Benjamin Gracer VOŽNJA
Noj povem:
mrhovinarji imajo svoj dan
in rekel sem
ljuba, sleci se
Rotil sem jo:
žena (neporočena), vlezi se -
v avtu za avto
v pisarni za kruh
Telo je truplo
in truplo je telo
(dušo izbruhaš na prehodu za pešce)
Ampak sin ima sanje v očeh mehke in b,'le kot sneg in za praznike je toliko nesreč -toliko težkih prometnih nesreč do smo ostali doma
SREČA
Dolgo me je bolelo srce od temne žalosti
Peljali so kravo z velikimi, plašnimi očmi Peljali so jo skozi dolgo, sončno popoldne
Za votel udarec je bila od stvari (Kakšna bedna usoda za mojo občutljivo naturo)
Pobili so jo
ne do bi kdaj razumelo-čemu
Hvala bogu -
z menoj bo vseeno drugače
Benjamin Gracer se je rodil 1942.  I. v Celovcu.
Končal je tolminsko učiteljišče.
Zdaj poučuje na osnovni šoli Gozd Martuljek.
8
-SAM
1
Moj bog, brat ta čas bi vola ubil in ne tebe Tebe
Z usti, zažrtimi v kamen tečeš - renče kot pes po prostoru verige
Ni je, ki bi odrešila dan Ni je, ki bi odrešila noč: ne cipe ne svetnice
Mimo tebe gredo
s korakom včerajšnjim za jutri
utrujeni do smrti
ljudje in transparenti
Noč jim pred podrtim mostom za belo smrt razpenja šotor
Onstran reke je slavje
duš opijanjenih ples
v parjenju izžganih teles
Veselijo se živi - tudi za mrtve
Mimo tebe gredo Kličejo te
Ti pa grgraš svoj "ne" skozi dolge valove reke
Nebo skriva molitev
Zemlja kletev
Komu boš dal svoj prezir?
Zemlja popije kri v strelskem jarku Nebo pošlje krokarje nad trupla Komu boš dal svoj prezir? Komu, brat moj? Svet je gluh in nem
■se-