—
LETO VIII.
8
oktober 1982 glasilo szdl občine logatec
NOVI
IBBi
§2DL v boju za stabilizacijo
»i»,?0"Podar*k lh In družbenopolitičnih razmerah je bilo v zadnjih nekaj ?Kj £ h Povedano akoraj vaa. To Je bila osrednja tema 12. kongresa Wn on0r*M ZKS, plenuma CK ZKJ, RK ZKS v septembru, 2. kon-»'«nC*.S2DL' 10 kongresa ZS Slovenije. Val ti organi ao aprejell tudi
li
"»to obvezujočih sklepov.
Jđai Je te sklepe treba uresniče-^ vseh okoljih. Ugotoviti morale smo bili neuspeSni in katere Jjltivr>e izkušnje bomo uporabili v s p'inji bitki za stabilizacijo. Na 12. " RK szdl so se delegati dogodi'' da se bo szdl še posebej an-l0t "ala prj zagotavljanju boljše in-io't'ranosti' vzpodbujala motivirani 'n ustvarjala kritičnost, z oseb-„ 1 Ogledi pa pomagala pri prešanju gospodarskih težav.
»Sp8 ,0 bo Potrebno vzppdbuditi °bl'ke dela szdl.
k^n°9o nalog bo pri tem morala S^etl krajevna organizacija L' ki bo morala precej odkrito govoriti o svojem delu, načinih Uji1 oziroma ugotoviti vzroke ne-i;L v svojem okolju in poiskati tudi H 0 Danes prav gotovo ne more-, 9ovoriti, da so krajevne konfe-;,tCe SZDL odigrale svojo vlogo. ^°nai bodo, če še niso bile, napa-jjjj slabosti ugotovljene na pro-
Vskih kon<erencah.|z ten uaoto-
ij. naj nastane program in tudi nanj Qela OK szdl. Za delo (nedelo) govorna le OK szdl, temveč k s n,no organizirane subjektivni °°ialistične sile. Ne smemo si C«j0 tj dol0ih spiskov ljudi, ki no-(W,ali n« morejo opravljati več za-C'ev. ki so jih nekoč sprejeli, \8c naj ti končno povedo, da z \ v,rni imeni na papirju ne more-C 0diti začrtanih akcij in nalog. V Vm, szdl potrebujemo ljudi, ki tor{jripravljeni prevzeti nase odgo-°st za izvajanje začrtanih nalog; h!t ''Udi' ki naCelno pristanejo na \ n ,unkcije - dela pa ne opra-%d9ovorr|o. s tem slabijo akcije Srai De'° se mora vzpodbujati,
kar postavijo kot zahtevo delovni ljudje in občani sami. KK SZDL in OK SZDL se bosta morala odgovorno, vključevati v spremljanje in vzpodbujanje dela delegacij, skrbeti za osveščanje na tem področju, ugotavljati slabosti in jih sproti reševati. Potrebno pa je opozoriti tudi na težave, ki smo jih imeli v krajevnih skupnostih pri sprejemanju vodilnih funkcij v krajevni samoupravi.
Pripombe vodilnih funkcionarjev se niso nanašale na težavno delo v organih krajevne samouprave, temveč na probleme, ki jih povzročajo tisti ljudje, ki stoje v KS ob strani, napadajo zavzete in delovne ljudi v krajevni samoupravi z neutemeljeno in grobo kritiko, ki gotovo ne prispeva k reševanju perečih problemov; posebno če so kritizerske besede izrečene na nepravih mestih.
Dokončno bo treba -takim in drugačnim kritizerjem dokazati, da z grobimi, neutemeljenimi besedami izrečenimi na ulici namesto na sestanku, dosežemo težko popravljivo škodo v kraju. Kraj za pogovor o problemih življenja in dela v kraju so sestanki, tribune, ki pa se jih kritizer-ji ne udeležijo iz teh. ali onih razlogov. Krajevna konferenca pa je prostor, kjer se lahko razvija socialistična družbena zavest in socialistični patriotizem, oblikuje se merilo socialističnega samoupravnega obnašanja, se zavestno krepi samoupravna disciplina in odgovornost.
Če hočemo uresničevati in uresničiti program gospodarske stabilizacije, mora SZDL ustvariti vse pogoje za medsebojno odvisnost fronte SZDL, ki omogoča združevanje vseh sil za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Čimveč nas bo ustvarjalno delovalo, čimveč bo izražanja in upoštevanja pobud delovnih ljudi in občanov, tembolj bo demokratičnost SZDL v skladu s socialistično samoupravno potjo.
Jakob Kokalj
Nova tovarna stolov in strojev
tavati
\°nP°darska 0'bania i" Predsed" SZDL spremljalo na svojih
"W Seiah' bil° prek0 ustreznin \ °v informirano toda dlje nis-
Pri tem smo Premal° \ 1,1 v delo koordinacijske odbo-
I S*?8 Pri 0K SZDt 5e manj pa
Sls      Vse ,0 pa 'e 0Žil° de'° S n6dstva na forumski način dela. ti1?aacir" dela bomo morali presedajoč se, da je dobro le tisto,
Gradnjo tovarne stolov in strojev KLI Logatec smo predstavili širši družbenopolitični skupnosti ob njeni verifikaciji na komisiji za oceno naložb v SRS.
Naložba v predračunski vrednosti 256 milijonov din obsega tovarno stolov in tovarno strojev, ki sta po proizvodnem programu in tehnologiji povsem ločeni, vendar je vrednost infrastrukture tolikšna, da j je ekonomsko nujno potrebna povezana gradnja Mnenje komisije za oceno naložb je pozitivno, vendar je zaradi smotrne izrabe sredstev naložba razdeljena v dva dela.
Prvo fazo predstavlja gradnja tovarne stolov v vrednosti 102.321 tisoč din. Že ta mesec pričenjamo s pripravljalnimi gradbenimi deli. Gradbena dela so zaupana podjetju Slovenija ceste Tehnika iz Ljubljane, pri čemer sodeluje kot soizvajalec Gradnik Logatec. Dogovorjena delitev del je 70 30 v korist SCT. Instalacije bo izvajal IMP iz Ljubljane. Planirana strojna oprema pa je izključno domače proizvodnje.
Čeprav se gradnja začenja zdaj, ko vstopamo v zimski čas, ki je gradbeno neugoden, je izvedba planirana tako, da bo zaključena v septembru 1983.
Podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev - nov korak pri uresničevanju nafte naložbe
Akcija združevanja sredstev za naložbo se je uspešno končala s podpisom samoupravnega sporazuma 24. septembra 1982.
OZD s področja lesarstva (Brest Cerknica, Tovarna pohištva Brežice,
•    • JCf.
pomim žive...
Spomin ne zbledi. Spominjamo se nekega dneva, dogodka, človeka, prijatelja, spominjamo se preteklosti. Spominjamo se nekoga, ki ga ne poznamo, a je dal življenje za naSo svobodo. In prav le, da en dan v letu posvetimo njim, katerih spomin nenehno živi med nami. Tiho zažari plamen v naSIh srcih. Prižgemo sveče na grobovih. Zasliši se oddaljena pesem. T/ho, spokojno odmeva od jesenskih vej...
Ne pozabimo. In obenem ne žalostimo se. Dan mrtvih nas tudi opominja, da je v življenju treba nekaj storiti za človeStvo, za naS danes, za jutri naših otrok.
LIK Savinja Celje, Lesonit Ilirska Bistrica, LIP Radomlje, Oprema Izola, Alples Železniki in Hoja Ljubljana) združujejo svoja sredstva kot koristniki proizvodov tovarne strojev.
DO s področja trgovine in transporta (Slovenijales Trgovina Ljubljana, Lesnina Ljubljana, Feršped Ljubljana) se vključujejo kot standardni prodajalci izdelkov. OZD, s katerimi smo povezani v repro verigi in izvajalci del (Mitol Sežana, Po-likem Trgovina Ljubljana, Slovenija ceste - Tehnika Ljubljana, Gradnik Logatec, LIV Postojna, Kovinoplas-tika Lož, GG Ljubljana, Inles Ribnica in KTL TOZD Valkarton Logatec), združujejo svoja sredstva pri sovla-ganju z namenom, da bodo povečale svoj izvoz.
Planirana vrednost združenih sredstev v višini 114 milijonov din je ob podpisu samoupravnega sporazuma celo nekoliko presežena, kar potrjuje pravilnost naše naložbe. Zaposleni v OZD, ki združujejo sred-. stva, so naložbo dodobra proučili na sejah svojih strokovnih in samoupravnih organov. S podpisom pa so potrdili pravilnost svojih in naših odločitev.
Pavel Kranjc, dipl. ing.
izanima
—nas
Srečanje delavcev DO KLI Logatec in Žeče Karlovac
V soboto, 18. septembra, smo delavci KLI gostili delavce delovne organizacije »ŽEČE« iz Karlovca, ki je združena v SOZD Jugoturbina. Sodelovanje med obema delovnima organizacijama na poslovnem področju poteka predvsem med TOZD Stavbno pohištvo in TOZD Građevinski okov, ki proizvaja okovje za okna oz. vrata, ki ga vgrajuje v svoje izdelke TOZD Stavbno pohištvo.
Srečanje 18. septembra je povratno srečanje, saj so delavci TOZD Stavbno pohištvo bili gostje v Karlovcu lansko jesen.
Po ogledu naše delovne organizacije smo se delavci - športniki obeh delovnih organizacij pomerili v kegljanju, streljanju (moški in ženske), balinanju in v šahu.
V teh srečanjih smo bili domačini uspešnejši, saj so nam gostje odvzeli zmago le pri moških v streljanju.
V popoldanskem tovariškem srečanju v Kališah so se najmočnejši in najmočnejše iz obeh DO pomerili v vlečenju vrvi, kjer smo domačini bili zopet uspešnejši.
V večernih urah so gostje odšli proti Karlovcu z obljubo, da bo prihodnjo srečanje v Karlovcu. Srečanja naj tako postanejo tradicionalna.
PRVE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV SOZD SLOVENIJALES
Delavci gozdarstva in lesarstva SRS smo upoštevali stališče republiškega sveta ZS Slovenije, naj se ne organizirajo športne manifestacije republiškega obsega. Na športni komisiji SOZD Slovenijales smo razmišljali o letnih športnih srečanjih v okviru SOZD. Od razmišljanja smo v letošnjem letu prišli do prvih letnih športnih iger delavcev SOZD Slovenijales, ki so bile 2.10.1982 v Celju. Uspešen organizator prvih iger je bila delovna organizacija Savinja Celje. V okviru športne dejavnosti sta bili organizirani še dve aktivnosti in sicer; razstava kulturnih ustvarjal-cev-delavcev amaterjev ter akcijska konferenca DPO SOZD o izvozu
Na kulturni razstavi so se predstavili tudi delavci KLI-ja in sicer: KURENT Janez, intarzija (vas, panorama); GODINA Franc, leseni kipi (akt in pastirček) in MUSEC Franc, olje (Logaško polje in tihožitje). Razstava je prikazala bogato ustvarjalnost delavcev amaterjev.
V sedanjem času, ko si celotna družba prizadeva za čimvečji izvoz, se je odvijala akcijska konferenca družbenopolitičnih organizacij SOZD Slovenijales na temo; Slovenijales in gospodarski odnosi s tujino. .
Konferenca je zaključila svoje delo s sklepi, ki zavezujejo vsakega delavca v SOZD za boljše delo, da bi dosegli planirani izvoz oziroma ga presegli.
Uradni   zaključek celodnevnih športnih aktivnosti je bila razglasitev rezultatov po posameznih tekmovalnih panogah. Rezultati:
1. Mali nogomet. Sodelovalo je 16 ekip.
Zmagovalec LIK Kočevje, KLI Logatec 10. mesto.
2. Odbojka mqški in ženske. Zmagovalec TRISO Slovenj Gradec oz. Savinja Celje, KLI ni sodeloval.
3. Kegljanje, moški. Sodelovalo je 15 ekip.
Zmagovalec Brest Cerknica, KLI 2. mesto.
Kegljanje, ženske. Sodelovalo je 9 ekip
Zmagovalec Savinja Celje, KLI 5. mesto
4. Streljanje, moški. Sodelovalo je 9 ekip.
Zmagovalec TP Brežice, KLI 7 mesto
Streljanje, ženske. Sodelovalo je 7 ekip.
Zmagovalec Savinja Celje, KLI 6. mesto
5. Šah, moški. Sodelovalo je 6 ekip. Zmagovalec TRISO Slovenj Gradec, KLI 4. mesto.
Šah, ženske. Sodelovale so 4 ekipe
Zmagovalec Brest Cerknica, KLI
2. mesto
6. Namizni tenis, moški. Sodelovalo je 10 ekip
Zmagovalec Trgovina Slovenijales, KLI 8. mesto Namizni tenis, ženske. Sodelovalo je 5 ekip
Zmagovalec Brest Cerknica, KLI
3. mesto
SKUPNI ZMAGOVALEC JE BREST CERKNICA. KLI je pristal na 4. mestu. Sodelovalo je 20 ekip.
Kot zaključek tekmovalnih panog so bile tudi igre spretnosti - »igre brez meja«, ki so nudile gledalcem obilo zabave, udeležencem pa veliko »živčnosti«.
Najbolje se je odrezala ekipa Brest Cerknica, 2. mesto smo za, sedli tekmovalci KLI. Vseh ekip pa je bilo 6.
Letne in zimske igre SOZD naj bi postale tradicionalne. Morda se drugo leto srečamo v Logatcu.
Ivanka KORENČ
KRAJEVNA SKUPNOST TRATE je na 4. skupni seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti, ki Je bila dne 6. 10. 1982, postavila dvoje delegatskih vprašanj:
l. Kdo v občini ima pravico odločati o celodnevni osnovni šoli?
Prehod na celodnevno šolo je opredeljen v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981-1985, ki so ga sprejele organizacije združenega dela iz' področja gospodarstva in negospodarstva, delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, krajevne skupnosti, skupščina občine Logatec, občinski svet ZSS Logatec in drugi.
Družbenopolitična usmeritev, ki jo je sprejela republiška skupnost za izobraževanje, zahteva prehod na celodnevno osnovno šolo povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji. V občini je tudi občinska konferenca ZKS na svoji seji podprla tako usmeritev.
V skladu s takimi usmeritvami dogovorom o temeljih dru;
plana občine Logatec za oi 1981-1985 sta obe osnovni šo«' ganizirali celodnevni pouk za 111 razrede v tem šolskem letu. j Izvršni sv«1
2. AH J« v dogovoru o tem«J družbenega plana občina L<™ tac   mišljena   le moderni**^ ceste ŽIDANK-TRATE aH V za njeno asfaltiranje?
V dogovoru o temeljih družb* ga plana občine Logatec za o j bje 1981-1985 je v poglavj" . PROMET IN ZVEZE določeno, * v krajevni skupnosti TRATE i*^, rekonstrukcija in posobitev voz . na cesti ŽIDANK-TRATE v doli'" km. jf
Pri tem je mišljeno, da se najj*
no cesto na posameznih da''%
konstruira in asfaltira v planira
obsegu. , J
izvršni s*
»OPTIK«
BRANKA JELOVČAN STARA CESTA 5 61360 VRHNIKA
Cenjene stranke obveščam, da bo lokal odprt od 1. 11. 1982 - 1. 2. 1983:
PONEDELJEK OD 15.00- 18.00 SREDA OD 15.00- 18.00 PETEK OD 15.00- 18.00
Se priporočam!
Kovice
tokrat bolj uravnoteženi
•■•tosnje športno srečanje ob celjskem sejmu Je logaškim predstavkom prineslo uvrstitev v sredino tekmujočih ekip. Nastopili so v treh ?an°gah: vleki vrvi, streljanju In kegljanju. Slednjo ekipo so sestavljale i9n8ke. Rezultati: vleka vrvi 7. mesto med 15 ekipami, streljanje 13. 32 ekipami In kegljanje 12. mesto med 17 ekipami.
posebeJ velja pohvaliti strelce, ki so se letos precej bolje odrezali *ot Pred letom.
v »kipah ao, razen pri vlačilcih vrvi, aodelovali tudi delavci, zaposleni m obrtnikih.
Jago
"močni možje« - Foto: J. Turslč
zstava inovacij
jtl llrskobistriSko obrtno združenje
iJi'£iskovalna skuPnost sta v za" ^ oktobra pripravila razstavo ,°Vacijskih dosežkjov. Zajela je to-^tn° dejavnost obrtnikov in delov-t °rOanižacije »Plama« iz Podgra-i, »ečina izdelkov, ki smo jih videli, ,tb||a razstavljena tudi v Celju. Gre Ij ?animiv poskus pokazati kraju, 5 'izdelki nastajajo in njegovim bivalcem, kaj vse tod nastaja,
obenem pa spodbuditi večje zanimanje za ustvarjalno delo, ki v dobr-šnji meri prispeva k premagovanju sprotnih gospodarskih težav. Vsak prihranek vendarle lahko pomeni tudi utrjevanje poti v trdnejše gospodarjenje.
Otvoritve razstave sta se udeležila tudi predstavnika logaškega združenja.
Jago
°9led k sosedom
!W6rT1' ko smo sodelovali na celj-
!6d6|Se'mu' smo se sredi oktobra W   n° sretal1 predstavniki cer-
u,e8a in logaškega obrtnega 6nja. Sestanek je bil namenjen 'avi spoznanj o pomenu in po-
nj . -—■ »Hu^naiij u pumonu m po-
0ju združenj, delu in načrtovanjih. \y ko združenje je bilo ustavno 197V leta. Do danes se je Hi °dobra utrdilo v občinski zaves-S5d v zavesti obrtnikov, zato so be-\ ln'e9°vin predstavnikov tekle CJ*° trdneje in prepričljiveje od
OkniSki obrtniki, 179 jih je, so "Ura S 70 delavci in 97 osebami, ki v|iajo obrtno dejavnost kot po-
stranski poklic, lani dosegli 140 milijonov celotnega dohodka in imeli 37,7 milijonov čistega dohodka. Tovrstni dodatki za našo občino: 163 obrtnikov, 106 delavcev, obrt kot postranski poklic pa ima 28 občanov, celotni prihodek je 163 milijonov, dohodek 42,7 milijona din. In še podatki o obrtništvu v občini, kjer je le-to najbolj razvito: občina Ljubljana Vič-Rudnik ima 1.463 obrtnikov, 1294 delavcev, 360 ljudi ima obrt kot postranski poklic, celotni dohodek 1,6 milijarde, dohodek pa 453 milijonov din. Vsi podatki so povzeti po katalogu letošnjega celjskega sejma.
Razrast celjskega sejma
Letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju, 15. po vrsti, je presegel načrtovane okvire, po obsegu in raznovrstnosti ponudbe. Ne samo, da je zmanjkalo prostora za vse, ki so želeli razstavljati; prireditev je dokazala svojo moč in utemeljenost v našem času in prostoru. Število raz-stavljalcev, izdelkov in tudi obiskovalcev je bilo občutno večje od tistega v prejšnjih letih.
Prvič je bil izdelan katalog raz stavljenih predmetov, ki obsega okrog 800 strani. Ocenjujemo, da zajema dobrih 5 odstotkov vseh obrtniških izdelkov Slovenije. Logačani smo se letos predstavili takole: Vlado Puc - s pladnji za gostinstvo,; mizo za krožno žago in deli za opremo jadrnic; Franc Rudolf s podstavki za kolesa in napenjalci kotlov; Marijan Pivk - s storitvami galvanske obdelave elementov, Dušan Čuk - z obnavljanji zavornih oblogi-Borut Škulj - z vtičnimi elementi iz gume, antenami za prenosne TV sprejemnike, Jože Oblak - s ce-
mentnimi cevmi; Izidor Seljak - z mrežami za grill in žično posodo za pommes-frittes; Peter Grom - z lesenimi poslovnimi kovčki in umetniškimi okviri za slike; Miran Amon s čolni in preklopnimi nosilci motorja coina. Igor i omažic je z obrtno zadrugo »Galeb« predstavil načrte in podobe tipskih farm, v našem paviljonu je sodelovala tudi obratovalnica »Vargalant« z Vrhnike in predstavila obnovljene premne roke ter različne vrste varjenja barvnih kovin, podložk in varovalk, perforiran kovinski trak, ki se uporablja pri izdelovanju sirov in so ga morali sirarji doslej uvažati.
Smo bili uspešnejši kot lani? Da, predvsem v organizacijskem pogledu in, za zdaj vendarle samo še po oceni, tudi poslovno.
Celjski sejem bo moral v prihodnje poiskati večji prostor in se opredeliti za predstavljanje po panogah in ne kot doslej po združenjih.
Jago
Logaški paviljon 1982 - Foto: J. Turšič
Zamenjava osebnih izkaznic
Obveščamo vse občane, ki še niso zamenjali starih osebnih izkaznic, da jih morajo po določilih zakona o osebni izkaznici (Ur. I. SRS, št. 16/74 in 29/79) zamenjati najpozne-' je do 12. oktobra 1984. za nove. Izkaznice morajo zamenjati ne glede na to, da jim rok veljavnosti še ni potekel.
Občane prosimo, naj ne čakajo do oktobra 1984, temveč naj se že zdaj in v naslednjem letu zglasijo pri upravnem organu za notranje zadeve skupščine občine Logatec, kjer bodo vložili zahtevo za zamenjavo osebne izkaznice. Tako se bodo izognili preveliki gneči v jesenskih mesecih leta 1984 pa tudi upravni organ bo lažje opravljal svoje delo.
Občan mora zahtevi za zamenjavo osebne izkaznice priložiti dve
enaki fotografiji, ki morata kazati njegovo pravo podobo in biti izdelani na belem tankem fotografskem papirju brez retuš, v velikosti 3 x 3,5 cm, v črno-beli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti posneta in izdelana z napravo za avtomatsko fotografiranje.
Občan, ki prvič zahteva osebno izkaznico, mora poleg dveh slik predložiti na vpogled pristojnemu organu še izpisek iz rojstne matične knjige in dokaz o državljanstvu
Občanom, rojenim v občini Logatec, ni treba predložiti izpiska iz rojstne matične knjige in dokaza o državljanstvu.
Vsak, kdor je star več kot 18 let, mora imeti osebno izkaznico. Osebna izkaznica se da tudi osebi, ki je dopolnila 15 let starosti, če to za-htevjo starši ali skrbnik. Jago
Osebno izkaznico je treba zamenjati najpozneje v 30 dneh, če je nastopil kateri od naslednjih razlogov:
- če je potekel rok veljavnosti,
- če je poškodovana oziroma obrabljena ali če iz kakšnega drugega vzroka ni več uporabna,
- če lastnik osebne izkaznice spremeni osebno ime,
- če lastnik osebne izkaznice spremeni stalno prebivališče,
- če fotografija na osebni izkaznici ne kaže prave slike imetnika.
Kdor osebno izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje, mora v 15 dneh izgubo prijaviti pristojnemu organu in zahtevati novo osebno izkaznico.
Z denarno kaznijo do 500 din ali zaporom do 15 dni se kaznuje za prekršek:
NAŠE MALO MESTO
1. Kdor ne zahteva v določenem roku po dopolnitvi 18. leta starosti izdaje osebne izkaznice,
2. kdor ima hkrati več kot eno veljavno osebno izkaznico,
3. kdor nima pri sebi osebne izkaznice, ki jo je dolžan imeti, če ni mogoče drugače ugotoviti njegove istovetnosti,
4. kdor osebno izkaznico zastavi ali jo vzame za zavarovanje svojih pravic,
5. kdor ne zahteva v predpisanem roku zamenjave osebne izkaznice in
6. kdor ne naznani v predpisanem roku, daje izgubil osebno izkaznico.
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec
Že dalj čas.a zbiram pogum, da bi tudi jaz napisala nekaj v Logaške novice, vendar ob današniem temou življenja vedno zmanjka časa za stvari o katerih je dobro kdaj pa kdaj razmišljati. Pričelo se je jesensko deževje in s hitrimi koraki se bliža zima. Prav zima mi je dala povod, da sem se odločila napisati članek, ki bo morda za nekatere boleč, za druge zanimiv, nekateri mi bodo dali prav, drugi pa me bodo kritizirali; češ ukvarjaj se s čim drugim, to pa pusti tistim, ki so za to postavljeni. Cilj mojega pisanja je, da bi članek le obrodil vidne sadove.
Že pred časom sem brala kratek zapis o obratovanju vlečnice na Sekirici, bolj točna obrazložitev vzrokov pa je bila v časopisu »DELO«. Pri tem pa je tudi ostalo. Zima je pred vrati, zato bo večino, zlasti starejše, zanimalo, kaj bodo njihovi otroci delali med zimskimi počitnicami. Da so počitnice lepše jim lahko omogoči logaška Sekirica in njena vlečnica. Tu pa se problem začne in verjetno za nekatere tudi konča.
Spomin mi seže 19 do 20 let nazaj, ko je bil Logatec še precej manjši, otroci še niso bili tako množično vključeni v alpsko smučanje ali smučanje nasploh, če pa so že smučali, so zavihteli smuči na ramo in jo mahnili peš na Sekirico, za Narodni dom (Pungart) ali na kak drug večji hrib v bližini Logatca. Tako je zrasla na Sekirici najprej ena skakalnica, nato druga manjša, na koncu pa še skakalnica obložena s plastično maso, da so lahko skakali tudi v času brez snežne odeje. Da so se lahko aktivno vključevali tudi tisti otroci, ki so bili materialno bolj slabo priskrbljeni, jim je smuči posojal preko zime TVD Partizan.
Bilo je veliko prireditev večjega obsega. Tam smo spoznali takrat tudi večje mojstre v skakanju, ki se še danes ukvarjajo s tem športom. Veliko nedelj so se kar druga za drugo vrstile tekme na logaških skakalnicah. Obisk je bil velik, ljudje smo opazili, da v Logatcu nekaj živi.
Vendar Logatec ni živel samo pozimi, saj je skozi vse leto aktivno delovalo tudi šolsko športno društvo.
Ni bilo proslave, da na njej ne bi nastopali mali in veliki športniki, ki so pokazali svoje znanje gimnastike. Ljudje so se teh prireditev v velikem številu udeleževali in bili z njimi zadovoljni. Razne prireditve so bile v starem kulturnem domu (DIDEL DOMU); drugo vrsto veselja in sprostitve pa je nudilo »Naklo«, kjer se je preko poletja lahko vsako nedeljo zaplesalo, ljudje so se sprostili, preživeli so marsikatero lepo popoldne v krogu v krogu svoje družine in se poveselili v prijetnem gozdičku na svežem zraku.
Večina se še spomni logaškega kopališča. Bilo je skromno, a dovolj, da si se v vročini lahko malo ohladil. Bilo je odprto celo poletje. Danes si pa po dopustu, ki aa imaš na morju, če ga sploh imaš, ne moreš privoščiti niti enega kopanja več, če se ne zapelješ na Vrhniko ali v Ljubljano. Tako so otroci prikrajšani za marsikatero urico kopanja v hladni vodi. Ni čudno, da je toliko šoloobveznih otrok, ki so še neplavalci in se učijo plavanja šele, ko je organizirana šola v rTaravi. Če bi si rad kdo osvežil spornjn, kje je bilo logaško kopališče, si-ta spomenik lahko ogleda, saj bo imel kaj videti. Ali mora tako res biti ali je še kakšna možnost, da se to popravi?
Še bi lahko naštevala, malo iz tega področja, malo iz onega. Vendar ni moj namen, da se v vsako stvar spustim podrobno, uporabljam procente ali operiram s številkami. Tisti, ki to poznajo, se bodo hitro spomnili, vem pa, da je teh zelo veliko in marsikdo bo močno prikimal z glavo, drugi bo še kaj dodal, nekateri pa bodo tiho, kot so sedaj, ko tega v Logatcu že dolgo ni več.
To kar je bilo v Logatcu pred nekaj leti, ni bilo organizirano in zgrajeno z goro denarja. O tem, koliko ga je bilo, od kje so ga vzeli, ne bomo razčlenjevali. Zgrajeno je bilo in se je uporabljalo - skratka služilo je svojemu namenu. Naša vlečnica na Sekirici pa se je uporabljala le eno samo sezono. Poleg nje že nekaj let samevajo skakalnice, ki jih načenja zob časa. Ob tem pa se vra-
čam; ali je kje kdo, ki za to odgovarja? Ali je kje kdo, ki bi znal občanom Logatca odgovoriti: zakaj tako, zakaj je porabljen denar, ki ga prispevamo? Vemo, da ga je bilo nekaj porabljenega in sedaj rjavi ali razpada na raznih koncih Logatca. Vem, da se bo našel izgovor, sto izgovorov, vendar bodo za marsikoga in tudi zame prazni, brez vrednosti in opravičila, pokrili bodo le na videz veliko malomarnost, lahko rečemo nas vseh, predvsem pa posameznikov, ki so za to odgovorni, predvsem našim otrokom, ki si tako močno želijo, da bi vsaj nekaj v Logatcu obratovalo in delalo.
Naj se na koncu še opravičim, če sem bila morda preveč pikra. Morda pa bomo končno le »stopili« skupaj in pokazali, da lahko nekaj naredimo in popravimo tisto, kar smo zamudili. Nikoli ni prepozno!
P. M.
Pregled pomembnejših sklepov 4. seje občinske skupščine
Zbori občinske skupščine so se po poletnem odmoru zbrali 6. 10. 1982 na delovni seji. Družbenopolitični zbor je zasedal na samostojni seji, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta zasedala na skupni seji.
Delegati so večjo pozornost posvetili obravnavi analize rezultatov poslovanja organizacij združenega dela iz področja gospodarstva in negospodarstva v I. polletju 1982 in izvajanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1982 v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva.
Po obravnavi vsebine te točke so delegati sprejeli naslednje SKLEPE:
1. Skupščina občine Logatec sprejema analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela iz gospodarstva in družbenih dejavnosti za obdobje januar-junij 1982, ki jo je izdelala Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani.
2. Temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so kršile dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1982 morajo uskladiti delitvena razmerja osebne in skupne porabe z dogovorjenimi okviri za leto 1982 najkasneje do 31. 12. 1982
Temeljne organizacije združenega dela morajo uskladiti navedeno porabo v masi in na delavca, medtem ko mora Konfekcija Logatec uskladiti delitvena razmerja le na delavca, ker v masi ni mogoče zahtevati uskladitve, zaradi povečanega števila zaposlenih nasproti letu 1981
3. Delovne organizacije s podro'' ja družbenih dejavnosti morajo P* koračitve osebne porabe uskladi'' dogovorom najkasneje do 31 1( 1982 na zaposlenega, medtem, m masi ni mogoče zahtevati usti*®' ve, glede na dogovorjen P°ve\«. obseg programa v okviru spraj91 srednjeročnih usmeritev. (
4. Rast primerljivega dohodi gospodarstvu bo dosegla največ indeksa 117 in se mora rast sr# stev za osebne dohodke v druzC nih dejavnostih in delovnih skui tih DPS in SIS uskladiti z dogovora.
Rast sredstev za osebne u~— , v delovnih skupnostih DPS in 5 sme začasno znašati največ do 1 deksnega porasta 115 na stanja* poslenih delavcev z dne 30. 6.1*8 Na osnovi kazalcev 9-mesečne» gospodarjenja v občini Logatec ta ocena ustrezno spremeni8" glede na doseženo rast primerlj'" ga dohodka.
Pomembna točka za družba" politično skupnost je bila tudi o ravnava in sprejem predloga dp« vora o spremembah in dopoln^ dogovora o temeljih plana oW' Logatec za obdobje 1981-1906
V predlogu sprememb in dop0'^ tev dogovora so zlasti upoštev°.? manjše ekonomske možnostiza vedbo posameznih nalog na d" čenih področjih. jfl
K predlogu sta predlagala KL_a izvršni svet amandmaje, ki so s«
našali na področje delitve sr»
za osebne dohodke, področje
zaP"'
slovanja novih delavcev, na izfl', njo proizvodnega obrata ALP'N.,
Rovtah in asfaltiranje cest in krajevnih skupnosti Naklo.
ur
Po širši razpravi gradiva te t" je bil sprejet SKLEP: ^
1. Sprejme se predlog sprem% in dopolnitev dogovora o ternte[ družbenega plana občine LO0a s za obdobje 1981-1985 skup3' predlaganimi amandmaji. .e,
- Delegati so obravnavali in sKp jeli še SKLEP, da se za delno % škode, ki je nastala zaradi PoZ ^ j zemeljskih plazov spomladi 19 ^ kmetijstvu, vinogradništvu in nfl < kalnih in nekategoriziranih ces' ^ občini Brežice, odobri uP°rsKii sredstev solidarnosti v *n6 5.275.300,00 din. . u
- Obravnavan in sprejet je bl j. ODLOK o spremembi odloka ° ^ činskih upravnih taksah na obn1 ^ občine Logatec, s katerim se ^s (, juje plačevanje upravnih taks konom o spremembah in doP0^ vah zakona o upravnih taksah ,| bil objavljen v Uradnem listu SP 23/82. „(•
S tem odlokom se povečuj6 p sne tarife za 100 %, plačevati h bo potrebno od 1. novembra ^
- Na področju kadrovskih 1 ^ pa so delegati zborov obravnav sprejeli naslednje SKLEPE:
1. Za sodnike Temeljnega so ^ v Ljubljani se izvolijo Bojana ». MEK, Darinka ŠETINC in Sort' DAN iz Ljubljane.
sovice
gospo Sloveniji se imenuje
2 Marjana GREGORCA iz Zgor-
I Jarš 13 se razreši funkcije najstnika javnega tožilca Temeljne-
II iavnega tožilstva v Ljubljani -'0die enote v Domžalah.
3' ^a skupnega delgata v odbor
"kležencev družbenega dogovora skupnih osnovah za zagotavljanje
' usklajevanje samoupravnih in "ibenoekonomskih odnosov na
»drocju stanovanjskega
*fstva v SR Sloveniji se
%i PFEIFERJA iz Celja. 4 Za skupnega člana v odbor '"Pisnikov družbenega dogovora ''»Sinu uporabe in upravljanja s "Ostvi solidarnosti za odpravljanje bledic naravnih nesreč se imenu-Ffanca HOČEVARJA, predsedni-1 Vršnega sveta skupščine obči-1 Kranj.
V komisijo za spremljanje izva-P družbenega dogovora o meri-*a vrednotenje pravne pomoči se >uje Albina PODJAVORŠKA iz Milane. Enota Ljubljana.
6. Miloša MAURIJA se z 31. 8. 1982 razreši funkcije tajnika komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SO Logatec.
7. Maksa ADAMIČA, referenta za kadrovske zadeve SO Logatec, se imenuje za tajnika komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SO Logatec.
8. Vinko URBASA, v.d. načelnika geodetske uprave SO Logatec, se razreši funkcije s 15. 10. 10982.
9. Tatjano SLAVEC, geometra v geodetski upravi SO Logatec, se imenuje s 16. 10.1982 za v.d. načelnika geodetske uprave SO Logatec za dobo 6 mesecev.
10. Marijo MIHEVC iz Logatca, delegatko SO Logatec v svetu VVZ »Kurirček« Logatec se razreši funkcije.
- Alenko JUG iz Logatca se imenuje v svet VVZ »Kurirček« Logatec kot delegatko SO Logatec.
SEKRETARIAT SO IN IS
Gradnik na ljubljanskem gradbišču
Kakor je za delo slabo kazalo še do nedavna, je Gradniku konec septembra ponudila delo stanovanjska z zadruga na Brdo pri Ljubljani. Gre za nize 18 stanovanjskih hiš. Gradnik se je lotil dela, dasi z izvajalske in komercialne plati ne najbolj privlačnega.'Za zemeljska dela in pripravo temeljev na izredno težkem ilovnatp-lepljivem zemljišču je dogovorjeno le 8.000.000 din. Rok za
KULTURNA KRONIKA
'«p* N'CNO V OODOVICU- - Krajevna skupnost Godovič je 26. septem-kievra*nova,a svo' Praznik Praznovanje je bilo tistega nedeljskega popovoj8 namenieno odprtju »Šebaljevega bajerja«. Tu so Godovičani zajezili »j6roustvarili umetno jezero za poletno kopanje in veslanje, sicer pa je 'spf dragocen zbiralnik protipožarne vode. Na otvoritveni slovesnosti \lt Oovoril o pomenu vodnega zajetja predsednik krajevne skupnosti, ki )r9tjl^.."krati hvaležnost množici krajanov, ki je prostovoljno pomagala pri NaSri ii U in ureianiu brezin. V kulturnem sporedu so nastopili učenci in *vj :nci z recitacijskim programom ter Logaški oktet, za katerega je bil to ,avni nastop v Godoviču.
maš
, mjmitmnm cio, m jo v avujoin iu.uuuvj- r-------
' zborom pesmi sodelovali na Silvestrovo v Cerknem.
maš
,9J°TENJSKI PEVCI IN TAMBURAŠI V BUKOVICI. - Na povabilo meša-C Pavskega zbora Triglav iz Bukovice pri Novi Gorici, ki je že dvakrat C0val v Hotedršici na predvečer šentviškega tabora, je moški pevski zbor ,iLl6(1ršica 18 9 1982 sodeloval na koncertu v počastitev krajevnega praz-
>.. v Buk
■ 'O. a. mig* sooeiovai na kuiiuduu » k« \. *l"h^V'C'' Prostorna dvorana je burno zaploskala ubrano zapetim pes-\ii u } so se dlani ogrele po nastopu tamburašev. Tamburaši, sami '% pr0,enJci' ki svoj prosti čas preživljajo ob tamburicah, so tako doživeli M p0s'2nan'e' ki bo vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo. Aplavz je prekida je arr|ezne pesmi, posebno vzneseno pa je bilo ob zadnji pesmi. Dvo-^ letVStala in P|oskala Nepozabno doživetje. Tudi za Matijo Logarja, ki že 8 trdim delom oživlja glasbeno kulturo v Hotedršici.
Milan Matičič
dokaj nelagodnih gospodarskih razmerah in v dovolj nevšečnem vremenu bo moč na gradbišču komaj »preživeti«. In prav to je treba.
Pa še pristavek: kaže, da je zadruga z delom Gradnika zadovoljna - to pa je hkrati tudi ugoden pogoj za sklenitev pogodbe za nadaljnja dela od temeljev do strehe za kakih 10.000.000- din.
Maš
V novih prostorih
Že nekaj časa se je govorilo, da je za Moški pevski zbor iz Dolenjega Logatca prostor na Griču v takoimenovanem »didldomu« pretesen. Nobenega ugovora ni bilo glede ogrevanja in pospravljanja, toda pozimi so pevci težko dihali v pregretem prostoru, ugotavljali so pa tudi slabšo zvočnost. Ansambel, ki ima na vajah vsaj 15 pevcev, se je v majhnem prostoru glasovno razbil. Letos pa so se stvari premaknile. Moški zbor se je povezal z Društvom mladih glasbenikov in v starem vrtcu so uskladili svoj urnik dela z mladimi. Tako se še naprej pevci dobivajo ob torkih in četrtkih zvečer, kakor je bila navada že vrsto let in v velikem vadbenem prostoru so bolje zadihali. Nekateri sicer niso zadovoljni s čistočo, saj je stavba precej zanemarjena in se pospravljanje ne pozna veliko. Tudi disco ob koncu tedna naredi svoje. Cikov je bilo nekajkrat polno po tleh še v torek zvečer. Mladi si prizadevajo, pobelili so hodnik in nekaj vadbenih sob, v dogovoru s »starejšimi« pevci pa bodo zgornje nadstropje kmalu ločili z vrati na stopnicah in »gornji hrami« bodo taki, kot jih resno delo zahteva.
Povezanost mladih in pevskega zbora je vsekakor dokaz, kako se je moč dogovarjati. Takih primerov bi si želeli še več. Predvsem, da bi čimveč mladih stopilo v vrste pihalnega orkestra, pevskih zborov in drugih društev, kjer si napredka brez podmladka ni mogoče niti zamisliti.
Primož Sark
■ Ote***' OKTET V CERKNEM. - Spored prireditev v počastitev idrijske-lnskega praznika je napovedoval tudi koncert Logaškega okteta v Nj«. ^vecer. 1 ■ oktobra, je polna kinodvorana v Cerknem z zanimanjem '•ten?*8'8 Drvi koncertni nastop logaške osmerice, ki je bila sicer poslu-iip0. *nana iz radijskih in televizijskih oddaj. Napovedovalka Melanija Šter I Si 01 vodila koncertni spored od Gallusa prek Foesterja, Ipavca, Prelov-\hh0nitiJa. Vrabca, Jereba, Marolta, Tomca vse do izbora narodnih slo-"(l(j0|j. fn iufloslovanskih pesmi. Navdušenim poslušalcem se je moral oktet '9|%r Sez dvema dodatkoma - Posebno pozornost je oktetu namenil di-^ j j.,_cerkljanske Ete, ki je v svojem navdušenju povabil logaške pevce, da
Pevski koncert v počastitev Dneva republike
Dekliški pevski zbor se je že tako usidral v našo zavest, da se najbrž niti ne spominjamo, da deluje šele slabo leto. Prvič se je zbor predstavil na proslavi ob Dnevu republike lani, ko je presenetil logaško publiko, navajeno in razvajeno od zborovskega petja. Voda deklet Zdravko Novak pripravlja z zborom program ob obletnici prvega nastopa v Narodnem domu, k sodelovanju pa so dekleta povabila Moški pevski zbor iz Dolenjega Logatca, ki to sodeloval s polovico programa. Primer povezovanja je skoraj lahko za zgled in takih si v Logatcu zagotovo želimo še več.
Primož Sark
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
vabimo vas
Vsekakor je treba ta zapis o filmih pričeti s koncem meseca novembra, ko bo na sporedu ob Dnevu republike jugoslovanski film Z VLAKOM PROTI JUGU. To je sicer komedija, a vredna ogleda V filmu nastopa mlada Marina Nemet, ki so jo v lanskem Pu-Iju opazili tako gledalci kot filmska kritika. Zgodba je postavljena v današnji čas. Velika stanovanjska stavba, mlad zakonski par, počena vodovodna cev, simpatični upokojenec in seveda neizbežni opravljivi sosedi. Zagrebčani so komedijo duhovito reklamirali: komedija s petjem, vodovodom in hišnim svetom.
Mlade gledalce bi rad povabil v kino na posebno predstavo v četrtek, 11. novembra, ko bo na sporedu program Toma In Jerr-vja, oziroma tistih risank dveh junakov, ki so dobili najvišje filmsko priznanje današnjega časa - oskarja. Seveda filmov ni zelo veliko, predstava bo nekoliko krajša kot ponavadi. Vabljeni torej na ogled najboljših Tomov in Jerryjevl
V novembru nikakor ne bi smeli prezreti PLAZU, zimskega spektakla, v katerem bomo prvič skupaj srečali starega lepotca Ročka Hudsona in tudi ne več rosno mlado Mio Farrow. Čudovit hotel v gorah pozimi zasuje plaz in film je poln dramatičnih scen reševanja in panike. Za ljubitelje tehnično dobro napravljenih filmov in lepih posnetkov.
Kar trikrat, v soboto zvečer, v nedeljo pa popoldne in zvečer, bo na sporedu imenitna komedija NEUNIČLJIVI MINI MORRIS. Film je nastal v daljnji Novi Zelandiji, idejo pa so ustvarjalci dobili iz filmov o »hrošču* Herbieju, ki smo jih nekaj videli tudi pri nas. Znani avto mini je poln slučajnih popotnikov, ki potujejo po otoku, za petami pa jim je vsa policija, ki jo premorejo. Zakaj je tako in ali se vse srečno konča, pa bo treba iti pogledat v Kino.
Po dolgem času bomo videli moderen In dober weatern. To le tlim JEZDEC PRIHAJA v katerem bomo srečali Jane Fonda In Jamesa Caana. Zgodba se dogaja po drugI svetovni volni, ko se Frank vrača domov v Montano, da bi kupil kos obdelovalne zemlje. Bol za zemljo, pohlepni aoaedl In ljubezen - to je sicer običajna vsebina weaternov, a tokrat /e čas dogajanja pomaknjen za skoraj sto let v naše stoletje. FIlm je režiral Alan Pakula, režiser, ki ga poznamo po odličnih filmih, kot na primer KLUTE, NASILNO DEKLE PRIČE IN MORILCI In drugI.
Brez pustolovskega filma skoraj ne gre. Lepotica Barbara Bach ima glavno besedo pri reševanju turističnega naselja, oziroma njegovih prebivalcev pred velikim aligatorjem-ljudožercem. Seveda takoj uganemo, da je film ŽRELO dal pobudo za marsikatero grozljivko, kjer nastopajo živali-morilke. Srh vzbujajoča vsebina in dobra trlk-fotografija omogoča uro in pol napetega držanja za stolovo naslonjalo v filmu Reka velikega aligatorja.
Prav nič pa ni slab film z dolgim naslovom AGENT X V SVETU PROSTITUCIJE. Film nam razkriva trgovino z belim blagom, z velikimi zaslužki in kriminalom, ki je povezan z mamili in drugimi zli današnjega časa. Morda lahko film vzamemo kot sporočilo o nečem, kar moramo zatirati. Lahko pa preprosto spremljamo krimi-nalko. Po želji pač.
Predzadnji mesec v letu prinaša torej nekaj zanimivih filmov. Zadnje vrstice tega zapisa bi rad posvetil tistim gledalcem, ki so v septembru tako v velikem številu počastili premiero slovenskega filma. Lahko rečem, da se bomo potrudili In skušali še večkrat organizirati podobne prireditve, saj kaže, da so vam domači, slovenski filmi le pri srcu.
Primož Sark
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
9.
Filmski spored za november
2.  ameriška komedija ZADNJI ZAKONSKI PAR V AMERIKI, režija G. Cates, glavni vlogi N. Wood, G. Segal
5. -7.  ameriška komedija MOŽ NA PREIZKUŠNJI, r. M. Frank,
gl. vi. G. Segal, G. Jackson
6. -7.  zah. nemška erotična komedija ZLATA FANTA IN
SLADKO DEKLE, r. F. J. Gotlieb, gl. vi. E. Bbhle, S. J«jr-gens
francoska kriminalka AGENT X V SVETU PROSTITUCIJE, r. E. Blorovich, gl. vi. L. Gemser, J. - L. Broust ameriški program risank TOM IN JERRY - OSKAR-JEVCA, posebna predstava ob 16. uri
italijanski pustolovski REKA VELIKEGA ALIGATORJA, r. S. Martino, gl. vi. Barbara Bach zah. nemška komedija VROČICA LETNE NOČI, r. S Gotz, gl. vi. S. Hillel, O. Pascal ameriški western JEZDEC PRIHAJA, r. A. Pakula, gl J. Caan, J. Fonda, J. Robards
ameriški spektakel PLAZ, r. C. Allen, gl. vi. R. Hudson, M. Farrow, R. Foster
zah. nemška erotična komedija LAŽNE HČERE LAŽNEGA ZDRAVNIKA, r. F. Marischka, gl. vi. P. Steiner, F. Stillkrauth, A Penz
angleška grozljivka VAMPIRJEVE LJUBICE, r. R. W. Baker, gl vi. I. Pete, P. Cushing, D Adams novozelandska komedija NEUNIČLJIVI MINI MORRIS, G Murphv, gl. vi. T. Barry, K. Johnson, C. Oberman jugoslovanska komedija Z VLAKOM PROTI JUGU, r. P Krelja, gl. vi. M. Nemet, Z. Vitez, F. Majetič - predstava ob Dnevu republike
11.
12.-14.
13.-14.
16.
19.-21.
20.-21.
23.
27.-28.
30.
OGLAS
Ne poti med Gorenjim Logatcem in priključkom na avtocesto sem izgubila plet sive barve. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Naslov: Rozalija Rozman, Dol 1, Logatec
OGLAS
HIŠNI SVET Poštni vrt 6 Logatec išče kurjača centralne kurjave. Delo je priložnostno v času zimske sezonee 198/83. Plačilo po dogovoru. Pojasnila in ponudbe pri predsedniku hišnega sveta.
KAJ LAHKO POMENI PTT
POPRAVLJAMO TUDI TELEFONE - pomislite, kaj takega! POPRAVLJAMO TRIKRAT TEDENSKO - pa ne uspe. PA TRAJA, TRAJA - koliko še?
Vsaka podobnost s popravljanjem telefonov v našem mestu j8 zgolj namerna! .
KRAS
PLAVANJE
Ob najmanjšem deževju nastane velika luža pred stopnicami P0' šte v Dolenjem Logatcu. Priložnost za Logačane, ki nimajo plava'' nega bazena. Za neplavalce pa sta nameščeni betonski stojali za kolesa, ki omogočata preboj do poštnih uslug. . Komentar? Nove ideje? Voda je uporabna tudi za lepljenje znam1*
KflA5