.Gorioa* iühaja vsaki torok in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Drednintvo b<" nahaja v .Narodni'Tiskarni', ulica Vetturini št. 9, kainor je naslavljati pisnia. Nefrankirana phma s«' nc spri'jeniajo, rnako s<» ne uvažujvjo piflma brcz podpisa. RokopiM dopisov so in* vraöajo. GORICA TBLBFON it. 201. ,t*«>rira* >tane na leto 10 K, za pol let» b K, za fetrt leta 2\5O. I pravniitvo >e nanaia v „Narodni Tiskarns' ilira Vctiurmi St. 9. Ah otjla«»- st pladuje od cveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. I'uxMHif/iie fttevilke stanejo rt vin. in ic prodajajo » raznih ^oriikih traiikah. St. 44. V Gorici, v soboto dne 7. junija 1913. Leto XIV. Liberalne skrbi za de- želo. NaiaxnoM /iKicihio ie, da jc /a.cia Soča- sedai prcd xolitvaiui skrheii /.a bla^inio Hist kori.Ac dezelc. 'Ted xo- litvami, |-.i avinio. kajti dm^ace navad- 1K) i^nspcdje okoli ¦SocC" ill drutfi dob- ri (srospodaiii liberalne strankc nisn vtc- -nili iiiisliii uikoli na kako nospodar- si\o, kak(;." ka/.cio niili ra/drtc in ]ki- lonilicne iinaiice, ki iili Se pes \ cc ne poxolia. Sedai so /aceli ikilmiKi ;it stari ^o.vpodarski lalcnti /ope; Jiuiti s\oi.> moč in prišli so na dan v podobi /c <\\- rih čuda iiineialuili clankov, ki na.i \\W- rahie xolikc" br/konc naxdusiio /a io. Ua. se de/.eino ^,'ospodarMx'o rciorniira. Na trditvc. kakoi iili iina /opci Soca" siiio /c xeckrat odtfovorili in ni- di poiasnili. kic tki rcsnka. So^a "e bo s s\ ojim /a\ ijaiijein nikonur dopo- xedoxala stxari, ki niso res in sc umi z^odilc. \ danili ra/iiierati jc ikisc di- /elnn v;ospodarst\ c šc u/.orno proii drutfiin dežclaiii. Zakaj ^ospodii. pri Soci" no po- ^ledaio nckoliko na čcškc iiuaucc. Lcska de/.cla ie pac unjboK'atejsa \ uasi dr/avi in xendar jc prišla pia\ do m- ha propada. In tain \ lada.lo uaprcdujaki. iihetaki. ki m> na \ sak nacin ziuo/iiejš; Ijudie. kakoi inisli Soca". koliko >e if -tdiili; \' p.rilov;' :n|st\o ltd., o tciii :4i)s|)odic rcionnatorii pri ¦Sojin p|-;i\- piTvidno lilolC'c. Niiin očitiio iii mari /a resmc;). ainpak /a bc^anic IjikNtwi. rixiicrcl'! lihc!"';ina Sara lioče šc prili \ sai /a lup na po\rsjf prcik'ii \toiic popolnonui \ inoric. 'I'oda /di so nani. da nidi la ina- nc\ cr \w bo libcraliic Mianku wv1 rjšil. Sicci uckatcri na v^c kri|)lji." trdi.io, da oni ii'Im) \cč naprt'dniaki. da to ic balo ltd. k'osiiica pa k \cndar. da ic to no- x-on;JLiio politicno dctc na < ioiiskcin pri.Mni p-otoincc stare liberahie strankc. ki ni M'dai iz^nbila pra\ niC vvoiciia li- beraliK'^a dnlia. Taki so kot so bili. \v iinc so si nadi'li dni^o. To dc.istvo i. \ a/no, kcr ti uospodjc hočcio uta.iiti nc k' politiau) /.vczo. ampak tndi ;ssospo- darsko s prcišu.io libc:a!no stranko. T-.i- da to ab.Mtlntiio nc :j,tc, kajti W inic1 na /nnaj jc scdaj dru^o, b-istvo tell liberal- nili friiKinontov jc |)a ostalo kakoršno it- bilo. (.iospodarska zveza in sorodnost / libcralno stranko na (ioriskcin jc mar- sikoinn prav uci>rijetii;i. to radi \crnjc- nio, a \rsc to nic nc |v. iia^'a. \ si prav natančno veino. kako izborno so ^ospo- darili ti nospodjc z narodnim dcnaricni pri »Mizarski zadni^i... ki so jo tak«) povzdi^nili, da je sla v zrak. Ker so liotcli biti tcmcljiti. so začcli drn^od z istiin vspchoni. ».Iclciui« so pobili do snirti in ž njini so padli tudi razni U'o- njaei. Hotel »Siidbalm« jc hil ^oriškiiu Slovcnccm na vsak način potrcben, vsaj tako so sklcnili jjospodje okoli »Soče«, ki so takrat nosili liberalni zvo- nec na vratu. Ta slavni »Südbann« nain je skodoval toliko, da homo ditili so leta in leta. Vrhimcc Kospodarskega dela, dela za zatiran narod je bila pa "Trgovsko-obrtna zadniga«, kjcr sc it Kospodarilo bolj nzgledno, da so tndi dniKi videli, kako sc dela. Liberalni kro- spodarski sistem je imel velik delokrog. i(! sr p.okazali ii.ic^o\' i^iijiii »•adox'i. kar I i: :j,ct(;\(; ia/\csclilo \k . one po^Mn'- i c. kj b'ido moraii pkKt-\-aii po\'is,iü'.- "'¦olsk'j d I > i* 111 i i • ¦ in • Mizar^ka /adr;^ v:i' napiavi k wcicinn uka.. ko j.cbii" \ iin;^radne yoricc. In ti ¦¦j/o^podapi mi sc tako pi'cdr/.ni, da lioCcio ^jdai *^o- H'-i-dariti eeli tle/.cli. ti :sr'ispodai ii- ^o ^cdai tako nt^raMini. da si npa.io iidar;;; |.: dc/clncii' i<(^p'odar>'i\'ii. ki hi bill lali!.o /anii n/oi no. i odpore. ki iili dobiio našc obOinc. na^i l.niclovaki. naši /i\ inoia i^i iid. <"! d'.vilc. to ir \'sc nij tcm lil crahr.in ivio- ^ pr.dai icin '. Tain mi bili n;i\ ak'iii u u- cati kar po lisočakili in šc \cč. smtuk ;¦¦ i- /anjc inaluii-o^t. K'adi bi \ce'ili. kak" bi od^o\ orili lib.cralni :Kso>|'»o l.ir'i n to le vprašanic: \!i ima naša ilc/cla \ i\ 'mi|!v|. od dc/c'iicu'a odbora l\i ;'i trd;t\ii!i lil'ciali)'.' ^o^-podc ni -toril üi: /a na.vc ütidstxo. ali pa ^o \ cč koristi'i iil'cralni pirulii, ki so bili po ra\no istii; trdit\ali /a naš narod nai\ cčicvia -.¦''- - rcdai ske^a p'H.ncna. Nam ni trcba o teni nikakc nbširiii,- d>. bate, pivi paiüeteii Jovck nani bo laliko to odi;o\ oril, kajti tndi našc pi'i- prosto lindst\o in \u' taki. neiimiio. !•,,;-¦ kor bi radi to liberalni '.jo^podarski u- lcnti. ki hočejo u('\<>nti o de/clnih ti- iuincali. a ^xoiili la.^tnili him» /na!i nre- diti. l:ra\'i lepce mm a b-iti oni. ki ;.;m ¦ieei' ^e nani /di, da Soea ¦ tndi mid ^Ndiiiin najo/jiini pri^ta>i ne bo do- se^la /a/elieiie:c jc bilo zaMoni. Mazarski nia^natie k(. delali. kar ^o ln.ieli. ker ^o jih ^Jitili \cliKi v.o^iodic kot so n. pr. Klnicn. I •- s/.i -ed;tiiji miniMci^ki pred^cdnik L k.vS. Ki'; \ ^t jc zakri\i|:i ta trojiea i' ln-is'i'iiui lind^txn. to ^c l)o tcško da!' kdaj iaMio do^iiati. ker ti ^o^podjc /.na- if ral iii ^\njo oblast na uprav urnetne naOinc. Nob-L-n k\a\. inn nv more d<» /i- \e«a. Nisiiio sjeer iwiiatclji Mazaro\. ; !indM\o p.o \a^eli jc urcdno usnnijenja. ker nioi.t deiati \ v na o-Li nia^nat^l- komaiulo. Na n^v-keni niina besede ::.:- md. aihpak par i iav;iKito\. ki da\ii(» in /..tirajo \-se. kar ^e jini ne \ da zlepa in zialika. I'n \olit\a!i ^toje |)o \ aseb bi- n'i in p-andnrji in kdor nc voli tako Ka- Kor rabiio \ elikaši. t;i jm^ opraviti z \i'iiiško silo, li, in š.tla! In pri \ sem icm M) ti i^o^podic ;c tako ncsvamni. da '.!'!'.)<. v ^\cl. kako ve ra/\ija pri niili kiiltura. kako naiM'cduje lind^ko bla'^o- •tinic in pudobiic fra/e. ki ^e\ edu ni- ^ii niti v s;uii;ili re^iiiäic. \ rhnnc^ \ se:4a tcNra ^rdc^a in nc- ! ( -ta\:kj;a poeetia jc Pa dosc^'a fa\no i.i i^ana ^odna afera nicd minivu-rskiM I'luNednikoin biika.^eiii in pa bi\'- šiin df/a\ nini tajnikmn hc^\-icip. ki k natal l.nkacMi ^kiKirijo in 'sra inie;io\ al nai\ečic^a jmnaini^ta. po /nanem pa- naniskein škandalu \ Aineriki. I'a ie in;el I.ukaes kor \pli\en go- >pnd Neekrat ^\uic iokc \ raznih ne posebno javinih afcrah. si ie mislil /e ii!>i"Mkdo, a oCitati -c inn ic^a ni npai. i/ politijnih spi»rov so počasi prišli tnd; b<>lj osebni in na/adiiic jc počilo: I 'o'« k 'abrnsil niiuisurskcinu nrcdsedtnkn v ohraz sk-parst\o. yioljutijo. Pr\a in- štaiua ie to st\ar i/pcliala n^'odno /a l.iikac^a. pri dm^i pa jc vendar ob\e- l-jala praxica. I >c>\ ie nasiopi! obširen doka' icMike /a s\ ojc trdit\e in poja- Miil tcnieljito \ st' to pra\ blatno in uma- •''ar.i' atero. I »oka/al jc. ^\a jc res iine! l.nkacs s\ ojc prstc vines, ko se je po- rabilo iz o^i>ke banks 4,MKMM)U K /.i zadnje \olit\e. ki >o seveda izpadle za l.ukaesa n^odno. Pcs\ \v doka/al. Ja "C \sa sediinia Piirlanientarna vecina opira na one voliiw. da ie ta stranka \ i ra\ em pomenn berede knpljena za de- nar. I'klinb tenni dokazu so še nekateri d\'oniili nad ogrsko justko. toda zy,'«i- dilo se je \endar po pravici Pesy k 1 l! na podlavri teya dokaza resnice o- prošeen. P'oslcdiee te^a prcvesa so narax- nost virozne. Ministcrsivo l.t'kacsa ie si- cer demisionir.ilo. a kaj poinajia to. kri- viea vendar ni porax liana. Najhnjsa jc pa nioralicna klotnta. ki bo iinela svi\ie posledke sc tnnovio na sirje kot se ini- sli. Kaksno naj bo poteni Ijudstvo. ako so tal i nje^ox i prx i voditelji. kaksui naj bodo Ijndski zastopniki, ako vsc kra- zi po blatn kornpeijc in iiodknpliivosti. In ti ijospodie okoli l.nkacsa so imeli veeino \- parlainentu, oni so odloeevali o nsodi narodov na Djirskcin in lahko si misliino, kako so to izpcljali. Ako po- inislinio, da jc ta vceina naravnost kup- Ijcna. da so Ijudstvo s tcm demoralizi- rali in oškodovali, tedaj je pae jasno, da bi taka stranka niorala takoj iz^initi r- površja. Lnkacs in njegovi drugovi so nani polcjr politicnc^a prcskrbeli se inorali- Ccn Skandal in ves svet zre sedaj na te ¦\ko poiclcdaino. kako ^o ti ^ospo- dje delali z dninadin lindstxoni. s sxoji- ini roiaki. tedaj si lahko niivlimo. kako ;e Ie dclajo >¦ Sloxani. I a niazar^ka kul- tura in kar m žc obcšaio okoli vratu ni ¦•- drnuc'^a kot \clik Skandal in sra- ota za Jclo našo drzax'o in zato jc res - ^kraini ca^, da nc teineliito stori ko- Lv takitn skandaloznim. kričečim raz- :i.Liam. Tujski promel in naša dežela. kako xehkc'Aa i;o.si.'(.)darskejia po- nieiia jc tnJM\i promet. nani doka/cio razne dc/elc in mesta. ki imaio zaliva- hti ^xoic bla^ostanje skoro samo le pro- ii'cstu v uijci. ki jih obisknjejo in preži- x iio tain \ec dm ali tednox'. ( i^iejnio si n. pr. ^orska bisera hl.-d in Bistrico. liotcli. xile. kopališča ltd. so v zadnjih letih kot gobe zrasli na <>- I¦•re/.iu ieh dx'eti jeZer. I »oinačc Ijudstvo pridno prodaja svojc pridelke in si s tern opomorc; razni vozniki vozijo tui- .e po kopneni in čolnarii pa po vodi; kranutrji prodaiajo raz^lednicc in spo- lninc in nabiraio na ta način tuiski de- iiar, ki ^a potcm uporabljaioza nvojo po- t'ebc. Celo otroci lahko zaslužijo marsi- kak sold s tcm. da nabiraio jagode in -xctlicc ter jih prodajajo ali pa s tcm, da poka/ejo tuicu pot \' i^ostilno ali ka- inor spluli želi priti. < »brtniki dobe \'cč dela in niesarii ubijeio vee /ivine. ki io kupiio od domace^a zix inorejea. Z eno besedo tuiski proniet dx i^a bla^osta- iijc. Sedi'.j na>t;mc vprasanie. ali ima- y<)v x iiaši dc/.eli kak tuiski r-romet x praxcin ponieiiu bescde. U'a/un (irade- /a. Scsljana. potcm Ogleja zaradi sta- rinskih raritet ter delonia Tr/.iča s svo- jinn /xeplcnimi kopelji niniaino nikake- :^a kraia. ki bi bil tujcem tako znan ozi- ronia pnporoeen za bivanje \ času po- .itnic ali dopiksta. Iz icga pa ne slcdi. da niiiuimo kraiev, kier bi se tuiec nc mo- :<\1 odpojiti iK\ celoletne^a trudapolivj- s;a dela. Sai naši doinači nicščani. Tr- /.ačani in üoriami. poznajo \ cč tak,h krajcx in jih leto za letoin obiskujcjo s svojimi druzinanii. Ti \ abijo šc dru^e sorodtiikc. prijatelie in /nance na dcže- lo in dotični kraji sc vesclijo po- UMii uckc^a povzditfa. I'osebno Kras je uekako /aslovel ined Tivačani kot dobro poletno bivalisee. \ nekatcrih krajili cclo priinaiiikiiic.it> stanovanja poleti. Z z^radho bohinjske /elezniec sc ie za nuioy;o olajsalo potovanjc po naših U'orah. Marsikak (iorican in Tr/.acan ne bi bil nikdar prisel niti do Sv. Lucije, da tic bi bilo železniee. lz tcga slcdi, da so za proinct tujeev pronietna sredstva izvanredno velike važnosti. To sc tudi opaza na tcm. da so kraji z dohrinn proinetniini z\ czanii od tnjeev bolj obi- skani kot pa taki brcz, oziroma s po- uiaujkljix inii zvczami. Zato pa ylede naravnili krasot nikakor nc zaostajajo za s proinetniini sredstvi dobro pre- skrbljenitni kraji. Kdor n. pr. pozna Banjsko planoto, Trnovski jjozd in Br- da, sc bo čudil, da so tako slabo obisko- vana. Kaj je tenni krivo? Slabe ceste in vslcd tega težavno potovanje. V zad- njem casu se je priecla tudi v tern po- Klcdu obsežna akcija, a bo njena izvr- u in plača, vidi in uziva to, za kčir plačii. iiiia od tega Korist in se s tem, kar plača, njegovo blagostanje pospc- šuje. A nckjc dmgje je in ho monil kmct molčati in plačati. Moleati in pla- čati je in bo moral pri dokladah /a za- log c. kr. okr. solskega sveta za goriš- ko okolico vslcd i>iizoriic^a« liberalne- ga gospodarstvn, moleati in lepe stota- ke placati bo moral kinct-član »Trg.- olrtue zadruge«, s katerimi >o se libe- raki mastili. Viditc, gospoda liberalci tu mora kniet molcati in plačati in ni iniel od tega nie. Kar pa plača v dezel- iio blagajno, to potem dobi nazai od raziinlidiih de/.elnih dobrodelnih na- prav. Hudobija. »Soča«, ki ni last goriških Slovencev, pise, da so de/.elui nradniki delali I. 1911 pot v de/.elui zbor gospo-- doin l:ettarinu, (ircgorcicu, lonn, in Stepančiču. Ce bi zahtevali od go- M <.de okoli »Soee«, da doprinese tndi dokaz v.\ tako trditev, bi bila v zadrcgi. Yv.u, (iiegoreic in Stepančič iiiso potre- bovali tega. Oni so bili izvoljeni brez ta- ke agitacije, ker jili Ijudstvo pozna. Ljudstvo pa je zavrglo one kandidate. katere jib je ljudstvu usiljevala ..Soča«. In lak«) upaiiio zatrdno se bo zgo- dilo tndi pri priliodnjih volitvali. Kar i.^oai" priporoča, ni dobro blago. »Diihovska Zveziiu priredi due 19. junija t. 1. (četrtek od H>. dopoldne) v prostorih slow Aloj/.ijevišča zaniiuivo predavanje o s o e i a I n e in v p r a s a- ii j u i n p a s t i r s t v u, nakar sledi raz- govor in scstava resolucij. K obilni ude- ležbi vabi e. duhovščino prav nliudno odbor. V pondcljek, (). t. in. se snide prvič ulhor za vuovčevanje živine \- prosto- rih deželnc biše. (iojenci kinetiiskili tečajev na ital. oddelkn kmetijske sole |)riredijo, kak(,r obicajuo, tudi letos poletni izlet v svr- ho, da si ogledajo v/.orna gospodarst\a. Za italijaiiski oddelek se vrši ta izlet v nedeljo S. t. m. v \ ilo Yieentino. da si oglcdajo tain eno najvzoruejsih gospo- darstev. potem v Tapoljan. kjer je lile\ za bike Siinendolske |)asme. in v helian. kjer je de/.elna vrtnarska |)ostaja. Naslednjo nedeljo, t. j. 15. t. in., pri- redijo |">a učenci slovenskega oddelka icdnaki izlet. Važen kongres. hruštvo državnega \inarstva na Avstrijykein, ki je prnv- dilo pied leti vinarsko razstavo na Pu- iKiju, namerava prirediti letos vinarski shod na (loriskem in se je obrniio > to- zadevnim vprašanjein na deželni odbor. Znano je. da so igrala nasa vina na ifcdanji dunajski razstavi odlieno ulogo. dasi so prišla vabila za razstavo \' de- želo tako kasno, da se niso mislili vde- lcžiti posebno naši slovenski kraji te razstavc, le eiiergičneinu nastopn dež. odbora se je posreeiio pridobiti naše vi- norejee za to niisel. Naša vina so bila na tej razstavi odlikovana, in posebno se je na slovenski strani odlikoval horn- bcrg. Marsikateri nevošljivei so radite- ga viliali nosove in naglasali, da je to brez pomena; a ni dvoma, da je ravno ta razstava mnogo pripomogla v to, da so zaecli dunajski in drugi vinotržei za- hajati v iiase kraje, kjer sta se v zad- njh letih most in vino po zelo ugodnih cenali prodajala. Deželni odbor je to ponudbo z od- prtimi rokami sprejei in sklciiil predla- gati, naj bi se kongres vršil v prvi polo- viei meseca septembra t. I. Nainen je peljati vdeležence kongresa v svrlio, da si ogledajo naše vinske nasade in groz- dje v Vipavsko dolino, v ßrda, na Kras in v furlansko ravan. Namerava se tudi . uri pop. Vzrok sainoiuora je baje ta, da ie imel stotnik h'ritseli biti te tini strog') kaznovan, ker je jirdo ravnal s svojimi podložniki, vsled Cesar se je pri nje^ovi stotniji nsiintilo vee \ojako\-. Me.slni avloiiKtbil za škropljenje ulic je za\ozil v noei na |>etek na pliuov svetilnik nasproti vojašniee na travniku ter ga prevrnil. ka/.bile so se seveda vse štiri luei in škode je okol«, _?(HI K. Z: radi beračeiija so bili aretirani: Karol Zeler iz Ljubljane. I5laž (ioiui.šč^!-. iz I )eskelj, .Iomp Širok z I )ola, Katarin-t iliiinar iz Zagoria in Marija Kuliat iz St. Mavra. Odprti lekarni. Od N. do 15. t. in. bodete inieli ponoeno slnžbo lekarni. (iironeoli-Pontoni. SOIelnico zrelostnega izpita so pra- znovali \- torek \ Sesljanu siedeei Lo- spodje: (Vlonsgr. l\an Kolaveie. dvornii s\etnika Matija Trnoxec in I'rane Ca- nevari, vise deželno >odni s\'et. Krane Kodrie, dezelnosodni svetnik Henrik Krnšie in neitelj \' pokoin .1 • >^ip Toro"-. Obrtiio-nadaljcvalna sola v Mirtui ie iniela minolo nedeljo zakljneek sol. leta. Ob tej priliki se je zbralo \- šolski dvorani obilno število domačega in drn- zega obeinstva. Po pozdravnem ^ovo- ni predsednika knratorija kr. /U|uma Pc- tra 1'ršiea. orbal ie va/.nost in iiaiuvii obi tno-nadalje\ alne sole voditelj sole Anton f"u"lat ter |iri tern podal sledeee P'iOvilo: \ I. razred je bilo vpisanih Jo ,\ II. razi\d in; J" neeiieev. \ obeli razredili ie bilo sknpno: ee\ijaric\ _>(>. zidarjev 5, mi/arje\ -4. krojaeev I. ^iro- jarjev 5, kljiičavuiearjev _\ Odliko\ani o/iionia nakrradieni so bili siedeei neen- ci: Martinne Ivan. \ nk b'rane. Boštian- eie Krane, Petro\'eie (iabrijel. 1'ranCc- škin I'rane. I'alior Wirko, Neniee .losjp, KlanJiC1 Karol. Kosie Hinko. Ynk .losip. Klančie \nton. .Mozetie Miha. Stanta \\'i,rii>t. Kakor \sako leto tako ie tn- di k'to^ na razstavi razstav'ienib lepo ste\ ilo iako lepili in eednih i/delko\. l\Jazstava ie iako zanimiva in vrednts i.'. da M jo vsakdo ogleda. Odprta bode se v nedeljo. due S. t. m. od .\ (>. lire l>o- roldne. Sklep šolskeua leta na Ijudskih šolab bo due 2redniih šolab \ Hn- riei pa r>. julija. Okrajna učiteljska koiiierenca \ (ioriei bo due MK t. m. v telovadnici ženskega neiteljisea. Učiteljske vesti. Ker je uatelj \ Ui- Ijah g. I) r o f e n i k obolel. ga zaeasno suplira okrajni neitelj g. Anton A\ n n- g e r 1 i. Nadueitelj \- Zalošeah' v;'- lv- (iolja je dobil zaeasni dopust. Supli- ra ga okrajni ueitelj ^osp. h'ranc M a r- t i n e. Umrlcga ueitelja v L-jvpi u. M o j a k a snpiira Lj.ena Aniea M u ".- ^ e r I i. V pet inetrov globoko iamo ie pa- del v Podgori zidarski vajenee Andrei Terpin, star 14 let, ko je hotel samokol- nieo izprazniti. Pri padeu je zadobil '• em dolgo rano ua gla'vi. Prepeljali so ^"a v goriško bolnišnieo usmiljenili bratov. Goren ja Trebuša dobj cesto. ^dii.a uolina na (loriškem, ki je do danes brez \' ake zveze, je trebnška; inia pac en j.trin kolovoz na Čepovan, ki je pa brez vsakega gospodarskega pomena, zakaj po tijcni se s paroin volov koinaj izpe- Ije prazen voz! Trebuška dolina je ze!o rovoditna na sadju in bogata na vsako- vrstneiit lesu, toda zaradi poinanjkanja e' te se tamkajšnje prebivalstvo naliaja ¦ najveeji revsüni, ker ue more izva- žati svojih pridelkov! Danes inorenio na obvestilo g. državnega i)oslaiiea Fona z Dunaja zagotoviti prebivalstvo tre- bnške doline, da je finančno niinister- stvo in ono za javna dela odobrilo vse načrte in sprejelo vse predloge glede eestne zveze po trebuški doliui. Po teh načrtih bode iniela zvezo z Idrijsko do- lino v Pol. Trebuši na Sv. LueiJo in na fjorico erez hrnulk in Ccpovan. Ako .\ kr. gozdni crar podalj.ša svojo cesto iz Mudega Polja erez Mr/Jo Rupo do (ior. Trebii.se potem bode imela zvezo tudi 7 inestoni Idrija na Kranjskeni ter skozi trnovski gozd z I >olom-Otliea in Ajdov- šeino. Za te naerte je zavzeta tudi vo- jaška oblast, zakaj |)o tell bode vzpo- stavljena najkraj.ša in nara\nostna zve- za med Ajdovščino in Sv. Lucijo! Cesta po trebuški doliui ne bode le važna z n- zirom na gospodarski pomen za trebu- ske prebivalee in e. kr. gozdni erar, am- pak bode tudi pomeinbna za tujski pro- met, zakaj ta cesta bode ena najzuni- niivejšili planinskib eest, ki bode vodilu skfizi gozdove in nad šurnečimi vodami in slikovitimi |)repadi. Crta iz Dolefiie do Oorenje Trebu.se in gorska erta erez sedlo hrnulk na Cepovan mora biti iz- vršeiia do konee I. 1915. Kedaj se pric- ne z delom je odvisno od vis. c. kr. na- iiiestništva v Trstu, ki pa bode z oziiom na iiujno potrebo in življenjski ponien te eeste za trebuško ljudstvo gotovo 'i- krenilo. da se priene z gradnjo iste še to leto. V gradisčansko kaznilnico so pre- peljali iz goriških zaporo\- S2letnega \ a- lentina Jazbec iz Konina, ki je bil pri pr- vein letosnjeni porotnem zasedanju ob- sojen zaradi ta'.vine in sleparstva na tri leta ječe. ter An tuna Zvokelj iz \ipave, ki je bil zaradi znane tatvine v Nordi- k-o\i \ ili v Solkanu obsuien na löineseC- iio težko jeeo. M(»st čez Vipavo pri Batujah je sil- no potreben. heželni odbor je sklenil predlagati dež. zboru. naj zviša svoj prispe\ek za ta most na 25'. Obenem jc naprosil vlado. naj zviša ^voj |irispe- \ ek na 5u ¦ . \ Wagozdi pri Dreznici namjrava- im /vnjdili \odo\od. Ker je !iudst\o Iolj revuo, prosiio tozadevne dezelne i>odpore. heželni odbor je povabil vla- do. da bi poleg dežele tudi ona prispe- \ala za zgradbo tega vodovoda. Vojaštvo na Srpenici. Na Srpenico IM'idc naibr/.e \'ojast\'o in sieer baje se- dai \- Celoveu nastanieni lovski bata- liou. V tuiini ponesrečen domačin. \ Viicsbaehe na Bavarkseui se ie udrla plast /emlie na delavee v predoru in je zasiila štiri delavee. nicd katerimi se je uahajal tudi mladenie Alojzii Herginc iz Loga pri Srponici. Trije. med liiiuii naš domaCin. so ostali mrtvi. l\\^u se bo iii* i-joče rešil. Javno tehtnico naiueravajo zgra- diti v Šebreljah. Za to napravo prosiio občiuarji deželno podporo. O tej pros- nji bo sklepal priliodnii deželni zbor. Kapnica v Tevčah pri ^inarjah. Ta- inošnii občinarji se potegujejo za zgrad- bo kapniee \ Teveali. . Ker ne moreio sami zmagati vseh stroškov. so ulo/.ili lirosnjo /a de/.elno iiodporo. Pozar v gozdu. Pri Obelisku na ()|ieinah je /aCelo \" torek popoldue \" gozdu goreti. Zgorelo je nekaj sto kva- dratuih metro\ gozda: ogeuj so gasiii tržaški požarniki eeli dve uri. Za/.gala je uajbr/.e iskra iz lokoniotive. Vojaški dopnsti za košnjo. Za letos so doloeeni pri <\ koru dopnsti za kos- njo kakor sledi: Za infauterijske polke 7. 17, I1), 27. .^2, 47, S7 in za X bataljou (>7 polka, dalje za lovske bataljone 7. S, (;, 11. m. 2i\ 24 in -H^. dalje za gorski ar- tilerijski polk 3. in za liaubieno divizijo .\ veija dopust od 30. junija do 20. ju- lija. Za bosanska polka št. 2. in 4. velja dopust od 10. Jo M. julija. Za lovske ba- taljone st. 5, 7 in 21 od 13. julija do 2. avgusta. Peželna bramba ima dopust \- slcdeeem času: polki st. 3, 4, 5 in 27 od M). junija do 20. julija, polk St. 26. pa od 11. junija do 30. julija. Razun tega lahko dobe potrebni prosilci dopust tudi dru- gače. posebno pa v easu trgatve. Blejski grad javnosti odprt. Z Hk- da porocajo, da je blejski grad zopet javnosti odprt; na gradu je restavraeija od 1. juuija sem. Doiu na Vrsieu pri Kranjski gori se otvori za letošnjo sezono z S. roz.ni- kom in bo kot doslej priznano dobro (jskrbovauin z vsem bogato preskrhljen. Sobe s posameznimi posteljami vabijo i za daljše bivanje. Pot >e vozna in zlož- na in oddaljenost od Kranjske gore le 2 in pol do 3 ure. Od I )oma prehod v roniantično Trento, poleg tega lahka tu- ra do ziiamenitega Prisojnikovega ()k- na in na Mojstrovko ter več drugih krasnib tur. \ V proslavn S0-letnice rojstva dr. šusteršiča je priredil \ četrtek Hr\a.š- ko-slos enski parlarnentarni klub na hu- naju banket, katerega so se udeležili vsi člani kluba. Ko je slavljenee došel v dvorano, ie bil vsprejet s prisrenimi ovacijami. Novi poveljnik deželnega žendar- merijskega poveljstva podp kron ali zaporu od o ur do 14 dni. Bukovinski izseljenci se pritožuie- io. Iz I rsta se poroea, da ie prišlo včc- raj okoli 5(»o izseljencev iz Bukovine iired nainestništvo, kjer so se pritožili eez Austro-Aniericano«, da jim ne da obečanega parnika na razpolago in mo- rajo oni zato brez posla v Trstu čakati. Razun tega so se pritožili tudi proti ne- zadostni in slabi hrani. ki jo dobivajo od onienJLiiega društva. Interveniral je d\orni svetnik Laščak in par zdravni- kov je preiskalo hrano. ki je baje dobra m zdra\a. Proti izvrševanju rokodelstva v ka- znilnicah. Obrtni odsek je podal v zbor- nici svoie poročiio glede omejitve izvr- sevanja raznih obrti v kaznilnicah ozi- roma \ prisilnih delavnicah. Poroeilo onienja prcdloge poslaucev Mandiča it: Minspinnerja, na podlagi katerih naj bi se kaznjenci porabljali rajše pri melio- raciiskih delili v Dalmaciji in na Pri- morskein in stavlja sledeče predloge: \ kaznilnicah naj se izvrševanje rokodel- ske obrti omeii. Za taka uajpotrebnejsa doinača obrtna dela naj se porabijo tež- ki hudodelci in pa tisti, ki za zunanja ¦ poijska dela niso sposobni. Drugim je treba odkazati dela pri uielioracijah, po- gozdo\ anju in poljedelstvu. Za bolniške blagajne. Okrajnili bo!- niskili blagajn in tozadevnih zdravnikov se tice odredba najvišjega sodnega dvo- ra z due 4. junija t. 1. Y St. Polten ta- niošuji okrajui zdravnik. ki je tudi zdravnik okrajne bolniske blagajne. in hotel sam izpolniti zdravniških tiskovin, ki se tičejo društva. ceš, da te pisarije ne spadajo v njegov delokrog, on je le zdravnik. ne pa pisar. Prišlo je do prav de in uajvisji sodni dvor je razsodil, da mora zdravnik izpolniti vse tozadevne tiskoviue za bolnike, ker to spada edino \" njegovo področje. Neinška kultura. Iz Uradca poro- cajo o nekem dogodku. ki kaže nemsko kultnro zopet v jako lepi luci. Trije di~ jaki in en postni praktikant so ponoci pocakali nekeganjim neljubega študen- ta medicine. Ko so trčili ž njiin skupaj. so planili uauj in ga prav krvavo prc- tepli. Prebili so inn zgornjo ustnieo in celjust, in mil izbili en zob, tako da so ga težkoraujenega morali prenesti v bolnišnico. Ako se stepo kje priprosM kiuecki slovenski fantje, nemsko časc- pisje kar nori in skaee od veselja. sedaj pa so lepo tiho, ker so pokazali ujih iz- obraženci neniško kulturo. Hujskati začnejo zopct nemški listi. »Huskorrespondenz« nanirec pise, da (irčija pričakuje energiCne intervencijt* Avstrije ua Balkauu, da razseka gor- dijski vozel. Irvie gotovo ni res, da (ir- Cija kaj takega pricakuje, ker Orki, ki niso ravno skrotnni, bi najrajši sami ee- lo Macedonijo pobasali, eesar pa jim Avstfija gotovo ne bi priznala. rinergie- ua intervencija na Balkanu zdaj ni u- A tujec-meščan ne živi samo od na- ravnih lepot, niarveč rabi tudi dobro te- lesuo lirano. \' tern pogledu pa je v ne- kateiih krajih naše dežele prav slabo preskrbljeno. Potnik stopi v gostilno ter vprasa po jedi. Krčmariea jc v zadregi. krčmar sc izgovarja. »botega« je daleč, pek danes ni pekel in iitrujeni razvajeni meščan sc mora zadovoljiti poloti tudi z gorkim vinoni in starim kruhoiu. Pa se na to mora čakati več easa, ker niora krctnarica dolgo iskati prt da pogrue od nuih onesna/.eno mizo. V kraj s tako gostilno so dotičnik gotovo uikdar več ne vrne. Za enega ne bo innogo skod»\ si mislijo domači, a temu ni tako. Na potovanju sc se/nani / drugimi potniki. katerim prav gotovo ne bo priproroeii one gostilne. Če želiš. da te kdo obišče. ga pova- bis. A če ga povabiš, mu moraš bivanje pri tcbi tako urediti, da se ne bo koj drugi dan poslovil. Tujea povabiš z re- klaino. Ha ostaue pri tebi in se prihod- njic zopet vrne. moraš skrbeti, da se oziraš na njegove potrebe. Najboljšo re- klaino pa napraviš sain s teni, da mil čiin boljše postrežeš. Stanovanje nui dai eisto in mirno. lirano kakor zahte- va. Ne pretiraj cen. Hvaležen ti bode in ti pripelje še druge goste v liišo. to bo tvoja sreea. Toliko le mimcgrede o go- stilnah. Preidimo na splosnost . Naša dežela tvori za tujce na sploš no le en prehod. Za utjce štejemo 'i vendeželane. Tujci se peljejo le po že- leznici in nekaj tudi z avtomobili skozi našo deželo. Njih cili je navadno Trst, od tan; pa po niorju dalje, ali pa Italiia. Razmeroma redko se kdai kdo medpo- toma ustavi v Ooriei. Še redkejši pa so oni, ki si ogledajo goriško okoliuo. Sat niti mesto Ooriea ni kdo ve kako znano, posebno po neinških krajih. Razne po- šiljatve od tarn in celo z Dunaja in s Ce- škega prihaiajo pod naslovom »Goriea v Istri«. \ idi se. da se za periferijo naše države, posebno pa za iužno periteriio niso mnogo brigali v centrumu naše države. Se le po zgradbi bohinjske že- leznice, ki veže nemški Hamburg z av- strijskim (Trst). so prišli severni Kv- ropejci do spoznanja, da eksistira deže- la Goriško-Gradiščanska. Njih strem- ljenje k juzneniu morju jih vodi skozi naše kraje. Skozi okna vagonov obču- dujejo lepote naših gora in voda. a ni nikogar, ki bi jim svetoval in priporočai, naj se nataneneje seznanijo in si od bli- zu ogledajo naš krasen svet. Zato si je nadel goriški deželni odbor sam to na- logo in predloži v prihodnjem zasedaniu deželnemu zboru predlog, naj isti skle- ne ustanovitev dežeinega urada za po- speševanje tujskega prometa v naši de- želi, ki naj stori vsc potrebne korake, da zaslovijo naši lepi in zdra\ i kraii široni sveta. Dopisi. Gorenjepolje: Šolska mladina pri - redi 8, t. m. oh 4. uri pop. na obširnem dvorišču v Anhovem javno veselico z igro, petjem, prizori, deklamaeijo, telo- vadbo itd. Morebitni prebitek se porabi za poučen izlet na Opčine. Vstopnina: stojišča 20 h. sedeži 50 h. Preplaeila se hvaležno sprejemajo. Vse domaeine in sosede vabi najuljudneje k predstav!. Politični pregled. Državni zbor. V torek je pričela puslanska zbor- nica s splošno razpravo o drugern čita- nju zakonskih predlog, ki spadajo v ta- kozvani mali finaneni načrt. Pri splošni razpravi je govoril naj- prej dr. Steinwender, potem pa še ne- kateri drugi poslanei, nakar se je zbor trica bavila z nekirn nujnim predlogom. — Potem je bilo stavljenih več interpe- lacij. Dr. Vrstovšek je n. pr. vprasa] zborničnega predsednika, zakaj ne od- govori pravosodni minister Hochenbur- ger na razne interpelacije. Govornik nravi. da so se očitali Dravosodiiemu je rekel govornik. da je pravosodni mi- nister uajveeji zakouolomec. On je Redt pravosodne uprave. Prosim torej pred- sednika, da posvari ministra, naj vendar enkrat izpolnjuje svojo doi/.nost. Pred- sednik je po/val dr. Vrstovšeka zaradi teh besed k redu, a \ rstovšek je zakli- cal: Obesite tiochenburgerja, na svetil- nik ga obesite. saj je to on sam predr.i- gal za zakonoloinee. \' sredo je zbornica nadaljeva'.a splosno razpravo in kakor je bilo priea- kovati začeli so ta dan Rusini obstru- irati. Posl. Budzynovsky je imel <>b- strukcijonistieui govor, ki je trajal eel<> sejo, in La je nadaljeval in končal v če- trtek. Za njim je go\'oiil posl. liolubow ezy. ki ie izjaxil, da bodo Rusini sku- sali finaneni naert toliko časa prepreči- ti. doklor vlada tie dokaze, da se smei1.» Rusini svobodno razvijati. Kakor se torej \ idi, je skoraj i/.- kljueeno, da bi zamogel biti resen malt financni micrt. katerega resitev dežele it! uradnistvo komaj prieakujejo. /.: v tern zasedaniu, ki bode traialo le do -0. t. iii.- v katerem času pa mora biti rescn proraC-unski provizorij in pa po- daljšanie provizoričuega zbornienega poslovnika. Naše parlamentarne razmere so skrajuo žalostne. Nas parlament ni re- sen in zato gre pri nas vse tako kakor gre. namreč skrajuo slabo. \ četrtkovi seji je odgovoril domo- brauski minister na interpelacije, zade- vajoče Redlovo afero. Odgovor prina- sarno na drugem mestu danasnje šte- vilke. --- Prihodiija seja v torek. Redlova aiera v parlamentu. Na razne in mnogobrojne interpela- cije glede Redlove atere je odgovoril domobranksi minister Georgi v eetrtek v poslanski zbornici. Svoj govor je pri- cel sledeče: "Najmučneiši moment v času nio- je^u službovanja je. da mi moja .¦¦iužba nalaga žalostno dolžnost govoriti o dj- godku. čez katerega bi, globoko se sra- niuioč, najrajši razgrnil najgostejšo ko- preno. Kljub temu bom brezobzirno od- krit. Razburjenje je temboli razumlii\o. čim bolj je vsakemu pri sreu cast anna- de. Manjka mi besed, da bi sramotuosi. tega dejanja zadostno ožigosal. Če je že vsak špion zaničevanja vreden, je izda- jalec nad svojim najvišjim vojnim go- spodom, kateremu je prisegel zvi-stobo nad domovino in tovariši. višek vse gr- dobe. lzdajalec se ie sam obsodil. njego- va smrt pa ni nobeno zadoščenje za go- rostasnost krivde.« O stvari pa je minister nekako sle- deče izjavil: Nojaške oblasti so vse sto- rile. da izslede krivea. ki je, kakor ie doznal generalni štab, izdajal vojaške tajnosti. l)ne 24. maja se je doznalo, da je oni krivec polkovnik Redl. Istega dne se je podal Redl z avtomobiloin na Du- naj. Tarn so ga opazovali. Podal se ie k svojemu znancu, generalnemu advoka- tu dr. Pollaku. Temu je razodel, da se je pregrešil proti svoji ofieirski časti ter da KL misli ustreliti. Dr. PoUak je tc!_- ü.niial stvar polieiji, ki je odredila, n:ii dr. i ollak spravi Redla v liot'jl. To >»e ]c tudi zgodilo in di. I-ollak je ostal pri Redlu do pol 11. ure ponoči. Set gciic- ralnega štaba jt ol; H>. uri ponoči skü- Cd\ poebno komisijo, ki naj bi Redla zaslišala in aretirala. Ta komisija je do- spela še-le ob 1 uri v hotel. Ko jc ko- misija stopila v sobo je Redl rekel: > je izvedel. da je prva sied na Redlovo volumsko delovauie iskati v Zagrebu. Tarn je bil pred časom aretiran pod su- iiioiii spiioiui/.e neki Finlaudcc iiuenom Kopii-Kepp, ki se je izdajal za zavaro- valnega agenta. Pri liišni preiskavi so nasli koiupromitujoca pisnia. Na podlagi teli pisein so aretirali v hudiiupesti siii- jona Bravuro. Kopp-Kepp je pred vo- iaskini sodiščem priznal resuico. Iz njo- ^ovili izrr.vedb in ouili drugih spijoiiov pa se je prislo na sied Redlovega delo- vanja v Pragi. Konierenca stranke prava v Trstu. \ stranki prava na Hrvaskem je iiastal \ zadnjem času spor med Star- cevicanci in Frankovci in bati se ie bilo, da .»e stranka razeepi ter na tak način izgubi svojo moč in veljuvo. V svrho poravnave spora pa se je zbrala v nc- deljo vrliovna razprava Stranke prava. ki je razpravljala o spornih vprašanjih. Zborovanja so se vršila tudi v pondeljek in torek ponoči. V torek ob 2. uri ponoei pa se je dosegel sporazum. Nr. Mile Starčevič ostane predsednik stranke. ^ iirvatska« pa straukino glasilo. Demisija ogrskega kabineta. Ker ie bil \' znaiiem procesu Lukacs contra Desy oproščen Desy in jc s tem dokazan panamizem ogrske vlade, ie sklenil ogrski miuisterski svet podaii skupno demisijo. V eetrtek je Lukacs podal v avdijenci cesarju svojo deir.i- sijo. ki io je usar tudi vsprejel. Pri tem ie Lukacs priporoeil sedanjega zbornič- nega predsednika Tiszo za ''vojega na- slednika. Med kandidati za ministersko predsedniško mesto se baje uahaja tudi Khuen-liedervar\r. Bunia seja v ogrski poslanski zbornici. Ko je ogrski ministerski predsednik Lukacs s sredo vstopil v ogrsko poslau- sko zhornico, mu je opozieija vrgla v obraz psovke: Tat! §uft! L'mazani šuft! \ruite ukradeni denar ! Vrnite denar za volitvc! itd. Lredsedniku Tiszi so kli- cali: Morilec! Lopov! Suit!, ker je s par- iamentarno polieijo dai odstraniti ono- zicionalne poslanee, ki so kričali in ker je pri tem stotnik parlamentanie straž-c Qerö s sabljo trikrat po glavi udari! po:-I. Hederver\ja. Gero trdi, da je ii '- dervary potegnil revolver, a Hedervi»rv ga še pri sebi ni imel. Lepe razmere! Cuvajeva demisija v kratkem vsprejeta. Ker je vstvaritelj cuvajizma na Hr- vaskem, Lukacs, zapustil svoje mesto. je pričakovati, da bo v kratkem vspre- jeta tudi Cuvajeva demisija. Oovon se, da ho demisijoniral tudi reški guvcr- ner grof Wickenburg. Na Baikanu ni tako hudo. Ob priliki imendana kralja Konstantina je solunska bolgarska posadka pred kraljem defilirala. Grško prebivalstvo je bolgarski oddelek pozdravljalo s "Hura«-kliei. Poüticna kriza v Bolgariji. Bolgarski ministerski predsednik (iešov je odstopil. Ta demisija je prov- zročila v Bolgariji preeejšnjo zmešnja- vo. Sedai se ne ve. ali se bo kabinet le rekonstruiral ali pa se bo imenoval nov kabinet. Poslaniška konferenca v Londonu. \ eetrtek se je v Londonu vrsila do.vcgel znaten vspeli glede albanskega statuta, ju/.ne meje Albanije in ligejskili ctoko\. \eciuo Lgejskih otokov dobi l»aJL (ireija, ako se dose/.e /. njo spora- /um glede jnžiic meje Albanije. Za vožnjo po Bojani. Avstrijski poveljnik dcinoiistracij- skili ladij ob čnioiuorsketu obrežju vi- ucadniiral Njegovan je odredil, da se iina strtiga reke Bojana poglobiti, da bo iiioj^oča vožuja po reki za manjše par- uikc. Bojana jc bila skrajuo zaiieinarje- na in veCkrat so tudi manjši paruiki ob- ticali v blatu, ki se je nabiralo na dnu. Svetiluiki v turških vodali t«e zopet prižgejo. Turška vlada je ukazala, naj zopet stopijo v fuukcijo morski svetilniki, ki so lvili med vojno ugasujeui. Lolovile ^e bodo tudi nodniorske mine. Angleški kralj na Ruskem. \ Petrogradu se oticiehio razglasa, da obišče rusko carsko rodbino angle- ska kraljeva dvojica. V spremstvu se bo lialiajal državni podtajnik Nieolson, ki je bil dolgo časa |:oslanik \ i etrogradn. Darov Z a Š o 1 s k i I) o niu ie doslo uašeiuii U|)ravništvu: g. Marija .iamsek v Ajdovseini pošilja 2v5K5l) v, ki jih je nabrakunedsvati na poroki g. Iva- nu \ ovk c. kr. vadniškega učitelja v (lorici in gospico Grozdano Budiu v Hnrnbergu. Srena hvala! Domače in razne vests. OTVORITEV »»SLOV. SIROTl^CAc V GORICI. S prihodujim solskim letoin se-ot- \ (.ri \- (iorici slovensko sirotiščc. Ra- zume se, da bo začetek skroiueii. l'ri- ^lasiti se je do 15. avg. t. 1. MeseC'iüna za tiste, ki ne bodo sprejeti brezplačno, se določi ob sprejemu. Za letos se otvo- ri le dekliški oddelek. \ se prosnjc uaj se obračajo na odbor »Slov. sirotisea-« vr (lorici. Via ponte Isonzo št. 2H. Odbor nSlov. sirotisca-. OTVORITEV »SLOVENSKEGA DE- KLIŠKEGA ZAVODA« V GORICI. S priliodnjini solskim letoin se otvo- ri \- (iorici Via Ponte Isonzo št. .^2 "S I o \' e u s k i d e k i i š k i z a v o du za tičenke in dijakinje, ki obiskujeio slovenske sole v (iorici. Zavod bodo vodile č. šolske sestre in bo imel nainen vzgajati dekleta \' k r š č a n s k e in i n n a r o d n e ni d u h u. P'osebna skrb sc bo obračala na to, da si gojenke pridobe potrebnih cednosti, zlasti da ye priva- dijo dostojueinu in lepeinu obuasanju. Dajala se jini bodo navodila \r vseli zen- skemu spolu potrebnih rečeh. Zavod bo skrbel za zdravie gojenk. Na tl\ orišču in v bližnjeni logn se bodo gojeuke ob lepeni vremenu laliko igrale in sprehajale. Loskrbljeno je za vse, kai je potrebno za utrditev zdravja in za razvitek dušnili in telesnih inoCi. Oglasila naj se pošiljajo do 15. avg. i. 1. naravnost na »Slovenski dekliški zavod« v Qorici, Via Ponte Isonzo št. .^2, kjer se dobe vsa potrebna navodila. List »L'Eco« od torka je bil konfi- -sciran, in sieer radi hudili napadov na de/elni odbor in dež. svetnika in od- bornika dr. t^ettarin-a. S tem si je na- prtil list dve tožbi, ki končati pred po- rotniki. Na eni strani toži deželni odbor, na drugi pa dr. Pettarin. »Kmet, molči in plačaj!« liujskati in obrekovati pa znajo liberalni »Soča- ni«. Ker jini prinianjkuje gradiva, s ka- terim bi naše bivše deželne poslanee čruili, se poslužujejo nelepih fraz in še bolj nelepeua hujskanja. Potem, ko na- števajo v »Soči« to in ono deželno ria- pravo, ki je bila ustanovljena v pospe- ševanje kmečkega blagostanja, po njih mnenju le za Italijane, pravijo: Sloven- ski kmet, molči in plačaj! — Da »Soöi- ne« trditve ne odgovarjajo resnici, tö dokazujejo razmere v deželi, to dokazu- incstna, ker je še veüko potov in niož- nosti, «Ja se balkunske dr/.ave same .sporazuinejo; če pa bo ircba nastopiti. nastopijo najnspesnejse vse velesile so- lidarno. Intervencija ene same bi ven- dar zopet celo Fivropo pokonei spravi- la, in dokler ne pridemo do boljšili od- nošajev z Rusijo, ni na take akcije mi- sliti. Kdor tako nespametno tuijska, te- iiiu ni za blanor avstrijskega prebival- stva. ne za srečo Balkaneev. Močne uevihte na Neniskein. 1/ vseh krajev Nemcije se iavlja o moenih nevilitah. Y okolid niesta Koblenc se w utrgal oblak. ki ie popolnoma unieil po- gozdovane doliue med Koblencem in Relniisom. Čelezniski tiri so posuti dM dva inetra visoko s kanienjeni. tako da se ie inoral železniški promet prekir:>*i. riice v Reinnsn so poplavljene. Resitelj Sziczinskega. Y kaznilniei Pankrat/. ie unirl bivsi iecar Stanislav- ske jece, Tarnowski. ki je svoieeasno kot iečar Sziczinskega. ki je imioril, ka- kor znano. gališkega namestnika Potoc- kega. poniagal Sziczinskeniu k begu h\ bit za to obsojen na 4 leta ieče. Gospodarsko. Kužne bolezni na Primorskem. l - radno so naznanjene >!edece knžne bo- lezni: Kuga na parkljih v Dekanih, v Tomaiu in \' Trstu. Smrkainost v Jel- sanah. Mehurii v Barbani pri Pulju. Qarje v .1 elsanah. Sviniska kuga v \ o- loskeni in v Trstu. Rožapila (pseno) v Klanen, v Labinju v Poreču. v Dutov- ljah in Zgoniku na Krasu, v Kastvu in Lovrani. Na bližnjem Kranjskem je rr>- žapila v Podkraju v postoniskem kraju. V pospešvanje prodajc kmetijsklli pridelkov. Splošna zve/a kinetijskih /a- drug na Punaju nainerava ustanovtti drustvo za razpecavanje kinetijskih pridelkov. Zveza se je obrnila tudi na goriški dežeini odbor. ie-li pripravljen podpirati ta nameravani korak za zbolj- šanje prodaje kinetiiskih pridelkov. Nas deželni odbor je z veseljem pozdravil to nainero in je saui pristopil kot clan fe zveze. 2itna polja na Ogrskem. \ eč ted- nov \ niesecu niaiu je bilo na Ogrskcni precej suho vreme. ki je bilo za setve neugodno. Koncem maja pa je prise! težkopnčakovani dež in po večiiii se je obrnilo sedaj na bolje. Ozimna žita so nekoliko bolj šibka kot sponiladanska. Stanie psenice ie srednje dobro, boljsi ie ječiuen in oves. Koruza se razvija do Iscem ucenca iz postene družine za pekovsko obrt Obenem se lahko priuči ne- koliko sladčičarske obrti. Xaslov pove upravništvo tega lista Velika zaloga vina v Sovodnjah st. 46. Podpisani aznanjam slavnemu občinstvu. ua imam veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina po zmerni ceni. Oddajam ga od 56 1 naprej in ga posiljam tudi po železnici. Vzorci na zahtevo zastonj. Za obilna naročila se priporočam i Jožef Pelicon. trgovec z vinom. ZAHVALA. (> pnliki snirti in pogreba naše blage soproge in marae. gospe TEREZIJE GOLJA, naduüiteljeve soproge v Zalošeah. se čutijo podpisani dolžne se najiskrenejže zahvaliti preč. duhovščini iz Prva- Čine. Dornberga, G'adisca in Podturna. rlalje dorračemu učiteljsftru, katero so je udeležilo pogreba s šolsko mladino. ostalemu veleč. učiteljstvu zlasti pa <:. Ig. Križmaiiu, ki namje ves čas bolezni. smrti in pogreba stal ob strani. Dalje L'. županu. predsedniku krajnega šol. sveta, podžupanom in starešinom. gg. linančnini stražnikom, orožnikoin, pevcem, ki so peli nagrobnico, darova- teljem krasnih vencev in vsem. ki so se udeležili pogreba iz doniaČc in bliž- njih občin. Hvala srčna tudi otiim, ki so nam pismeno izrazili svoje sožalje, ker je tolažilno uplivalu na nas. ZALOŠČE, dne 4. junija 1913. v Zalujoči ostall. ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše^a ljubljenega sina in brata flntona Krušiča nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom svojo srčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini poaebno pa preč. očetu Rafaelu za t^ lažilne posete, sl. vodstvu trgovske šole v Gorici, vsem so- rodnikom. prijateljem in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti in vsem onim, ki so nam bodisi pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje. V GORICI, 5 junija 1913. Zalujočl ostali. sedaj prav dobro. Krompir je bolj sred- uji. Onienimo naj še pri tej priiiki u^od- no stanje sadne^a drevja in irto, ki je po večini trpela niani kot se je prvotno mislilo. Priporoča se, pod iioviin vodstvon». na novo urejeni hotel -Pri Zlatem Je- lenuu. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Dr. Mt Boiop zdravnik v Gorici, uücq Treh Kroljev 9 onliiiira oi 10. t! 11. in oi 2. io 3. m. ZahvaH. Za izkazano zadnjo cast povodom prerane smrti našega prcljubega brata preč. gosp. flndreja Strehelj, vikarja na Pečinah, v se iskreno zahvaljujenio prečastiti duhovščini. sorodnikom. nje- Kovim prijateljem in znancem, duhovnjanom iz Pečin. Ponikev in Podmelca, kakor tudi vsem drugim, ki so s tako ogromno vdeležbo pokazali. kako drac jim je bil pokojnik. ^e posebej se zahvaliuiemo preč. gosp. župniku H. Peternelu, ki je vodil spre- vod, preč. gosp. vikarju K. Tomsiču, ki je stal pokojniku v bo- lezni in smrti ob strani, Izobraževalnemu društvu iz Podmelca za ginljivo petje, šolskim vodstvom na Pečinah in Ponikvah za spremstvo s šolsko mladino ter zastopnikom občin Ponikve, Oorjansko in Voice. Žalujoči ostall. Gradbena, kulturnotehnična in zemliemerska pisarna ll. J. Mmi k li[. D. kM\l TRST, VIA ZONTA 9. t.Mmm-3i. Konstruktivna. podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v grad- beno, 'vulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela. ka- kor n. pi\: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vo dovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zem- ljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemljeknjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljisč. ponovitve meja itd. — Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. — Cenitve zemljišč in drugih teh- nienih predmetov. — Vedno toena izvrsitev! Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", irancoske vrste. ki so najtrpežnejši . in naj boljši bodisi za na. vadno rabo ali za clirke v Šivalni strstjiOiiginal „Victoria" so iinipraktičnejši /.a vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in štikaujo ^vczenje). Stroj tečt; brezšunmo in je jako trpe- žen. K'uske, samokrese, slarno- reznic o in vse v to stioko spa- dajoče pnMitiiete se dubi po to. varniski ti'iii pri tvrdki Kepšeuani s Cuh, G 0 R I G A Stolnl trg St. <•__ - „Ljüanska krelm Mi" 0m \ m Centrala Ljubljana,jpodru^^Celj^^elove^ara^evo, Split, Tr.t ______ hImJS Sjkiad^K^ ooo!ooo|0a Vloge na koiižice po 4VL v tekocem racunu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut. II Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja, Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar _-=== Eskont menic ^=^--=^= — Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes. Nakazila v inozemstvo. Tiska »Narodna Tiskarna« \oagov. u uu^mv,;