UČENJE FO METODI AVS Karmen Špilek-Štumberger Učenje je tako verjetno najpomembnejša človekova dejavnost. Ni čudno, da načinom učenja posvečamo veliko pozornosti, še posebej tistim, ki lahko povečajo motiviranost za učenje. v pričujočem prispevku uvodoma govorim o pomenu metod in načinov za povečanje motiviranosti in zmogljivosti v učenju. V prvem delu opredelim pojem sugestologije in suge-stopedije in nakažem nekatere razvojne faze te interdisciplinarne vede. V drugem delu svojega prispevka proučujem učne zmogljivosti v povezavi s sugestopedijo, I'azbremenjenost možganov, ki omogoča boljše učenje (alfa stanje), bistvene elemente sugestopedije, kot so sproščanje in koncentracija, ritem izgovorjenih besed, intonacija, dihanje ter vpliv glasbe, zvoka na delovanje možganov. Na kraju nakažem, kako poteka učenje po sugestopedični metodi (izmenjava dejavne z nedejavno fazo). Uvod Pri učenju, še posebej odraslih, pogosto zasledimo, da ne morejo preko svojih zavor in bolj malo verjamejo v svoje učenje. Tako je v prvih desetih letih našega stoletja nastala teorija o razvoju in prilagodljivosti v učenju. Njen oče J. Adams je menil, da so za učenje primerna le mlada leta, pozneje pa se človek bistveno več ne spreminja. Pa vendar sodobne teorije in izkušnje v praksi to zanikajo. Človek se uči vse življenje. Kaj je sugestopedijo? Sugestopedija je podveja sugestologije. Ta je osredotočena na preučevanje predvsem podzavestnih procesov in uporablja skupek tehnik, ki omogočajo ljudem uporabljati še neizvab-Ijene rezerve možganov in telesa. Podzavestne reakcije, ki jih izzovemo s posebnimi sistemi zvoka, besednimi strukturami, intonacijo glasu, z izzivanjem barvnih zaznav, namreč vplivajo na povečanje sposobnosti pomnenja, na kakovost miselne koncentracije, spodbujajo intuicijo in pripomorejo k ugodnemu učnemu ozračju. Sugestopedija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja z uporabo hetero- in avtosugestije v izobraževanju. Ustanovitelj je bolgarski zdravnik, psihiater in raziskovalec z izobraževalnega področja Georgi Lozanov. Lozanov poudarja, da bi se moral človek osvoboditi svojih notranjih spon in sprostiti neverjetno bogate naravne zmogljivosti. Metode uporabe sugestopedije naj bi tako presegale pojav didaktogenije - bolezni, ki jo učitelji oziroma šola povzročajo na telesu in duši učencev zaradi antagonističnega učnega okolja. Življenje pa bo nenehen potok sreče, in ne bojazni. Po svetu je metoda najbolj odmevala z izrednimi učinki pri učenju tujih jezikov. Razvojne faze sugestopedije Lozanov je utemeljil metodo sugestopedije leta 1966. Kasneje sta jo prevzeli ZDA in Francija, kjer so ustanovili prvo eksperimentalno šolo. Leta 1980 so jo uvedli tudi v Nemčiji in Avstriji. V ZDA se pri učenju tujih jezikov imenuje superle-arning. V zadnjem času pa spoznanja sugestopedije, uporabo miselnih vzorcev in spoznanja o delovanju možganov povezujejo v vedo celostnega učenja. SKUPINA SVET je pri nas leta 1988 začela uvajati metodo sugestopedije v učenje tujih je- zikov. V skoraj istem času je tudi center AVS iz Gradca začel poučevati tuje jezike po metodi AVS, ki je nadgradnja sugestopedije in v poučevanje vklju-čuje tudi pravila slovnice in avdiovizualnih metod. SINESIS s sedežem v Ljubljani je prevzel licenco Centra AVS iz Gradca za poučevanje tujih jezikov po tej metodi pri nas. Na kratko: Metoda poučevanja tujih jezikov AVS (Alpha Visual Supermemory System) je elemente klasičnega učenja združila s posebno tehniko telesnega in duševnega sproščanja (z uporabo pravilnega, ritmičnega dihanja ob strokovno izbrani glasbi) ter elementi sugestopedije. Ta preprosta metoda človeku omogoča, da povsem naravno spodbudi rezervne sposobnosti svojih možganov, se uči lahkotno, brez stresa in zelo hitro. Kaj zavre u