi aparat za striženje las ali žepni nož, eno izmed obeh, kar si izbere.
ZA 1. CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi oni, ki jih pridobi krasen aparat za britje.
ZA 2. CELOLETNA ALI 4. POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi oni, ki jih pridobi brivski sestav za striženje in britje, kakor na sliki.
ZA 3. CELOLETNE ALI 6. POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen sestav namiznih vilic, nožev in žlic, ali pa krasen daljnogled, eno izmed obeh je na izbero za zgo-rajšnje število novih naročnikov.
ZA 5 CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen likalnik (pegelzen) vreden $7.50, ali pa zlato samopojno pero s svinčnikom vredno iste vrednosti, eno izmed obeh je na razpolago za zgorajšnje število novih naročnikov.
ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH NOVIH NAROČ. NIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasno zlato uro na 15 kamnov, vredna $20.00; za slučaj da ženska dobi to nagrado, je na razpolago ženska ura iste vrednosti.
ZA 25 CELOLETNIH ALI 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen "CAVALIER RADIO", kakor na sliki, vreden $35.00.
ZA 50 CELOLETNIH ALI 100 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, najboljšo "COLUMBIA ROČNI GRAMAFON" vreden $50.00 ter 30 gramafonskih plošč, ki si jih sam izbere.
ZA 100 CELOLETNIH ALI 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v tretjem razredu na parniku in vlaku iz New Yorka do Ljubljane, to je samo v en kraj. Železnico do New Yorka in stroške za potni list In davke plača vsak sam.
Da pomagamo naročnikom!
—ONIM, ki so zaostali na naročnini, poravnati njihovo naročnino.
—ONIM, ki bi jo radi obnovili.
—ONIM, ki bi se na list radi naročili.
—ONIM, ki bi radi list naročili svojcem v stari kraj.
—KONEČNO, da pomagamo vsem, smo znižali za dobo 100 dni, to je od 20. novembra 1932, pa do 28. februarja 1933 naročnino za list za
$1.00 na leto
Tako bo stal list "Amerikanski Slovenec" v tem času od 20. novembra 1932 pa do 28. februarja 1933. za Združene države samo
$4.00 ZA CELO LETO IN $2.00 ZA POL LETA
za Chicago, Kanado, Evropo in ostalo inozemstvo pa samo $5.00 ZA CELO LETO IN $2.50 ZA POL LETA.
Pomnite pa, da to znižanje je v veljavi samo do 28. februarja 1933. in z 1. marcem stopi v veljavo zopet stara cena naročnine za list "Amerikanski Slovenec".
Zato pa naročniki na noge!
—VSI, ki ste zaostali na naročnini, imate v tem času do 28. februarja izredno priliko, da svojo naročnino poravnate na podlagi znižane naročnine in si s tem prihranite denar.
—VSI, ki želite naročnino obnoviti in podaljšati, imate na podlagi znižane naročnine v tem času izredno priliko, da podaljšate svojo naročnino za 1, 2 ali več let v naprej in si s tem prihranite denar.
—VSI naročniki naj opozore na to izredno priliko, ki jo nudi list "Amer. Slovenec", tudi svoje prijatelje in znance, da bodo tudi oni deležni te izredne ugodnosti in si naročili list "Amerikanski Slovenec".
Velika žrtev
je to za list v teh težkih časih. Toda list "Amer. Slovenke" razume, da se nahajajo v teh časih v težavah tudi njegovi prijatelji in naročniki in zato, da list vzame na svoje rame tudi del njih težav in da pomagamo naročnikom pri poravnavi in obnovitvi naročnine na list, znižujemo za to dobo do 28. februarja 1933. naročnino za 20%. Izredna prilika je to, zato poslužite se jo vsi!
ZA 150 CELOLETNIH ALI 300 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v stari kraj iz New Yorka do Ljubljane in iz Ljubljane nazaj do New Yorka v tretjem razredu na parniku in vlaku. To je "retur karto". Železnico do New Yorka po Ameriki ter stroške za potni list in drugo plača vsak sam.
ZA 500 CELOLETNIH ALI 1000 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen nov "CHEVROLET" automobil, vreden $600.00.
f
POGOJI, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih nagrad so, da pridobe predpisano število novih naročnikov ter za nove naročnike pošljejo upravi polno naročnino to je za Združene države za vsako celoletno naročnino $4.00, za vsako polletno $2.00; za Chicago, Kanado in inozemstvo $5.00 za vsako celoletno in $2.50 za vsako polletno. Dokler ni naročnina za pridobljene naročnike plačana upravi, ni nihče deležen razpisanih nagrad.