* Ali že imate? Amerik, -slovenski Koledar za 1.1899 velja le 25 centov. u. Ako ga še nemate, sezite hitro vpo njem, ker zaloga se zelo zni-;; 3>žuje, kar dokazuje, daje Koledar $)res dober in ličen. Ll List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^T-. 13. JSTe w 15. felDr-aaa^a 1899/ Leto "VH. Iz naših novih kolonij. Naši vojaki ao v izvrstnem stanu, ter imajo vse kar le putrebujejo. V lazaretu leži manj bolnikov, kakor uika. Nebraščani so jo udrli čez most, na kter^ga so padale sovražne kroglje kakor toča. Onstran pred boji 4. in 5. februvarija. Stari mosta ob sevenem griču Sail Juan Malabon bOBlbardirSO, Ij0il0 ;domaf iui mislijo, da Agninaldo v so jih zopet sprejele krogle. Toda bodoče ne bode mogel zbrati okolu nevstrašeno so se pomikali dalje po sebe izdatnih vojnih moči. hribu navzgor za njimi pa topni- čarstvo in pešci. Bilo je ravno po-ludne, ko so Amerikanci osvojili re-so z^rvarje na griču. kanskimi krogljami. Prožili telesne ostanke vstaškega Med tem so vojne ladije čez glave generala Garcia k poslednjem po- ; bombardirale sovražnika. Wash- čitku. Pri tej priliki je i>rišlo med podalo. Filipinci beže pred ameri- Kubanci razburjeni. H a v a n a, 10. feb. Danes Manila, 11. feb. Mouitor ,,Monadnock" in križarka „Char-leston*4 sta danes zjutraj več ur bombardirala mesto Malabon. Ob naSem levem krilu so ol časa do časa menjavali strele vstaši in Amerikanci. Pri naskoku na mesto Caloocau so zgubili Amerikanci 3 mrtve in 32 ranjenih. Največ ljudi ■o i^ubili prostovoljci iz Kansasa in Montane pri naskoku na got-to obraščen gojzd. Lahka baterija iz Utah je na 2200yardov daljave vsi pala šrapnele z veliko sigurnostjo na Filipince in streljanje ustavila Se le potem, ko so se pešci približali mestu. General Otis, kteri je zapovedoval pešcem, je takoj po osvojitvi Caloocana prestavil svoj glavni stan v mesto. Naše črte so segale včeraj večer od zatoka do iztoka okolu mesta. Pričeli so delati nasipe in izpostavili prednje straže, da bi mogoči napad v Malabon za-podenega sovražnika preprečili. Kapitan britiške vojne ladije,,Nar-cissuB", britiški konzul, ktera sta včerajšnji boj iz Binondo mirod-vora opazovala, so jednoglaBuegu mnenja, da so amerikanski vojaki srčni in dobro vežbani. Amerikanci posedajo sedaj na. iztoku Haykay in Cainta, 15 milj od Manile, na severu pa so dospeli do Waborv in d.> lagunskega jezera. Imenovana mesta so se podala, ne da bi bili izstelili jedeu sam strel. Balabon so bombardirali da bi vsvojitev Caloocana bila bolj uspešna. Caloocan leži ob Manila zalivu in je s topovi vojnih ladij lahko doseči. Aguinaldo je bil včeraj baje pri Marilao, 7 mil) severno od Manile, in ako še dolgo« čaea tam ostane ,,ga bodo najbrže> Se vjeli, ker so njegove vojne moči popolno demoralizirane. Posameznosti o klanju T a g a 1 o v. Manila, 12. teb. Ko so se v soboto pričele sovražnosti, obkolila je amerikanska vojua mesto Manilo z dvema divizijama, (""rte eo se raztezale od morja preko Črte španskih trdnjavic do reke Pasig pri Samapalve. Najbolj v deželo pomaknjen je bil pešpolk iz Nebraske, kteri je stal pri Santa Mesa ; tu se je tudi v soboto večer pričel boj. Prednje straže polka so pričele streljati na stcfciiijo vstašev, ktera je korakala v neutraluej črti. Kmalu nato je pričela vsa črta vstašev na severuej strani mesta hudo streljati. Napad se je zjedinjeval Jia tabor nebraškega polka, kteri se je moral umakniti. Nato je bilo dn.no povelje streljati in povsod se je za-biisketalo iz žrelov Springfieldaric. Iz Mauserjevih pušk sovražnika ni bilo videti ne dima, ne ognja. V" nedeljo ob 4. uri zjutraj eo planili Filipinci s krikom,, Viva la republican na mo6t pred amexi-kanskim taborom od koder se je prišlo na cesto, ktera vodi do vodovoda. Siotnija nebraškega polka se je vrgla sovražniku nasproti in ga j odbila nazaj. Dvakrat so Filipinci W ash i ng ton, 11. feb-Kakor se , ponovili napad, toda obakrat so vojnemu oddelku iz Manile brzo- j jih zapodili nawij. Ob svitu pričeli javlja, stoji jedua divizija severno so to pni čar j i streljati na sovržnika Pasig reke. Včeraj se je njeno desno iz dveh topov, postavljena na griču krilo deloma zavilo na desno, levo j Santa Mesa. Filipinci so imeli pa j« ostalo v Caloocanu. Vstašer generalom Brootsom in kubansko assemblvjo do resnega prepira, ker Brooks ni dovolil, da bi kubanski zastopniki korakali pred amerikan-skimi štabnimi častniki. Vse kubansko vojaštvo se je nato umaknilo nazaj in ljudstvoje vpilo ,Cuba libre!4 ?,Proč z Yanke«ji!<* „Ži-vel Aguinaldo !u itd. Veliko razburjenje vlada na Kubi in najbrže bode assemblyja izdala proklama-cijo in zoper Brooksovo ravnanje protestirala. Kubanci trdijo, da se amerikanski general obnaša kakor zmagovalec v poraženi deželi. ingtonski polk je preplaval reko, vojaki iz Idahe pa so odbili levo krilo sovražnika. Več nego 100 Fi-lipincev je poskakalo v reko, toda le 20 jih je doseglo drugo obrežje. Pri naskoku na bastijone je padel major McConnolle. Amerikanci so vplenili 2 Krupp.iva topa in našli 65 mrtvih Filipincev na bojišču. Na rižovih poljih je ležalo polno mrtvih in ranjenih Filipincev. Sanitetni oddelek je postregel vsem prijateljem in sovražnikom. Med mrtvimi so našli tudi truplo dr. Younga, kteri je vsled pomote jahal v črto vstašev. Pri njem so našli 12 izstreljenih nabojev. Ne daleč od trupla je ležal ubit tudi njegov konj. Tepeui vstaši so be žali več milj daleč v notranje kraje. I 1 o i 1 o podalo. Vstaši so se le malo ustavljali. Manila. 14. febr. Ob 3 i uri zjutraj. Ameriški vojni oddelki pod zapovedništvom generala Millerja so v soboto zasedli Iloilo. Nobeden ovirajo pri njih kratkočaaju, se jih kak mrzel veter dotakne, ako za trenotek na cesto stopijo, da dospejo v gledališče ali v plesno dvorano in tam svojemu ,,delu" zadoste. Toda ti stanujejo v dobro pregretih prostorih; spijo v posteljah, v kte-re ne dospe niti najlahnejša sapica; oblačijo se v gorke obleke iu kožu-hovino, skozi ktero tudi najhujši mraz ne prodere ; hranijo se s tečno, zdravo in ogrevajočo hrauo, ktere prebavljanje že samo greje telo. Toda kaj pa siromaki, sirote, iz-bacneni iz družbe, žrtve dela in vsakdanjega ukvarjanja! Dvakrat in trikrat težje in hujše občutijo siromaštvo v tacih dnevih, v kterih narava sama še pritiska na nje, ter njih životarenje še težje napravlja. Komaj zamorejo ti kak dom imenovati, da je njihov, in kak je, gole, mrzle stene jih komaj obvarujejo pred tulečim viharjem. Koliko jih je pa, kteri še tacega doma r.emajo. Brez zatišja in brez strehe so izročeni razsajajočemu mrzlemu viharju ; mraz jim pretresa ude in kosti; lahka, tenka, ali celo razdrapana obleka nič ne varuje; prazui želodec ne more niti dovolj ogreti telo: Vse greukosti vremena pridejo nad te siromake, kteri si mnogokrat v teh dnevih žule smrt, samo da bi temu groznemu trpljenju odišli. In kaj store bogataši in vladujoči, da bi tukaj resno pomagali? dobro, da bi ob dnevih ledu, snega iu viharja cerkve odprli, v kterih uaj bi siromaki brez domovja saj začasno našli pribežališče, ali ui-j e d n a ni to storila ; samo Salvations-Army je dala na razpolago dvoje svojih hiš. Tako se je v trdih Ti ljudje niso organizirani, temveč pravi trpini izročeni samovoljnemu postopauju brezsrčnih korpo-racij. Ti so od vseh vetrov Zjed. držav in Canade skupaj zbrana družba in se ubija za vsakdanji kruh v severnih gojzdovih. Večino dneh pokazalo siromakom ono to- teh žene tja le neizprosna sila. likanj občauo krščansko usmiljenje. Tu namreč govorimo od sekačev Kaj si mora pač misliti iCriste od in takoimenovamh Lumbermen", današnje družbe, oni Kriste, kteri Ti ljudje imajo po zimi v gojzdo- je bil sam prava usmiljenost in po- rih res slabo življenje. Ti ljudje so hlevnost!? za časa njih zaslužne pogodbe res In konečno mesto? To pa predo- sužnji v primeri z bivšimi zamor- bro poznamo kako varstvo in po- skimi sužuji v južnih državah celo moč daje siromakom in zatiranim, na slabejein, nego so ti bili. Možje, žene in mali otroci stoje noč na noč pri vratih mestuih in Njih delo je tako naporno kakcur nevarno za življenje. Živijo v njir zasobnih podpornih družb, ter pre- tHhorih k^npih) v siromašnih koj-rarazf ni in gladni prosijo za preno- čah y poate]jah ležita po dva sku-^ čišče. Odklonijo jih zaradi prena- pej a]i 8() pajedna nad drugQj aIi polnenja prostorov in mestna upra- ta po8teIj je napravijena z degk? va ne stori nič, da bi otvorila nove v njej mnlo gena in par pokrival prostore v pribežališče teh siroma- > Nrjih hrana je elaba mes^ ktefo kov. Dobrodelne obftsti poročajo, jim pošiljajo v gojzdove je prav poda se pri njih zato toliko siromakov dobno 011emu sprijenemu mesu, ne oglaša kakor so pričakovali, ker kakoršnega so dobivali ameriški ubožcem manjka obleke, da si niti vojaki. Ti delavci uazivajo to meso iz njih mrzlih stanovanj ne upajo ^red Horse"; ali už.vajo ga vsejed- ua c^te. Mestna uprava pa prav uič ne stori, da bi onim na pol golim dala obleke, ktera bi se celo dala omisliti po zasobnej dobrodelnosti. Po poročilih povzeti, trpe siromaki najbolj vsled pomanjkanja kuriva. Nek zasobni gospod je ponudil 1000 ton premoga, ali ga ni mogoče razdeliti vdmd pomanjkanja voz. Mestna uoBva ne stori Mogoče, da marši kak bogataš ali Amerikancev ni bil ranjen. \ staši premožen mož, v dobro pregretih Prav dft bi ta dar«ani premog so se le malo ustavljali in se umak- prostorih, zanikamo leži v gugal- dala na razpolago oui«. kteri zmr nMi, ko so zažgali del mesta, v kte- ljem 8tolu, noge imajo razp ostrte rem bivajo domačini. Neka j vstašev proti gorkemu kaminu, in nekako je bilo ranjenih. preseneten čit« poročila o siroma- Washington, 13. febr. Ge- : štvu kterih so polni listi; mogoče, ueral Otis je brzojavil danes iz Ma- Te^mo da marsikdo teh ljudi nile nastopno: General Miller po- čuti v 8V0j0 dolžnost, da napravi roča iz Iloilo. da je dne 11. t. m. ček na kako dobrodelno oblast al zasedel to mesto. Vstaš-m je pustil cerkveno občino. Toda res je, kaj do večera čas, da se umaknejo, ker pa zamorej0 tudi posamezniki sto-so se pa ti sovražno obnašali, je že riti? ktere vea Bvet od razredft dopoludne napravil napad. Vstaši | siromaštva, kteri nemajo nikake so zapalili hiše domačinov, ptujci zveze z istimi krogi v kterih^razsa- uo, ker druzega nemajo. Mogoče je v severnih krajih malo bolj užitno in manj škodljivo kakor v tropič-nih. Včasih dobe tudi nasoljeno svi-njino, ktera je bila nekdaj — uaj-brže pred dalj časom — mogoče celo dobra, kar pa sedaj nikakor ni. Eukrat na mesec dobe sveže meeo, in oni dan, kadar to jedo, je praznik ali dan veselja. imajo le malo zgube. O zgubi Amerikancev ne poroča. kteri so zgubili mnogo mrtvih, so T velikem številu zapodili nazaj Razmotrivanje pod črto. (PiSe Free I.ance.) (Dalje.) Naravno in moralno stanje Ircev T Ameriki naj pojasnijo nastopni statistični, popolno zanesljivi podatki. Te Številke so bile nabrane v teku desetih let, ko je še New York itel jeden milijon oBemstotisoč prebivalcev, od leta 1884 do leta 1894. Od vseh teh prebivalcev tega mesta •e je rodile 12 6 odstotkov na Ir-•kem (Irland). Od teh 12 6 odstotkov je bilo 35 5 odstotkov med ▼temi nesrečnimi (tor^j) tudi onih dragih naroduostij, kteri so bili v bolnišnicah in blaznicah; 60 4 odstotkov j ih je bilo v siromašnicah ; 36 7 v posilnih delavuicah in 15 4 odetotkov v kaznilnicah. Ta zadnja Hevilka je pa vendar Se tri odstotke večja, kakor ao odstotki Ircev v primeri k vsema prebivalstvu. Štatis-tikar k tema opazi: „Vse to nam kaie stanje, ktero more imeti enakomerne azroke." Zdaj poglejmo, kako so bili Nemci v mesta New Yorku v ravno tej desetletni dobi sestopam v javnih zavodih. Nsbiralec teh Statističnih močno pozicijo severno od reke Pasig. Iz gorenjih vasi pri San Juan mostu so šrapnele pregnale sovraž- podatkov pravi, da je bilo 14 odstotkov vseh prebivalcev v New Yorku rojenih v Nemčiji, 11 odstotkov med vsemi prebivalci je bilo v bolnišnicah ; 20 odstotkov v blaznicah ; 14 odstotkov v siromašnicah ; 6*8odstotkovvprisilnih delavnicah in 9 odstotkov v kazniliiieah. Tukaj opazi nabiralec podatkov: ,,Mala številka 6*8 v primeri k vsemu prebivalstvu v New York je jako ugodna prikazen za Nemce, ako se pomisli, kake vrste zavrženi značaji se nahajajo po posilnih delavnicah." V takem svitu se pokažejo Irci, ako jih bolj natanko „za jetra po-šlatamo". Človek bi mislil, da so ti, vnanje tako pobožni, za versko reči tako vneti ljudje, sami angelj-čki v človeški podobi. Škofov imajo v Ameriki veliko več kakor Slo-vencf, celo b kardinalom se pona-Sajo. Z mnogobrojnimi duhovni, cerkvami, svojimi šolami, dobrodelnimi ustanovami so tako preskrbljeni kakor nobeden drugi narod. Ako je koma pot v nebesa uglajena, gotovo je Ircem. Nespametno in brezuspešno je V snegu in ledu. Močneje nego ob navadnih časih se pokaže preseka naše družbe ka- stopajo podporne družbe, dar se oglasijo naravni elementi z vso ljutostjo, ako človeka obiščejo vremenske nezgode, ako vihar, sneg in led obdajajo prebivališča ljudi. Bogataši in premožni mogoče tudi kako malenkost čutijo od raz-sajajočLh elementov. Mogoče jih ti ja pomanjkanje. Toda kaj storfe dobrodelne družbe, cerkev, kaj stori posebno mesto, ta skupina meščanov, kteri se baje združujejo v varstvo vsacega posameznega? Privatno dobrodelnost, ktero za- komaj zamorejo v dnevih, ko se beda strašno pomnoži, izvršiti svojo nalogo. Onemogle stanejo; vse njih podpo-re_so kapljica na vroč kamen. Iu cerkve? Cerkvene občine v New Yorku so nas marsikaj poučile te dni; javno se je zahtevalo, da bi bilo kaj zujejo. Mesto, občinaTmeščanov v nasprotno varstvo, ne stori nič, j prav nič; da bi siromakom utešila ^ glad in mraz, ter jim preskrbela > obleko. Nihče naj nam ne zameri, ako v teh dnevih pomanjkanja in grozne siromaščine to družbo kritikujemo, saj bas v tacih dnevih se pokaže kako na nizkej stopinji je naša družba, kako malo se briga za siromake izbacnene iz družbe, kar.se baš v dnevih pomanjkanja pokaže. Kakor se pravi prijatelj v nadlogi spo-, zna, tako se ta družba spozna v teh j dnevih. Delavci, vzemite si dober nauk iz tacega postopan j« ! tudi mogoče je izgojevati ljudi tako, da vsak postane dober, pošten človek. Skoro bi rekel, da je to težav-nejše. Ljudje, kteri so v samotnih samostanskih celicah molili, postili in bičali se, so morebiti Bogu dopa-dajoče živeli. Mislim pa jaz, da bi si oni še večji zaslužek in še večjo slavo pridobili, ako bi šli med revni svet :n z gorečim srcem se udeležili težav in nadlog, ktere tlačijo pri-prosto ljudstvo. V borbi za življenje prebiti vse skušnjave, to je veliko f>olj zaslužno, kakor v samoti, daleč od posvetnega hrupa. Pojedini človek je le ud človeške družbe, ž njo mora delati, trpeti in veseliti se. Poznamo pa patra, kteri je samostanu slovo dal in prixomal v Ameriko, tukaj svojega dohovnega kolega nesramno napadel v nekem zelenem revolver-žurnalu prve vrste, samo da bi mu na ogledu škodoval in sam je ku to slekel, prelomil obljubo ter rad bolj „geunithlieh" živel in si nakopal bogastva; solruge-me-nihe pa pustil Bogu Blažiti. Ta mo-možiček piše za isti revolveržumal evangelije in pridige, ter se brati s hoteti vigojevati človeštvo tako, da tolpo Ijadi, ktera je tako slaba, ka-bi postali vsi ivetniki. Važnejše in'kor „fovS" denar. Piav lahko bi Naše pivo je poskušeuo od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima variti. Zato je SUPERIOR STOCK PIVO najboljša pijača. Gozdni delavci v Wisconsinu in Michiganu. Prodaja se povsodi. mu rekli: ,,Pater, sage uns Deinen (Jmgang, und wir wissen, wer Du bist." Dobrih src za človečanstvo — tega svet najbolj potrebuje, vse drugo, vse čednosti bodo potem same sledile. Plemenita, nežna rastlina je človeško srce in vzbuditi kal človeškega bratoljubja, kteri je skrit v globočini njegovi, gojiti te čednosti rast in razvitek — to je skrivnost, kako sevspešnovzgajajo dobri ljudje. Nemci bo zadeli na pravo, da doma in v knjigah gojijo „das Ge-miit" — to blaženo čuvstvo, za ktero druge narodnosti še imena nimajo. Kal tega rahločutja pa je vsadil Bog v srca vseh ljudi: belih, črnih, rumenih, paganom in kristi-jauom. Naj bi tudi slovenska društva, kterim je naloga izdajati knjige za ljudstvo, ozir jemalo na to srčno, blaženo cvetlico človeškega duševnega življenja „das Gemiit", ktero je postavili) Nemce med prve vzgo-jevalce mladine. Zopet je prišla velikanska prava amerikanska sleparija na dan in sicer v Philadelfiji, v mestu bratoljubja. „Slavnoxnani" izumitelj Keely. ponos ameriških učenjakov V gojzdovih Wisconsina in Michi-gana živi, ali bolje životari delavsko ljudstvo, o kterem je le zelo redko-krat kaj čuti in tudi ni nič o njih čitati v delavskih listih. in bistroumnežev, je umrl pred nekoliko tedni v temu mestu. Ta mož je pred 25 leti naznanil amerikau-skemu svetu, da je izumil skrivno naravno moč, ktera bo brez stroškov gnala vsakovrstne stroje. Ker je bil mož res nadnavadno veduostno izobražen, izvrsten pri delu za stroje iu znal dobro govoriti, se je kmalu ustanovila družba v uporabljenje nove naravne moči. Delnice družbe ,,Keely Motor Co.u so se prodajale tako hitro, kakor so se hitro tiskale. Keely je v Philadelphiji sezidal tovarno, v kteri je začel staviti raznovrstne Btroje- Ti stroji so začeli kmalu delovati, ne da bi mogel kdo zapaziti, kaj jih goni- Skrivnost svoje izuajdbe ni hotel Keely nikomur odkriti, češ, da iznajdba ni še popolna, da bi to znalo druge izumitelje na sled viru te skrivne novo-izuajdbe voditi itd. Pri predstavah ali skušnjah, ktere je včasih delničarjem priredil, so ti z stermečimi očesi gledali vsakojake izdelke in prikazni, ktere so na povelje Kee-lyja stroji izvrševali. Ceni se, da je Keely izvabil okolu 15 milijonov dolarjev iz žepov lahkovernih delničarjev. Predno je umrl, BOSCS BREWIN5 CO., LAKE LINDEN, MICH, je poklical dva najvišja uradnika družbe k sebi in jima je rekel, da bodo po njegovej smrti našli vse, njegove znajdbe tikajoče se spise, načrte itd. v njegovej pisalni mizi v pisarni. Po smrti Keelvja sta ta dva moža šla iskati spise itd. v pisarno, preobrnila sta vse kote in hrame, pa nista naletela na ničesar, kar bi moglo odkriti tajnost izumitelja. Zdaj se oglasi nek prijatelj ranjcega iu pravi, da je Keelvja nekoliko dni pred smrtjo vprašal, kak nagrobni napis si želi. Na to je Keely odgovoril : ,,Zapišite: Tukaj leži Keely, največji slepar devetnajstega stoletja." Začeli so zdaj natančneje Keelveve stroje in tovarno preiska-vati in kaj so našli? Smentana pošast, dobro jih je narihtal! V kleti j* bil prirejen gonilni stroj tako, da ga je podzemno napeljana voda mogla goniti ; tla v raznih nadstropjih in stene poslopja so imele votline, po kterih so bila gonilna jermena napeljaua. Tako je sleparija prišla na dan in milijončki so Sli rakom žvižgat. Amerikani se pri takih prilikah Bmejejo in pravijo: ,,Mož je bil smart" (premeten),'zakaj bi ne služil denar?" (Dalje prihodnjič.) } Entered as second cIbb matter a the Nkw York, n. Y. Post office Octol»er 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredi.i* • Published by F. SAK8ER. IU9 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ia pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld.7.—, „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ fritrt leta . . . 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki M6las Narodu" izhaja v«»ako edo iu s »boto. „GLAS NARODA („Voios o k the People") Will be isu^d every Wednesday a-.id Saturday. Subscription yearly S3 Advertisements on agreement. Za "»glas*- d i )'» vrstic s« ^>lfti!a SO centov. Dopisi brez podpisu, u. osobnosti s ' ue 'tat.sil«'ju L>e ar naj sh ntai;.ivo[i p-slati |>o M on v Ord»-r. Pi spremembi kraja naročnikov i Tlht uo, da s*-* nam tudi prejšnje bivPMMe namani, »ia hit najde-rno -.asi ivnika l' »pl oni in |n >AiljHtvnm naredite nasiovoui: t,G!as Naroda', IjW l>e na mesec različen zaslužek, v jeseni po $16 do SI«, spomladi p^> $25 do $2C, ali zato m«Tajo delati kolikor največ mogoče, kerčlu .i druži«, kterim služijo, hočejo seveda tudi živti, ali za „red Horse1* nemaraj taki, da bi prebavili „red Horse". Ti g«jjzdni delavci v si ara ju bolezni, večinoma nastalej vsied pr«^-obilo trpljenja in pomanjkanja, ne d >be nikake zdravniška pomoči ; prepuščeni so svojnj osodi in „do-brej" volji delavskim in os do delečiuj tovarišem. Vsako Into zapade mu go teh delavcev smrti ; padajoče drevje jih ubije, ali pa padejo v vodo in vto-ci")0 kadar I^b plovijo. 1 i vendar so Ui žrtve svojega poklica na bolj Se m, nego pri življenju ostali. Saj siromaštvo je za ti j— končano, živi p i morajo vsl^-d pomanjkanja druzega dela zimo za zimo v go j id o ve kamor jih beda ieue, in tam za mali zaslužek čakajo, da jih reši vseh zemskih nadlog j io rev bela žen k a — smrt. kakor Francoskej, akuravno je Nemčija dovolilo Amerikancem dokaj ve'-je prednosti. Naj bi tedaj uviz iz Amerike omejili iu doma iz delovali, ali iz druzih dežel uvažali. „Naša edina želja je", je dejal pl. Biilow, ^življenje in imetje Nemcev varovati, ter smo uverjeni, da nemški interesi pod ameriškim varstvom niso v nevarnosti! Jaz nočem biti preveč diplomatičen", je nadaljeval minister, „kajti odkritosrčnost smatram za najboljšo diplomacijo v slu '•aju dveh močnih narodov, kakor Nemčija in Zjed. države. Naše razmere so dobro in naše obnašanje pravilno. Reči moram, da je bilo tudi vedenje ameriškega kabineta zadovol no iu ae ui hati razpora. V Ameriki prevlada mnenje, da so Neinci Zjed. državam sovražni. Ti nazori so morala nastali vsled člo-v« ^koga sočutja Nemčije za ubogo Špansko, kt'-ra j-s » ila malo da ne u 'V'ua. Lažnjivi orgmii su to okol-m -t na najbolj izd;ijui nači « tolmačili, da s*uo Zjed. državam s 'vražni. Nikjer niso bile zaqluge iu uapredki Auieritc« v miiiolih ietih bolj pri-noznaui kakor v Nemčiji. Ponosni sinu na milijone Nemcev v Ameriki, kt»-ri niso pozabili svoje stare domovi e, in h kt^rimi nas vež-jo kupčijaki interesi in krvno sorodstvo. V minolosti nismo imeli razigra z Auierikauci in ga tudi v bo-d<>čnosti ne bodemo imeli." Dopisi. <>d nekod, S. febr. (K j e bi h - 1» i l o bolje naseliti, na severu ali n a j u g u. Znano nam j.-, da se naseljevanje novih kui' tij lu-kterim ljudem svetujejo na u^, drugi v severno Mi-nesoto. Med tema dvema državama je precejšnja daljava in tudi razlika. V Alabami ogreva tropičuo soluce vse poletje tako gorko, daje človeku komaj mogoče po dnevu izvršiti kak o ložje d^lo. Akoravno je zemlja prav rodovitna na jugu, vendar si mora človek z vt^čjo težavo in zuo-j-m v obrazu svoj kruh služiti, n<-go si ga na severu. Tudi ni na jugu toliko prilike za novega kmetovalca, ako ga obišče nezgoda v pridelkih iu sh oglasi denarna potreba, nego na severu. Na jugu ni toliko rudo-k.ij»o\ i i j zaslužkov, neg- ► jih j« na severu. Poljski pridelki se na severu veliko lažje razprodajo, ker tam so ljudje bolj denarni, nego na jugu. Omenim naj tudi zdravstvene in je tudi veliko hujši nego leta 1888. Leta 1888 je kazal toplomer 14 stopinj nad ničlo, sedaj smo imeli pa po 8, 7 in 6 stopiuj pod ničlo. Blizzard od leta 188s je sledil pogorkih dnevih in njemu so tudi sledili gor-ki dnevi. Letos smo imeli pa že dobrih osem dni prav mrzlu in vse kaže, da še ostane. New York je te dni od vaega vnaujega sveta odrezan, vlaki so obtičali na progah v snegu. Da bi le že ulice imeli saj na pol proste I Kontraktor Dutin je imel v ponedeljek 10.000 mož v delu, ali opravil ni nič, ker komaj so voz snega odpeljali, je že drugi padel z oblakov, danes vtorek pa dela še »eč ljudi in imamo saj jasuo vreme in ne preveč mr?lo, ker je vihar po-j«njal. V ]>■ -ndeljek je miroval ves pro met, ali ne samo zaradi Lincolno--ga praznika, temveč tudi radi previsnega snega. Od vs^ga Liu-coI novega praznika ni bilo druzega videti, nego precej pijanih ljudi. V oddaljene kraje Brodklyna ali na S ta ten Isiand celo ni bilo mogoče nikomur priti. Voza niti za drag lenar ni bilo dobiti. Prevožne la-iije, električne železnice, nadcestn-ž-leznice, vse je mirovalo, saj za uekaj časa, nektere črte uiti vozile uiso do vtorka. Na nadcestnih železnicah je bil promet zelo oviran, a vendar se je pomikal. Po obeh riverjih je debel led plaval m na mnogih krajih bili zamrznjeni; nekaj prevožnjih ladij je obtičalo in primrzuilo. Po muozih tovarnah je zmanjkalo premoga in so prenehali z delom. V Brook lynu pa se je vto-pila gasilna ladija, najbrže jo je plavajoči led tako hudo poškodoval; možtvo se je rešilo. Zelo je Čutiti pomanjkanje mleka, jajc, kruha in celo mesa. Ves živež je precej v ceni poskočil. Paruikov pa kar ni v !uko; par-uik ,, Paris 4 od ameriške družbe bi imel priti že v s-bo to v "New York, in ga še danes vtorek ni, enako je s francoskim parnikom ,,La Bre-tas?ne'\ Nekaj paruikov j- dospelo, ali bili so vsi z ledom pokriti. Časniki navajajo 22Jslučajev, da -;o otrpnele ljudi na ulicah pobrali iu v bolnišnice prevedli, kterim j* zmrzuol kak ud; našli pa tudi 4 zmrznena trupla. Vlakov iz zapada že 24 ur ni nobenega, obtičali so na progi, ravno-tako oni na za tok vozeči. Tudi iz Pennsylvanie, Connecti-cuta. Delaware in druzih držav se poroča o viharju, snegu in nesrečah. Iz Long C r e e k. Ore , se poro- varnostue razlike med severom in jugom. Na severu ni čuti o silnih Qd 13. febr., da v izt .čiienTore- gonu poginja tisoče konj, ker ue viharjih, ciklonih, povodnjih in vsakovrstnih nezgodah, kakor smo že več »s rat č i tal i od srednih in južnih držav te dežele. Na jugu se oglaša rumena iu navadna mrzlica, ter druge bolezni, m je dobre pitne Amerikansko vprašanje. Nemški državni zbor se je raz-govarjal o razmerah Stric Sama. Berolin, 11. feb. Trgovsko razmerje med Nemčijo in Zjed. državami so danes v državnem zboru razpravljali. Kakor je bilo videti, se člani niso posebno zanimali za zadevo, kajti še 100 jih ni bilo navzočih. Agrarec Kanitz je ugovarjal trditvi obrtnikov, da bi se morali l Ameriko sporazumeti ; v čolni n •kem boju bi Amerika de setkrat toliko zgubila, nego Nemčija. Ame-rikansko tekmovanje z Evropo je prouzročilo vedno višji cenik iu iz pomnoženega izvoza v Nemčijo, postal je zmanjšani uvoz. Leta 1897 je Nemčija na podlagi Dingily tarifa za $32,000.000 manj blaga v Zjed. drŽave izvozila, nasprotno pa za $29,000.000 več uvozila. Amerika vleče zlato iz Nemčije in odkar p«-■oda Kubo, bode uvoz nemškega sladkorja še bolj ponehal. Nemški tovarnarji za ž-dezmuo in drugi obrtniki morajo v /gubo izvažati. Iz tega je razvidno, da s koncesijami z Amer.ko, ne bi bilo nič pridobljenega, vsekako pa bi s tem nemški pbrti nič ne koristilo. Amerika je poprej«) trgovske pogoje prelomila in •• branila dovoliti tiste prednosti vode iu hladnih večerov, kteri so človeškej naravi Evropejcev tako dobri. V severnej Minnesoti je tudi zemlja rodovitna, da še ui potreba najdejo živežar ; konje rejci se boje. da bodo le mali del od njih čred rešili. Iz Chicage se poroča od 13 febr. Včeraj opoiudne je šla družba 12 mladih ljudi na jezero se drsati in podali se preualeč od kraja, ko so po preteku par ur nameravali višji, nego je bil lani meseca julija, ko so ga poslednjiČ merili. To zvišanje je pripisovati skrčenju >elnz-nih delov vsled mraza. Višji iužener Martin pravi, da to ne prouzroča nikake ško !e, ker so na skrčenje in razširjanje železnih delov mostu računali, ko so ga stavili. Dve osobi zmrznili. Truplo neke 50 let stare in revno oblečene ženske so našli zjutraj na mostovžu neke hiše na 47 cesti v New Yorku. Bila je zmrznjena, poleg nje pa je ležala izpraznjena steklenica za žganje. Charles Kuuish, 45 let star in zelo slabo oblečen se je zgrud 1 v nekej gostilni mrtev na tla. Zdravnik je rekel, mcž je v pijanosti podlegel mrazu. ,,Fiirst Bismark" v luki. Euako plavajoči ledeni palači je dospel v New York štiri dni čez navadni čas parnik ,,Fiirst Bismark" hamburške parobrodne družbe. Se nikdar se ui parnik boril proti tako viharnemu vremenu in še dolgo se bodo mornarji spominjali te vož-žuje. Hudi viharji so razsajali preko morja kakor bi hoteli dvigniti velikanske vode iz globočin. Kakor stolp visoki valovi so metali sem ter tja mogočui parnik kakor kak čolnič. Rešilne čolne je strgalo iz svojega stališča in poškodovalo. Ventilatorje iu ograjo na krovu so odtrgali in pogoltnili bt-sueči valovi. Zal, da je potožiti tudi zgubo človeškega življenja, ker valovi so odnesli nekega mornarja raz krov. Osoda mornarjev. .. - . ,o- , . , nazaj, je bil led p »čen in plavali so guojiti in pridelki se kaj dobro ob- , . - , , , - ... "a velike! plošči ledu. Dali so brzo neso; poletje je pa tudi toliko gorko, - . . r>rzo a \ . , znamenje v trdnjavo S'leridan in da imajo vse stvari dovoj gorkute ... i- n * *~ .. J ' to so tam razumeli. Deset mož s . re- bodisi narava ali ljudje. Zima pa , , , - M , . 4 J J V Sil: vojaki s č<»ini, drugi so na šli oskrbi mater naravo s potrebno I - , 1 i ^i i - » . proti jugu, a m nikogar nazaj, ako belo odejo, da se pod ujo za poletie i A A - ? - . - , x . .. se do jut" zjutraj ne povrne o. je dobro spočije iu potem zopet obilen u • .1ll , , a j- t. - • . kaJ lahko mogoča, da zmrzne o sad rodi. Toraj je po mojem mnenju 1 bolje svetovati rojakom, kteri imajo Šestdeset tisoe osub v pomanjbauja veselje do kmetijstva, se naseliti v Fo računih sup-riotendeuta od M iuues .ti, kjer so najboljša pše- | Outdoor Relief"( dobrodelnega od- nuna polja in je tudi mnogo dru- delka), v New Yorku trpi najmanj zega zaslužka nego na jugu. v pr> udar^k rojakom. A. Toliko M—k. 60.000 osob največje pomanjkanje, skoraj 10.000 pa jih dejansko lakote umira. Število siromakov in ue-j srečnežev se vidno množi. Kaj so ; ti uesrečniki v slednjih mrzlih dne-rih trpeli, se ne da popisati; le j sami so to občutili. Vsak dan pride kakih 2000 pisrnov od ljudi, kteri prosijo mestne podpore, še veliko __I večje število pa se drenja k pisar- t> 7T .. nam, da bi jih sprejeli v dabrodel- Promet oviran. Pomanjkanje ži veža ne zavode. občutno. Siromaki zmrznili ali t j* j , ... sč znr 1 " "J. rudl društvo za zboljšanje stanja s znirz imi udi. ; siromakov ima čez glavo opraviti, ... , . ,, da bi mu bilo mogoče vse prosil- Od uwdelje do ponedeljka pouo6i ce zadovolj.ti. Od 100 jih 45 po- je razsajaj uad New_ Yorkom iu, vpreino zavrne, 65 odetokov pa jih priporoči za podporo uradom iu Razne vesti. Blizzard 7 New Torku in okolici. Dva dni neprenehoma razsajal. okolico hud blizard. To je od meseca novembra miuole jeseni že tretji blizard to zimo, ali ta poslednji nadkriljuje vse, nekteri pravijo, da je celo hujši, nego oni od leta 1888. Pravijo, da nam je poslednji blizzard več snega nanesel in mraz cerkvenim občinam. Vpli? mraza. Na zelo čudfn način vpliva hud mraz na Brooklyuski most. Sedaj je namreč ta most v sredi 30 palcev Ali sej« parnik „Kulgarija" potopil. Parnik ,,Adna", Hamburg-ame-riške črte jo na visokem morju zgubil svojega kapitana Hans pl. Le-vetzowa. Našli so ga 30. jauuvarija z razbito lobanjo. Po raznih <>kol-nostih sumijo, da je Levetzow našel smrt, ko ga je hudo zibajoča se ladija treščila ob rob kabine. Truplo je naš-l kmalu po (». uri zjutraj prvi strežaj. Kapitan je bil radi vihar-n«*ea vremena vso noč na poveljniškem m^stu. Malo po 5. uri je zapustil most pripomuivši prvemu častniku, da hoče pogledati na tla-komer v svojej kabini. To je bilo zadnjikrat, da so ga videli živega. Drugi dan so ponesrečenega pokopali v morju. Levetzow je bil 42 let star in zapušča v Hamburgu bi-vajočo vdovo in jednega otroka. „Adria" ni imela potnikov na krovu; ostavila j" Antwerpen 19 jan. in imela ves čas zelo vihar: o vreme. Več mornarjev je bilo poškodovanih na od viharja sem ter tja meta joči lad i j i. Zelo so tudi v skrbi '.a parnik ,,Bulgarija" od ravno te družbe. 22 potuikov t"ga parnika iz kajit je pripeljal v New York parnik „\Vee-hawkeu4< kamor se se rešili iz,,Bul-garije", ko je bila v opasnem stanu ob Neufundlanskih obalih ; potnikov iz medkrovja niso mogli rešiti, ker je vihar hujši postal, kapitan pa ni hotel zapustiti parnika, enako možtvo. Do sklepa lista še ni nič gotovih poročil kaj je z „Bul-garijo". Požari. V Brook lynu je dne 13. febru-varija na vse zgodaj pogorel hlev Aleksandra McKaya. S hlevom vred sta zgorela tudi dva kouja velike vrednosti. Vsled viharja je ulic ognjegascem zelo težavno se proti razsajočemu plamenu bojevati, tembolj ker je bilo v poslopju nakopičenega mnogo sena iu slame, kar je dajalo plamenu hrano. Posrečilo se je 23 konj odpeljati iz gorečega poslopja. . Ob polu 3. uri zjutraj 13. leb. je v Long Island City pogorelo več hiš. Skupno škodo cenijo na $30.000, Ogenj je nastal v dvo-nadstropnej lesenej hiši, v kteri se je nahajala sodarna, od koder se je hipoma razširil po sosednih poslopjih. Tudi pri tem požaru ogn egasci radi hudega viharja uiso mogli mnogo opraviti. Pri velikem požaru v Greenville, Jersey City je 13. februvarija obnemoglo pet ognjegascev vsled dima in mraza. Ogenj je nastal ob 8. ari sjutraj v kleti starega Šolskega poslopja od prehudo za- kurjene peči. Predno je došla po-ž ima bramba, bilo je že vse štirinadstropno poslopje v plamenu. Ker so bili vsi hidrai ti žameten i in zamrznjeni, ni bilo moč rešiti tik stoječega novo zgrajenega šolskega poslopja. Poleg t-menjenih dveh poslopij pogorele sti dve tovarni in dve zasebni hiši. Nevaren požar. G o u v n e o r, N. Y., 10. feb. Včeraj ob 4. uri zjutraj je izbruhnil ogenj v tovarni zabojev, ter uničil tovarno in 150.000 kubičnih čevljev lesa. Ogenj se je razširil čez jarek nasproti tovarne, kjer je ležalo množine lesnih ostankov. Ogenj se je tako hudo razširil, da ga dosedaj 100 mož ni bilo vstanu pogasiti. Toda ne samo to, požar preti uničiti tudi druga podjetja v bližini, k tera so vredna nad $(-,00000. Lok« motive zamrznile. Hornel laville, N. Y., 12. febr. Trajajoče mrzlo vreme je mnogo oviralo železuični promet, ker je pri lokomotivah zamrznila voda v ceveh iz rezervarja v kotel. V kolaruicah stoji sedaj 54 takih zamrznjenih lokomotiv in na tovornem kolodvoru je 800 voz, kte-rih ne morejo odpeljati, ker jim lokomotiv manjka. V Oleanu se je v petek večer ustavila lokomotiva ter vzela vodo. Kurjaft ni pazil in voda je tekla čez po stenah na tla. Pozneje se lokomotiva ni premaknila iz mesta, ko je strojevodja odprl par, ker so bila kolesa na šinah primrznjetia iu so morali popreje led z bo parom otajati. Strojevodja ponesrečil. B i u g h a m p t o n, N.Y., 12. feb. Kurjač vlaka Lehig Valley železnice je včeraj zapazil v bližini Alpine, Pa., da je vlak vozil z izvan-reduo hitrostjo. Pri natančnem pogledu je našel strojevodjo sedeti na svojem prostoru z razbito lobanjo. Vlak je malo popreje vozil čez most iu mislijo, da je mož zadel z glavo ob mostovni noša j, ko se j" preveč steguol skozi okno. Požar. Saratoga, 11. feb. Električne žice na Delaware in Hudson kolodvoru so provzročile požar, ktnri se je širil s tako hitrostjo, da pouoč-uemu čuvaju, kteri je morebiti še nekoliko zadremal, ni bilo moč se rešiti iu je zgorel do kosti. Tudi nekaj hotelov v bližini se je vnelo m gost je so morali v hudem mrazu v uočnih oblekah bežati na cesto. Šlolo cenijo na 8^0.QUO. Grozno odkritje. Marlboro, Mass., 13. febr. Grozen prizor se je danes ponudil policaju, ko je vsilil v zadnji del Freyeve tovarne za čevlje, da bi se osvedočil o malem požaru. Našel je sedeče ob mizi ali ležeče na žimnici štiri oseb*- mrtve, tri pa nezavestne. Vsa soba je bila polna dima, a poslopje ni bilo v plamenu. Mrtvi so bili Edvard Unterwood, dve hčeri iu sin; nezavestni pa žena, sin in nek mož, kteri je bil pri ujih ua hrani. Zmrznjen iu nezavesten. Na peronu Pennsylvaniaželezui-oe na Warren cesti v Jersey Citiju so našli nekega nepoznanega moža, najbrž« delavca, trdo zmrznenega in nezavestnega. Odvsdli so ga v St. Francis bolnišnico, toda zdravniki imajo upanjo, da bo ostal pri življenju. Mož je videti kakih 30 let star in niso našli pri njem prav nič, iz česar bi zamogli sklepati od kod in kdo je. Hndobua nakana dečka. Branje senzacionalnih romanov in novel je 121etnemu dečku George Couleyu v Jamesburgu pri Nc^v Brunswicku, tako zmešalo glavo, da je -klenil s kakim JočiuBtvom postati razupit. Izmislil si je grozoviti naklep, da kak vlak, Camden & Amboy črte Pennsylvania železnice, spravi s tira iu se eukrat prav dobro zabaval. Sklepu je tudi kmalu sledil čin, ko je navalil več tramov čez progo. K sreči so še pravočasno zapazili napotek in preprečili hudobno nakano mladega zločinca, kterega so kmalu potem vjeli in v New Brunswicku utaknili v ječo. Vlada odgovorna. Wash ingtou,ll.feb. Glavni odvetnik je razsodil, da je vlada odgo- vorna pri zgubi registriranih pisem, bodisi tiBtih, kteri gredo izven dežele, kakor tudi tistih, kteri v deželi ^stanejo. In Bicer je vlada pri orne i jenih pismih do $10 odgovorna in m ra nastalo škodo povrniti. Vsied tega je razveljavljen tdlok, kterega je nedavno izdal pomožni glavni odvetnik poštnega urada. Som ob obrežju. N o r f o 1 k u, W. Va., 11. febr. Dve milje južno od Currituck Inlets pri Cap Herv je pred nekoliko dnevi vrgel vihar 36 čevljev dolze-ga soma ua obrežje North Caroline. Prebivalci obrežja so velikansko ribo zaklali ter skušajo sedaj rasue dele prodati pri čemur jim mrzlo vreme izdatno pripomore. Grozna smrt v plamenu. Sioux City, Iowa, 12. feb. Iz Yauktona v South Dakoti se poroča o groznej nesreči. V nekem k državni blaznici spadajočem poslopju, v kterem je bilo 40 bolnikov, je predzadnjo noč uastal ogenj in 17 nesrečnih prebivalcev je našlo mučno smrt. Ponesrečeni so same ženske. Ker je pihal mrzel prerijski veter, sw je požar strašno hitro širil. Nastal je bržkone v kleti poslopja, kjer je bila perilnica. V ostalih treh nadstropjih so bila bivališča ženskih bolnikov. Samo 23 bolnikom in 12 nadzornikom se je posrečilo ubežati skozi ozke mostovže. K tej nesreči se je še razpočila parna cev, kar je gašenje zelo oviralo. Kako je ogenj nastal, preiskava ni mogla dognati, morda je bila kriva malomarnost. Ogenj je prouzročil med slaboumnimi prebivalci velik trepet. Leta 1882 je požar obiekal ravno ta zavod; takrat je zgorelo 5 osob. Plaz pri rudokopiti. Sil ver Pl u me, Colo., 12. feb. Danes zjutraj je v Cherokee Gulch zdrsnil velik plaz uavzdol ter odtrgal seboj kakih 12 rudarskih koč in pokopal 25 mož pod snegom. Dvanajst mož in dva otroka sta bila že mrtva, ko so jih izkopali izpod snega, drugi pa so bili še pri življenju. Ponesrečeni so bili vsi Italijani, nastanjeni v Dides Pelican Mine iu ker je bila ravno nedelja in delo v jamah počivalo, bivali so v svojih kočah. Plaz je ua svojem potu razdjal poslopje za stroje od Corey City rudnika in Dides Pelican predor se je zamašil z suegom in razvalinami. Pri izkopavanju zasutih je delalo 400 mož ure neprenehoma in ob 6. uri zvečer so bila izkopana vsa trupla iu tndi vsi živi. Med slednjimi je bila tudi neka ženska, njen mož in dvoje otrok pa so bili med ponesrečenimi. Včeraj po noči je kazal toplomer 30 stopinj pod ničlo; danes zjutraj ob 8. uri pa je toplota hipoma poskočila na 30 stopinj nad ničlo. Poleg tega pa je še pihal gorak veter, kar je sta-jalo velike množine snega in prouzročilo plaz. Novo sleparstvo. Sodnik v Portia udu, Me., je izdal štiri zaporna povelja za dva moška iu dve ženski, kteri so bili za tožen i sleparske zarote. Kakor trdijo so zato*°nci objavljali razglase, v kteri h so ponujali lahko in dobro plačano delo „doma". To delo je bilo v izdelovanju umetnih cvetlic za „Fairfield Floral Co." Tiskali so tudi Bleparska spričevala, ter jih razpošiljali po pošti. Oso-bam, ktere so na razglase odgovarjale so pisali, naj pošljejo poštno znamko za dva centa za nadaljno pojasnilo. Ko so storile to, poslali so jim zopet pismo z opominom, naj pošljejo $2.10 za prvotno opravo. Ako so tudi to svoto poslale, prejele so ponarejeno bengalično rožo iu tri popke z uavodilom, kako iz taistih narediti roze. Ko je začetnik poslal nazaj izvršeno delo, sporočili so mu, da se je kupčija „Floral Co." tako povečala, da se ue morejo muditi z malimi naročili. Naj toraj dopošelje $110.60, zato pa bode prejel 50 ducatov popkov, iz kterih naj naredi rože. Ako izvrši to delo, poslali mu bodo $25 zadelo in tudi dali vloženih $110.50 nazaj. Le malokdo je poslal več nego $2.10 in tisoče osob je zgubilo svoj denar. Nek slnžabnik Floral Co. je pripovedoval pofitnemu nadzorniku, kteri ima to sadevo v ro- Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožkfAgsič, Box 266 ; Podpredsednik : Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Basovec; Blagaj.: Matija AoniČ, Box 266. PRKGLKDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PbeSirn, Box 286; Josip Mantel ; mi stanujoči v ELY, St. Louis Co.f Minn. Glasilo: „GLAS NARODA',■ kah, da je došlo 25O.000 odgovorov na razglase. Toda uiti jeduega slučaja niso našli, v kterem hi hila zadruga svojo obljubo izpolnila. stavil je v stran svetilnico, vrgel od sebe dežnik in del nekaj korakov na zaj Ali hkrati se je prestrašil od svojega namena. Obe roki je stisnil na seuce. „In moj sin !'' je prišlo raz ustnic. Samo trenotek. Potem je del de nekaj korakov nazaj in vzel krepak nalet in potem . Skočit je in znašel Be v reki. Napibnen jopič gaje vzdrževal nad vodo. Čutil je kako zelo hitro ga naprej nese. Z vso silo je pričel obupno plavati, kjubu mnogemu lesu, kteri ee je v nj^ga zadeval in ga ni mogel videti, ni pazil na veje in ua korenine, ktere so ga opraska-vale. Plaval je z vsem naporom, ali curek je bil močan, kmalu bi vp«hal. Voda je pričela stopati čez struge in to je njemu pomagalo. Pri5el je zbirati svoje moči, še malo napora, še malo in še malo . in bil je na drugej strani. Težko eopeč se je zravnal, voda ju lila z njega, a zgubil ni nobene minute, tekel je kolikor so mu dovolile moči, dokler ni dospel ua cesto in dalje, dalje! . S«daj je zagledal luč! Filip! Filip! .. Vstavi ga. Most. . . Vstavi ga! Njegov glas je dežogluševal. Tam daleč dve rudeči piki, kteri so se veduo bolj bližali, in tudi vedno postajali. Stisnil je svojo obleko tesneje nase in pričel še hitreje teči. Se sto metrov zamore biti oddaljen vlak. Filip, paznik stal je kakor pribit na svojem prostoru; ničesar Evr»pejske in drage vesti. Rim, 11. feb. Več velikih časopisov zagotavlja, Italija je storila korake, da bi izvedela mnenje vlad v Londonu, Parizu in Petrogradu glede okupacije kakega kitajskega pristana in vBe tri so dovolile. London, 11. feb. Iz Dunaja se ,,Central News" brzojavlja, da se je tja poročalo, Angleži zidajo' vhčji v Candiji velike vojašnice za svojo ! vojuo. Na od tam odposlanih pismih je videti britiške poštue znamke in I britiški mirovni sodniki čuvajo pra- j Pred d™g° stražnico vico. Princ Jurij vladar na Kreti, smatra postopanje Angležev k<»t!"ičul. vtikanje v njegovo avtoriteto, radi česar so tudi v Atenah zpIo nejevoljni. Pariz, 11. t 'b. Razkačena množica ljudstva je včeraj večer naskočila šolo krščanskih bratov pri Lille radi umora jeduega gojenca v zavodu. Morilec dečka je baje nek m°-nih, kteri je ma e^a popred davil in pot^m hotel prikriti svojo hudobijo. Od izgrednikov bo 15 osob zaprli. C r i s t i a u i a , 12. feb. Po uradnih poročilih je tukaj 2592osob zbolelo za inlluenco. Minoli teden je umrlo za to holeznijo 198 osob. Kakor se iz Stockholma poroča, je miuoli t^den tam 3194 osob za in-Hueuco zbolelo in od teh 229 osob umrlo. London, 12. feb. Lloydu se Giorgio je dospel, že stoji za njim, iztrega mu svetilnico, iz rok, obrne ploščo za znamenje in stoji tukaj z stegnjeno roko, prsa so mu skoraj hotela počiti; ali ostal je na mestu rpsen, ni se majal, vedel je še sedaj kaj je dolžnost. Vlak se je vstavil. Vodja vlaka in zaviralci so stopili raz nj^-ga. ,,Kaj je? Kaj seje zgodilo?" ,,Tam dolej se je most podrl", odgovoril je Giorgio ves preplašen. j^očil in jo preplaval, ob pravem usmrteni ! . . . Kaj ti je vendar? Berto j . . ." Vzel je svetilnico iu tako priredil, da je lu6 svetila na postelj, na glavo sina. Ustnice dečka so bile pokrite s penami, oČeBa pa so bila steklena. Ni bil sicer krik, kar je izustil nesrečnik, pač pa v srce segajoč glas s« mu je izvil iz prsi : ,,Berto!" Klici tožarenja so odmevali iz daljne ravnine, dozdevalo se Gior-gu, da se svet pod njim trese; ali deček se ni ganol. Z^l^zniški paznik je stal kakor okamenel pred truplom svojega sina. Svetilnica mu je padla iz rok, ter kaj čudno razsvitljevala sobico in postelj, na stropu so se pa prikazovale čudne senčnate podobe. Oudne spremembe so se vršile v glavi močnega moža. Pešati je pričel v zaupanju, Čutil je, da se mu je zgodila velika krivica; on je rešil toliko življenj, med tem pa je njemu odvzeto edino ljubeče bitje, njegov ljubljenček, njegovo vse! Sedaj OBtal je sam na svetu, nema nikogar več. „Berto! Berto !" je vedno kiical in z obema rokama se držal za gla-, mnogokrat se pripognil nad svojega ljubljenca, ali zaman, ni ga inog^l zbuditi — umrl je. Toda hkrati se je vzravnal, roke je razprostrl, iu padel je kakor star hrast podolzem na tla, kjer je obležal ne-premaknivši se. Tišina je vladala nad kužnim močvirjem. nV vodo sem s in dospel sem še ravno času!" Med temi ljudmi, kteri so bili tudi le sami delavci, se je glasilo občno začudeuje. Potem so se odprla vrata in prikazali zaspani obrazi in od vseh strani je bilo čuti • ,,Kaj je to, kaj naj sedaj počne- iz Portsmoutha brzojavlja, da ae je | ter izrekalo še druge opazke potopil parnik „Arno" minolo noč pri morski svetilki Nad. Kapitan iu trije možje so v malem čolnu dosegli obrežje, a zelo utrujeni. 13 mornarjev še pogrešajo, Ladija je prišla iz Shieldsa in bila v Portsmouth namenjena. Po poročilih kapitana je ladija zadela trikrat zaporedoma ob podmorske skale in se takoj pričela potapljati. Poslali so rešilne čolne iskat pogrešane mornarje, a niso našli uikakega sledu o njih. „Weehawken" poroča, da je na svojem potu srečal „Bulgario", k ter a si ni mogla sama nič pomagati, ter vzel na svoj krov 25 žensk in otrok, 65 potnikov pa je še ostalo na obnemogli ladij 1. Budimpešta, 13. febr. Hranilnica v Steinamanger je baukro-tirala; imenovali so za njo komisarja: vodjo hranilnice, Ludvig Ro senberga (žida) so zaprli. in pritožbe Nihče, prav nihče se ni spominjal ubozega pazuika, nihče ni niš^l vredno le pohvalno besedico izgovoriti plemenitemu, velkodušnemu možu, kteri je vse rešil. Giorgio ni več obstal na prostoru. Bežal je nazaj čez ravan po blatnej poti, ali upanje se je v njem pove- Drobnosti. ,, S lov enaki Narod", največji in najboljšp uredovani dnevnik piše o našem ,,Koledarju": ,,Slovenski amerikanski koledar za 1899. leto. Izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda". Peti letnik. Cena 50 kr. Razen koledarske vsebine prinaša ta lični in s čednimi ilustracijami okrašeni koledar tudi mnogo zabavnih in obče zanimivih spisov. Da je v daljni Ameriki sploh mogoče izdati tako obsežen in lep Koledar, to je pravo čudo. Priporočamo knjigo prav toplo". To je nam zadostilno in nas spodbuja k daljnemu delovanju, vsem ameriškim Slovencem pa v ponos. * * * »Narodna Beseda*' je naslov novemu slovenskemu listu izhajajočemu v Clevelandu, O. List je enaktj velikosti kakor „Glas Naroda4'. Predgovor nam dopada, pri-prost, toda odkrit. Tudi druga tva-rina je dobro zbrana iu za težaven začetek na mestu. — Cena mu je 50 centov za vs« leto in bode izhajal enkrat na mesec. Malo svoto lahko uteši vsak rojak, rta ž n jo podpira vajev je držal kouja, drugi mu je nastavil revolver na prsa, tretji pa mu je pregledal žepe in ga oropal za ves denar, kar ga je imel pri sebi, namreč 85 gld. Tolovaji so se s to svoto zadovoljili in izpustili mladega moža. * * * V A m e r i k o se zaduji čas močno selijo kmečki ljudje iz gornje-grajskega okraja. Nič ne izda s varjenje gorečih rodoljubov; poslušajo le prilizufeue agente. Da bi se le britko ne varali. Tako pravi »»Domovina". Mi pa pravimo, ako bodo ti ljudje resno prijeli za delo, kte-rega je sedaj obilo v tej deželi, se ne bodo nič varali. Seveda pa kriza pride po teh časih, nato je pa že sedaj mi s L ti. * . * * V Dobrni so prišli na sled ter pozaprli veliko tatinsko družbo, ki se je bavila največ s kradjo ku-retine ter prizadjala okraju veliko škodo. Pri temu poslu pa sta se odlikovala tudi dva kmečka fanta, ker sta bila tudi že povsem pozabila na tretjo božjo zapoved. * * * Novo podzemeljsko jamo so našli v Pešati pri Cekljah, pod goro Pešaški vrh. Ista je 32 m pod površino ter baje polna krasnih kapnikov. Prijatelje pri-rodnih čudežov bo nova jama zanimala. * * * Laška sodba o slovenskem junaštvu. V četi dohro-voljcev, ki so hiteli Grkom na pomoč v vojni zoper Turke, kateri čet: je zapovedoval Ricciotti Garibaldi, bila je tudi osmerica Slovencev. Ko se je Bklenilo premirje, odredil je Garibaldi nekega dne, naj nastopi vsa četa. Čim se je zgodilo to, za ukazal je poveljnik, naj slovenski dobrovoljci izstopijo iz vrste. Potem je velel, naj se obrnejo nasproti fronti ter je VBkliknil: Na teh junakih se vzgledujte, ki so kakor levi. Ako bi bili vsi taki, hiteli bi bili gotovo od zmago dc> zmage! * * * K o r o š k e n o v i c e. V Železni Kapli ustrelil je nek gospod nekega delavca. Zato so ga zaprli tri tedne. Ravno tem j<* k met ustrelil —srno in za to dobil tudi — tri tedne zapora ! ! Vsaka daljša opomba menda — odveč! — Dne 25. jau. zjutraj je pogorela Lazuikova bajta v Preval j ah. Ogenj je nastal v lesenem dimniku in je uničil vse pohištvo in v^čjidel oprave in obleke ubogega dninarja Al. Kerše-ta in njegovih šesterih otrok. Revež je vsled požara v največji stiski. — Izvošček Weis v Celovcu padel je dnč 21. jau. tako nesrečno iz senij, da je na mestu obležal mrtev. Vozil Smešnice. Tudi delo. Oče (svojemu sinu): ,,Ali Rudi, ves dan ne delaš nič!"— Sin: „Nič pravite, 3aj vendar Bam sebi cigarete delam 1" Dobro priporočilo. Gospa : ,,Toraj Vas je dama takoj sprejela v službo, ko je čula moje ime? I Ali me pozna?*'—Služkinja: „Go-tovo, saj je rekla, da kdor pri Vas tri mesece v službi ostane, mora biti že dober!" Pred soduijo. Zagovornik: ,,Da so zatoženca pri tej tatvini zasačili, dokazuje, gospoda moja, da jezatoženec popolnoma nevešč v tem poklicu." Zagovoril seje: Soduik (priči) : ,tVi ste toraj našli čevlje, ko je ta mož skozi okno zlezel?" — Zatožeuec (razburjem ) : „To niso bili moji čevlji — saj sem bil bosonog!" Dobra žena: „Kaj, sama se pelješ v kopelj, moža pa samega doma pustiš?" — ,,Mu vendar ne bodem drago zabavo še bolj drago napravila!" FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o domovino Slovencem in Hrvatom, sa 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo ž* odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Podpirajte CARNIOL1A CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prej š njej c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk iobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam Bam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 32S E. 70 Str., ali .,Glas Narodu" v New York. Tudi dobro. Gospica (vrnivša se iz francoske Švice): ,,Sedaj govorim tako gladko francoski, kakor voda!*' — Dijak : ,,Jaz pa gospica latinsko tako, kakor pivo!" Vrhunec raztreseuosti. Po dolgem prigovarjanju kolegov se je profesor matematike odločil opustiti samsko življenje in se odločil v zakon stopiti z boljšo KOLEDAR za leto 1899 imajo na prodaj gg.: V Clevelandu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 11S6 St. Clair Str. V Calumetu, Mich.: Grahek in Su-uich, Cor. 7th & Portland Str. Schnoller in Plautz 519 Pine Str. Matija Kobe, 430 7th Str. V Jo 1 letu, lil., S. Kukar, 920 N. Chicago Str. Slovenska babica v Clevelandu., O. Marija Krašovic, rojena v Graho-hovem pri Rakeku na Notranjskem, se priporoča vsem rojakinjam kot skušena babica, ktera se je izučila v deželnej porodišuici v Ljubljani, obiskovala praktični in teoretični tečaj po zimi leta 1885 do 1886, ter prebila strogo pre-skušnjo leta 1886. Službovala sem več let v Logaškem in Ložkem okraju; v Ameriko seui prišla še le pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se priporočam sloven-ski m ženam tem potom, obtrtuioč polovico. Poroka uaj bode ; necega ji m najboljšo postrežbo it! vestno dne se je sprehajal po navadnih ravnanje. Pokliče me lahko vsako potih. Sedaj se spomni: ,,Joj, joj, danes j i vendar moja poroka ! Da, sedaj je prepozno, poroka bode že končana. Je res prav neumno, ves dopoludan sem premišljeval kaj pomeni vozal na robcu!" PETER PODBEVŠEK, doma iz Blagovce. Njegov strio bi rad zvedel za njega ; kteri rojak ve za njega bi-vališče, naj blagovoli naznaniti: Anton J e r i n , Box 105, Fornace, Pa., Fayette Co. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. uro. Moje stanovanje : 933 St Str., Cleveland, O. (1. Clair mc. i ništvo je: ,,Narodna Beseda* St Clair St., Cleveland, O. * * 1029 1 všel. II Ob zeleznicnej progi. (Iz italijanščine, > ( Konec.) Železniški paznik je obstal nepremakljiv, njegovo srce je glasno b(lo, njegova glava bila zmedena in misli bile v stiskah vsled sluteče nesreče. Od zgoraj dež, pod njim glasno bobnenje, ua okolu njega nepopisna tema. Prestrašljiv prizor. Tam na onej strani je delala že-ležnična črta ovinek; vlak bode z navadno hitrostjo mimo pridrvil, vodja ne bode mogel videti znaka ter padel v šumečo, deročo vodo, vtonilo bode sto potnikov. Na vse to je mislil ubogi železniški paznik. ,,To je grozuo l" je mrmaal. Drugi most je bil na desnej strani, precej oddaljen, in bilo je že posno. Kako priti na drago stran? Kako to sporočiti? . • Plemenita, junaška misel gaje navdahnila. Po- li m r l je v Ljubljani 27. jau. prelat in kononikdr. Cebašek. N. v m. p. Umrl je v Novem mestu dne 24. jan. kanonik Rihard Frank. N. v m. p. ! Slovenska nižja gimnazija v Ljubljani se baje raz-širi v popolno gimnazijo ter je vlada neki že začela s pogajanji. P o ž a r. V noči od 22. ua 23. jan. je v Dolnjih Kamnjah pri Novem mestu velik požar uničil osmim posestnikom večinoma vsa poslopja iu poljske pridelke. Zgorelo je skoraj pol vasi. Škode je nad 16.000 gld., posestniki pa so bili zavarovani skupno za komaj 1800gld., ker veČina njih Bploh ni bila zavarovana. Kako je nastal ogenj, se še ne v6. * * * Samomor. 501etni posestnik Josip Dolinar iz Trate se je iz neznanih vzrokov usmrtil. V njpgovi sobi so našli popoluoma premočeno obleko in ker bo ga videli dan pred smrtjo hiteti proti Sori, Be domneva, da se je naprej poBkuriil vtopiti, v vodi pa, da se je odločil za drug način smrti. * * * Razbojniški napad. Dne 23. jan. s« je odpeljal iz Ljubljane mlad mož, katerega so v gozdu od Čašperka proti Zdenski vasi napadli štirje tolovaji. Jeden tolo- A v atrijski milijonarji. Da je v Avstriji bede in uboštva dovolj, smo vedeli že prej, a da je v Avstriji 1101 milijanar, nam naznanja letošnje izvestje finančnega ministra. Toliko ljudij je namreč javilo, da ima čez 40.000 gld. dohodkov na leto, kar po 4 odstotkov obrestovano odgovarja kapi tal u jed-nega milijona. Najbogatejši ima 3.005.000 gld. Ime je zamolčano. Ta ubožec ima še 255 kolegov, ki so priznali, da imajo na leto čez 100.000 gld. dohodkov. Od teh 255 ,,lačenbergarjev", ki vlečejo svoje bogastvo iz vzeh žilic celega bogastva, jih 141 stanuje na Dunaju. čalo, bil je tako vesel, da so se mu ta novi list. Uredništvo in uprav- se je z mladim konjem, ki mu je solze utrinjale. „Ako je res*', mislil si je, ,,da se vsaka dobra stvar mnogotero, poplača, najdem svojega Berto zopet zdravega. Da, gotovo se je dogodil kak čudež.. .,da, da zgodil se je!" Ni niti dvomil več, da se je tako zgodilo. Ni čutil ne utrujenosti, niti mraza, ni mu bila mar premočena obleka, ktera se je prijemala njegovega telesa. Kakor čudež je jenjalo deževati, iu na višnjevih robih so svetlikale zvezdice. Georgio je prehitel dva kilometra, šel je čez drugi kameniti most v bližini vasi, potem ob reki do prostora kjer je ostavil svetilnico. Brzo jo je vzdignil in v teku hitel proti stražnici. Njegov obraz je bil poln veselja. „Tukaj sem Berto T' Brzo je vstopil v sobico, postavil svetilnico na stol in se bližal postelji. „Ali nisem brzo prišel?" Toda Berto ni odgovoril. Suhe roke, bele kakor sueg, so bile trde iu nepremično ležale ua barvanej odeji. Odprte oči so gledale očeta, ustnice so bile ua pol odprte, kakor bi hotel govoriti. Giorgio se je pripoguil k sinu, da bi ga poljubil; sedaj je opazil kakšna je obleka, z las mu je kapljaja voda ; brzo se je zravnal. Kaj me tako gledaš?" Kljubu mraku ga je čudni svit nepremakljivih oči prestrašil. „ Berto, kaj ti je?" . Kako Be počutiš? Odgovori... Ali se jeziš, toda jaz sem dobro storil, vsi bi bili Francoska parobrodna družba Comjapie Generale TramtMp. Mrektiia črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako sobot > ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Strpet: La Bretague La Touraiue La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraiue La Normandie Free-Lauce. Kaj piše „Bauern- La Champagne fiinger" ali podrepna muha; nas prav nič ne zanima, saj oni listič' je revolveržurnal najhujše vrste, izdajajo ga samo zato, da i La Bretagne La Touraiue La Gasgogue Prvi razred J" IS. febr. II 25. »i 11 4. marca. „ 11. i« »J IS. 11 1) 25. T ) 11 1. aprila. II 8. »» 1» 15. it 11 22. »i u 19. kaj i te do Havre v*— lahkoverne lovijo nali- Uaj° $65 in višje, m a u i c e; več prostora mu ne po- Glavna agencija za Zjed. držav ; svetimo, ker ni vreden, saj ni dru- in Canado: 3 BOWLING GREEN, i zega, nego pokrit požrešni volk. NEW YORK. m M Bi M IB H! IB B » m B B B Mestna branilnica v Novem Mestu obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4°|0 ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („GlaB Naroda") posreduje tudi za Slovence. Španske izgube. Španci so izgubili v zadnji kubanski vojski 80.000 vojakov. Na Kubi je sedaj še 21.000 mož, ki se vrnejo v kratkem v domovino. Vabilo na naročbo. za družbo sv. Mohorja. Ta prekoriBtna družba izda za leto 1900 naBtopue knjige : 1. Zgodbe bv. pisma. 2. Premišljevanje o presv. Reš-njem Telesu. 3. Jagode. 4. Postrežba bolnikom. 5. Avstralija in nje otoki. 6. Koledar za leto 1900. Naročnina $1 se tudi lahko po-j šlje do 5. marca ,,Glas Narodu". uh-jluiu IGN. TANCIG, slovenski fotograf-, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem iu bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim VBakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem ua eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udaoi IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Jflf*" Kjer bodite ceneje, hitreje in solidno postrežem, tja ae obrnit« Slovenci! FRANK 8AKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja M $40-70 v staru domovino 100 fold. Pošt* ri na stane za $1 ali 1000 vedno 20 centov. Piš. t<* lahko domače t Denar jc v 13 dnevih loma. jEli.mrliB g Vsem Slovencem š toplo priporoča 1 ■ ii'lBlhir fllrrnf1''! iili v Allegheny, Pittsburgu in okolici se aoi Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1535 MAIN STR., LA SALLE, ILL , T k te re m bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in i DOBRE SMODKE Za zabavo je! na raz pol > ga nje rojak« m tudi kegljišče, S pozdravom in odličnim spo-•tovan jem ^ ANTON ZORČlC, g 1H35 Main Str., La Salle, 111. gj Podpirani priporočam vsem Slo- ja vencem in Hrvatom v Dollar Bay, J® Mich., in okolici svoj lepo na novo 1JK urejeni r JU m m kterega odprem dne 1. januarja] 1899 Vedno bod^m točil razno IZVRSTNO PIVO; fina DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in drug« LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. STROGO SOLIDNA f^ n A. N JC A ^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC. kteri napravlja: pooblastila,'kupne p<*godbe. preskrbuje dedščiue in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. J®- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. THE PRINCE LINE jo. HSreapol I..J*,. I .„H!1II1IIIW!> Mljl'lllllfllll ' in mmmmmmm mmm mm&msmm mi MM m Cene 8ALOOAT, k H M Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gl.as Naroda". H Si m m s m m IB 18 EC navedeni parobrodi imajo prostora za 50(>o do fiOOO lun ter vozijo iz UST o \a/ Y oz?"kra G-exLo^r o „ Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", ..Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27 75, Karlovec $28.50, Insprnk $26.0«. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, /---— NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. 81ovencem in Hrvatom v Lead-ville, C<>lo., iu okolici, kakor onim, kteri n^m pridejo priporočam svoj ^saloozi^ 400 Ehn Str , Leadville, < olo. Vedno t-.čim fino, svnže PIVO, dobra VIVA, izvrstni WHISKEY, tar prodajam fine SMODKE. Pri meni s« Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino ined njimi. Za obilnn obisk se priporočam z veleitovHnjnm IGVAC MIKL1CH Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Joliietu in >kol«ci svoj lepo, na novo urejeni na vogalu Ottawa in Jackson cesti, JoMiet, lil. V«duo bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Joliietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči *kozi Joliet obiščite nas mnogokrat. 358 Ohio Str.,AllegheilV, Pa., SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! toči fina vina, liker j e m pro- daje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nem^c, rodom Čeh. Toči dobro EBER- JOHN BREDL, prop. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). NaroČila Be vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naroČila pošiljam po Rxpresn prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov ju: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., S A LOON ER CORNER OTTAWA & JACKSON STR.. JOLLIET, ILL HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potuike. HOTEL ] Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „61as Naroda44). G. MARTINI na 5- cesti v Red Jacketu, Michu, odprl V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej c^ni. Prodajamo parobrodne iu železniške listke po najnižjih <*naii. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z ča za izdelovanje in popravo KRANJ-SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are4'. Bolj-Se vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. DeJo garantirano iu prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Jakob Stonich, Sfl. E. MAIMSON STREET. CHICAGO. IU. rojen moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in na]-'»pasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha veled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, gl&volK>la, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo« Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno hodom točil razno izvrstno sveže pivo, p>tsebnosL pravo importirano plren-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Usio^ij o o _ Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! S£ spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. jega rojaka J>ra. Gjura Ivana Prhek a. On je na stotine i ~r\ stotizi© nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Boga sedaj popolnoma zdrav ter se nemoreui boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da sp Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o l B l ažin a, Can ion Ferry, Mont. Dr. G. / VAiV I^OHMK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker n^če da bi kdo trošil po nepotrebnem Bvoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, uisšni iti