Št, 32. V Gorici, v torek dne 12. maja 1914. bhafa dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane na leto E 10*— V« » .....2«50 Posamične številke stanejo .8 vin. ffa naročila brei doposlaife naročnine so no oziramo. Tečaj Xt.1V. Telefon št. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavriž, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Uprovništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Javo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat gg 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 ^ vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Dana* talilno sta- le ieželnep zaloia. V finančnih poročilih preteklih let je deželni računski urad opozarjal deželno upravo na progresivno slabšali j e finamnega stanja deželnega zaloga ter je povdarjal potrebo, da se mora proračun definitivno urediti. Ogromni primanjkljaji, ki jih so raz-kazovali proračuni preteklih let, so se pokrili z upravnimi prebitki, ki so se nakopičili v letih 1908—1909, in s tem, da-so^e realizirali aktivni zastanki; vrh tega se je položaj izboljšal tudi na ta način, da so mnoge že preudarjene podpore zastarele hi da torej niso bile izplačane. Prebitki so pa .čeloma porabljeni in dejstvo, da se deželni prispevki za obče-koristna dela ne izplačajo v dotičnern letu, ne more več na uspešen način preme-niti upravnega izida, kajti te podpore se prenesejo koncem leta v računski sklep kakor pasivni zastanki deželnega zaloga. Torej razven novih virov dohodka nima' deželni zastop nikakega sprejemljivega dohodka ha razpolago v namen, da bi se ž njim pokril primanjkljaj za leto 1914 od okroglih 300.000 K. ; Finančni položaj deželnega zaloga se še poosjrr vsled dejstva. da je celih 836.525 K podpor za javna dela, že dovoljeih od strani visokega deželnega zbora, ki jih bode treba sprejeti v proračune za leta 1915-^-1917; da vrh tega je deželni zastop v preteklih zasedanjih načeloma že odločil razna jako draga investicijska dela kakor na primer: a) zgradbo deželne hiše, b) zgradbo deželne bolnice, c) zgradbo paviljona za kronično bolne v deželni umobolnici, d) prigradbo v deželni giuhonemici. e) pregradbo deželne kmetijske šole, f) nakup splošnih delnic projektiranih krajnib železnic (Sv. Lucija-Kobarid in Oorica-Červinjan), da v tem proračunu ni nič preskrbljenega za morebitna n o v a investicijska dela. ki bi jih mogel skleniti visoki deželni zbor, da ni niti preskrbljeno za" pokritje primanjkljaja tekoče tinrave. ki je bil proračun ien na okroglih 616.000 K, da izvršitev vladnega načrta za gospodarsko povzdigo deže'e bode istotako zahtevala ogromne dfeparne žrtve od strani dežela in slednjič da Je treWa računati tudi z morehit-nosrfo, da bode treba prispevati tudi ogromne svote za zgradbo vodovoda na Krasu. Deželni računski urad je smatra! za ^voio dolžnost na kratko navesti vse dol-/noNti deželnega zaloga, da se tudi i a v -n °s t i pokaže absolutna potreba, obrniti *e "a davkoplačevalce s pozivom, da ima-i^več prispevati za deželne namene, kaj-h '^ iasne in objektivne obrazložbe fintfn-^iega stanja deželnega zaloga je natančno razvidno, da ie neobhodno potrebno, takoj in na trdni podlagi urediti deželne finance. — Tako se glasi poročilo deželnega računskega urada. K oozivu na davkoplačevalce, da imata več prispevati za deželne namene, brez dvoma noprašajo davkoplačevalci soglasno: Odkod bo m o pa jemali? Shod v Cerknem. Kljub skrajno neugodnemu vremenu, se je odzvalo nad 200 mož vabilu Narodnega političnega društva v Cerknem in se udeležilo javnega shoda, na katerem so poročali poslanci Samostojne narodne stranke gg: dr. Podgornik, M i k u ž in M i k 1 a v i č. Shod je bil sklican čisto v pravem času, ravno ko so začeli gotovi ljudje s svojim hujskanjem brezvestno agitacijo proti prepotrebni deželni zavarovalnici goveje živine. Pa kakor že preje niso uspele slične agitacije proti nameravanim novim davkom, tako je tudi sedaj hujskanje radi razsodnosti kmetov in radi pravočasnega nastopa poslancev Samostojne narodne stranke brez uspehov in bo le v škode onim, ki iz pretiranega strankarstva uporabljajo vsako priliko za ruvanje proti nasprotni stranki iti ki celo čisto gospodarskih institucij ne izuzame-jo iz strankarskih bojev. To je pomen shoda v Cerknem, njegov pomen pa leži tudi v tem. ker je sijajno pokazal, da ima Samostojna narodna stranka tudi v Gorah isto zaupanje, če ne še večje, ko za časa dežeinozborskih volitev. Shod je otvorii predsednik Narodno političnega 'ništva g. Štravs, ki je po kratkem nagovoru predstavil navzoče poslance. Kot: prvi je nato govoril dež; poslanec dr« -Podgornik. Izvajal je: Volilna doba je komaj za nami in zato je jasno, da' mora obsegati naše poročilo v prvi vrsti stvari, ki se imajo -še izvršiti in še le > drugi vrsti reči. ki so se že,izvršile. Dočim bosta poročala moja tovariša, kot poslanca vašega kraja o podrobnostih, ki se vas tičejo direktno, dovolite meni, da govorim o splošnem političnem položaju, ki je sedaj v deželi. Da pa lahko jasneje presodimo ves položaj, moramo seči malo v preteklost, v predvolilno dobo, da tako lažje spoznamo, če je naša pot prava ali če moramo kreniti na drugo pot. Se v 1. 1912. je vladalo v naši deželi nekako mrtvilo: Vso moč je imela v rokah S. L. S. Obstajale so sicer tudi nasprotne stranke, ali ker ni bila nobena opozicional-Viii stranka zadostno organizirana, je bilo vse polno Sjudi obsojenih v brezdelje, kar gotovo ni bilo koristno. Konec tega političnega mrtvila pa je nastopil z ustanovitvijo Družbe za izdajanje listov »Soče* in Primorca«, ki je prevzela oba lista in jim dala tudi novo smer. Izprevideli smo, da je naša prva naloga braniti naš narodni in gospodarski razvoj, da pa je temu v kvar dosedanji način boja med strankami, ki je bit čisto osebnega značaja. Zato smo odpravili osebne napade v svojih listih in mirno in stvarno gradili naš narodni in gospodarski program. S svojimi idejami smo tudi prodrli in tudi nasprotno časopisje je moralo prenehati z osebnimi napadi. V letu 1913 je bil razpuščen deželni zbor in takrat se je posebno jasno videlo, da ne zadostuje, če le Časopisje deluje v smislu gorajšnjega programa, nastala je naloga, da tudi v javnem življenju prodro ta koristna načela in zato se je morala osnovati nova stranka, samostojna r? a rodna stranka, ki deluje v tem smislu. In sijajni uspeh pri volitvah je pokazal, da odobrava vsa dežela ta program, ker samostojna narodna stranka je postala mahoma najmočnejša jn najuplivnejša stranka v deželi. Težkoče pa so se pojavile, ko so hoteli slovenski poslanci uveljaviti v deželni hiši težnje svojih volilcev, ko so hoteli izvesti za slovenski del dežele koristne sklepe. Slišali ste že, da je finančni položaj Goriške dežele neugoden. Proračun za 1. 1913 izkazuje okrog 600.000 K primanjkljaja in oni za leto 1914 približno ravno toliko. Pri tem pa je treba povdarjati, da je Goriška mala dežela, ki' ima komaj toliko prebivalcev ko Trst z okolico, ki pa je gospodarsko dosti silnejši. Naravno, da so nastale največje težkoče, ko je bilo potrebno skrbeti za kritje primanjkljaja. Poslanci samostojne narodne stranke so odločno povdarjali, da ne gre po sedanji poti naprej. Ker naš kmet ne plačuje le deželne davke, plačuje tudi visoke doklade za šolski, zdravniški zalog, da dosegajo v mnogih občinah vse doklade čez 200%, dočim so doklade v Furlaniji znatno manjše in ne dosegajo nikjer niti 160%. Da je to napačno je jasno in že zdavnaj bi se imeli ustanoviti mesto dosedanjih okrajnih zalogov deželni zalogi, ker ima danes dežela že vso upravo v svojih rokah. S tem bi se pa tudi doseglo, da bi plačeval naš kmet za šolske in zdravstvene naprave ravno toliko ko kmet v Furlaniji, ne pa kakor sedaj, da plačuje včasih tudi še enkrat toliko. Pravični ustanovitvi deželnih zalogov se pa upirajo Ita-Jjjani z vso silo in se opirajo na svojo davčno moč, češ, da plačujejo V., vseh deželnih davkov. Ta njihov račun je pa čisto napačen, ker oni štejejo vse prispevke iz Gorice in drugih mest za laške, dočim je res, da tvorijo Slovenci v Gorici polovico vsega prebivalstva. Če se pa to unošteva, potem pa plačujejo Slovenci 54% vseh deželnih davkov in to bo treba povedati prav energično Italijanom in na podlagi tega ključa bo tudi treln razdeliti prispevki dežele za potrebe slovenskega in laškega dela dežele. V tem oziru se opaža tudi pri Italijanih že spoznanje, da je nemogoče vztrajati pri sedanjem na-^ činu razdeljevanja deželnih dohodkov in naša glavna naloga bo slej ko prej, da tudi uveliavimo to načelo. Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti ttt'W drugih važnih dogodkov, ki so se odigrali v zadnjem času v Gorici in Trstu. ¦V Gorici so se združili vsi Slovenci za ¦skupen boj m- uspeh skupnega dela ni izostal. Veseliti nas mora to dejstvo, saj jasno kaže, da je naš program pravilen, da je treba složno delovati za narodni in gospodarski nanredek. Tržaškim Slovencem je bilo že od nekdaj glavno geslo »v edinosti ie moč«, pod tem geslom so zmagovali in pod tem geslom so sijajno branili pravice Slovencev ob sinji Adrili. Tudi uspehi Tržačanov nas bodre v naših načelih, ko nam s tako prepričevalno silo pripovedujejo, kako se zmaguje. ! V drugi vrsti pa zahtevamo tudi ure1-4-ditev zdravstvenih zalogov. Italijani, ki so-v tem oziru že čisto preskrbljeni, nočejo sicer tudi o tem nič slišati, dasiravno so naše zahteve globoko utemeljene. V slovenskem delu dežele primanjkuje zdravnikov, le večji kraji imajo svoje Zdravnike, večina prebivalstva pa je brez zdravniške nomoči. Skrajni čas je, da se nastavilo okrožni zdravniki. Občine plačujejo ogromne svote za bolnike no raznih bolnišnicah, ne da bi bila tu prava kontrola. Zato je ustanovitev deželne bolnišnice nad vse notrebna. Če bi se to zvršito, potem bi se zmanjšale doklade, vse blagostanje dežele pa bi napredovalo, s čemur bi tudi narasli dohodki dežele. . , V tem smislu se bo vršilo nase delovanje še naprej, v geslu v slogi je moč, pa bomo skupno nastopali za koristi slovenske Goriške in v tem geslu tudi zmagamo. (Živahno odobravanje.) ,- Nato govori poslanec Mikuž. Zahvaljuje se za povabilo in pozdravlja veliko udeležbo. Na shod smo prišli ne da agitiramo za svojo stranko, ali pa da bi delali kakšnih zdražb/temveč; da poročamo o svojem delovanju. Položaj Slovencev v goriškem deželnem zboru je težak. Italijani imajo večino, deželne finance pa so v mizernem stanju in moj tovariš predgovornik . vam je že povedal koliko znaša primanjkljaj. Radi tega je bila naša prva naloga, da zmanjšamo primanjkljaj in treba je bilo omejiti izdatke nu minimum. Radi tega pa se tudi m* moglo izplačati toliko podpor. Veliko lažje bo pa naše delo, ko dobi dežela davčne preodkaze od države v znesku 400.000 K. Na podlagi teh preod-kazov smo izdelali mi načrt, da bi bil tudi slovenski del dežele deležen enkrat deželnih podpor. Toda Lahi so zahtevali kompenzacij. Hoteli smo jim dati kompenzacije, če tudi dokažejo, da res rabijo, tega pa niso mogli storiti, ker imajo že vsega v izobilju in so zato zahtevali, naj se za laški del dežele naloži ista svota v hranilnici. (Veselost.) Tega seveda nismo mogli dovoliti. Nato sebavi govornik z lokalnimi razmerami in opozarja vse kmetovalce na ravnokar ustanovljeni agrarni urad, ki/ prične v kratkem delovati. Pa ne samo na komisijo za agrarne operacije se naj pridno obračajo, v vseh vprašanjih jim tudi radevolje ustreže Slovensko politično društvo v Gorici, kakor tudi on sam, ki se bo-vedno potrudil da izvrši svojo dolžnost in |"tudi več, če mu bo "ogoče. (Odobrava- Ker so 'želeli nekateri zborovalci po-jjasnil glede zavarovalnice za goveio živino, poroča posl. dr. Podgornik o zavarovalnici. Nikdar se ne sme pozabiti, da se pri vsakem vprašanju pojavi tudi nasprotnik, ki skuša iz nepriljublienosti novih predlogov kovati svoj politični kapital, pa naj bodo^t? predlogi še tako umestni. V tem. -kratkem času onažamo to že dvakrat. Prvič se je zgodilo pri nameravanem novem davki) na^ fino, ki ie sedaj še davka prosto. Od vina;- ki ga kdo kupi v množini nad 56 litrov z$ svojo domačo uporabo, ki •se torej izogne davku, ki ga plačuje revnejši v gostjltu, samo od tega vina se naj %'] nlačeval davek. Tako bi bili vsi enako ohdačen.i. tudi bogati ljudje v mestu iti na deželi. (Klici * Tako je prav.) ' Da je bil \ davek le v škodo meščanov dokazuje.tudi' to, da je bil prvi. ki je nastopil proti temu l davku bil laški poslanec mesta Gorice. Kljub temu pa so gotovi ljudje hoteli to izrabiti in so začeli ljudi hujskati prb.ti temti davku in govoriti, da bo v škodo' vinorej-cem. dasiravno to ni bilo res. Isto hujskanje vidimo tudi sedaj, ko se je zvišala zavarovalnina pri zavarovalnici za govejo živino, za pol odstotka in s i c e t s a m o za dobo pol leta. Namen zavarovalnice je, povrniti kmetu zgu-bo za živino, ki je,poginila in ki ni, niti rabna za mesarja, f o se latiko zgodi na ta način, da se združi več ljudi in si ti medsebojno pomagajo. Toda vsled malega okraja v slučaju kužne bolezni to ne zadostuje, ker kmetje bi si v tem slučaju morali živino eden drugemu odplačevati. Zato izpolnjuje taka zavarovalnica svoj namenile tedaj, če obsega veliko ozemlje, vso deželo. Da se pa ne vrše zlorabe in da kmetje tudi pazijo na živino, je pa nujno, da ne plačuje samo centrala vse škode, temveč tudi njene podružnice polovico, vseh troškov. — Pred 6 ali 7 leti je bila ustanovljena na Goriškem taka zavarovalnica. Nekatere podružnice so izhajale druge ne, kolikor se je pač pripetilo nezgod. Splošni zalog, centrala pa je izkazovala 1. 1913 3 2.0 00Kprimanjklja-j a, ker se je delalo proti pravilom. Ta primanjkljaj pa je bilo treba sedaj kriti, ker to nikakor ne gr% da bi rasel Še naprej ta primanjkljaj, ki bi lahko uničil zavarovalnico, ki je v prvi vrsti v prid Slovencem. Od 130 podružnic na Goriškem je le 13 ali 14 laških. Dežela plačuje'za zavarovalnico upravne in zdravniške stroške in je dosedaj izplačala že nad 70.000 K. Ves ta denar je v prvi vrsti v korist Slovencem. Zato je hujskanje onih, ki govore in agitirajo danes proti zavarovalnici brezvestno in opozarjam vse kmetovalce, da dobro premislijo, predno slede hujskanju, posledice bodo nosili sami. Bilo bi naravnost sramotno gospodarstvo, če bi še v naprej proti pravilom pustili rasti primanjkljaj, ki bi se stalno večal in uničil prekoristno zadrugo. Dežela stori veliko, nepravilno storjenih primanjkljajev pa ne more plačevati. Zato naj ne sledi nihče brezvestnim hujskačem! Sedanjemu povišku zavarovalnine, ki pa traja le pol leta, so krivi prejšnji gospodarji, ki so delali proti pravilom. Samostojna na-Todna stranka pa le takoj, ko je videla to nepravilnost jo tudi odpravila. K besedi se oglasi nato bivši deželni poslanecKosmač. Pripozna, da ne zadene sedanje poslance prav nobena krivda, prosi pa, da bi dosegli za ta primanjkljaj kako podporo. Tudi se mu zde upravni stroški previsoki. Končno prosi poslance, da podpirajo z vso silo težnje okraja. Odgpvaria mu dr. P o d g o r n i k. Glede visokih upravnih . stroškov, naj vsakdo zahteva na občnih, zborih podružnic pojasnil in vsa zadeva bo urejena, kakor žele člani. Opozarja dalje na komisijo La agrarne operacije, ki bo v veliko korist poljedelcev in katere se naj vsi oklenejo. & - Zatem govori poslanec Miklavič. Z veseljem se je odzval povabilu, da se tako predstavi svojim votilcem. Ker sta že oba Dredgovornika omenila obširno vsa vprašanja, tedaj bi moral ponavljati njih izvajanja, kar pa ie nenotrebno. Povdaria, da . ie vsikdar pripravljen z vso silo zastopati interese okraja, da mu bo to lažje, sta si razdelila s nosi. Mikužem delokrog in sicer bo skrbel on predvsem za bovški in kobariški okraj, dočim t>a tovariš Miknž za tolminski in cerklianski. Ker je sam izšel iz poljedelskega stanu, mu bo lahko zastoDati interese okraja in prosi le, da se vsikdar obrneio nani. (Odobravanje.) . Ko je še med odobravanjem predlagal g. B r e 1 i h zaupnico poslancem, je zaključil g. § t r a v s -lepo uspeli shod. Po jrri seji novega pn-lega otistep st«. Poziv županu Bombiču. Poživljamo Vas, Illustrissimo, da nam poveste jasno in odkrito, brez zvijač, ke-daj in kje smo rabi!« mi v svojem boju proti kamoraškim razmeram v mestni hiši hudobijo in orožje obrekovanja? Vi, gospod župan, ste trdili to v svojem govoru v prvi seji 6. t. m. AH to ne gre, da se kar tako nekaj trdi, ne da bi se navedlo slučaje, ki kažejo hudobijo in orožje obrekovanja! Gospod župan, navedite nam en sam tak slučaj! Poživljamo Vas. Saj veste, kako je bilo, ko. ste r šel tožit »Sočo» radi »obrekovanja« glede" dognanih sleparij ob ljudskem štetju. Pogumno ste, stopil na državno pravdništvo, oi tvrdke Bergmuui 4 Co„ Tetschen u LaM rt» °riMfj?Uto P'ej in slej r srojl n8ta-kOTltorti fcroti pegam in je neizogibno potrebno » umno netaranje ko2etalepote.To•prfgojrio priOTiRlna pirata, ki nam dohajalo vnk dan. Dobiva »e po 80 Tin. t lekaraan, mfcodilnicah in trgovkah a parfumi. dosegel ste pa veliko blamažo, kajti Že v preiskavi smo doprinesli dokaz resnice, da se je res slepafilo pri ljudskem Štetju; laški lintvern na magistratu* je bil pogoltnil kar par tisoč Slovencev pa smo ga stresli Še ob pravem času, da jih je moral večji del vrniti. — Naš boj proti razmeram na magistratu, proti mestnemu svetu, proti gospodarstvu, ki je vse drugo prej, Ie pametno gospodarstvo ne, ta naš boj je pošten. Odkrit je ta boj pa pošten. Ne pišemo neresnice, marveč bridko resnico, razmere rišemo, tako, kakoršne so; niti na misel nam ne pride, delati komu krivico. Ogibljemo se krivice in držimo se resnice in borimo se odkrito in pogumno za svoje pravice, katere nam odrekajo v Gorici Lahi skupno v Nemci. Dokler je bila »I/ Eco« pametna, se je borila jednako z nami proti kamorašem. Saj je bila »L* Eco« prva, ki se je vspela pokoncu ter zavpila proti magistratu »Ka-mora!«, da je odmevalo po celem mestu. Dandanašnji pa prepeva ta listič kamoras-ko pesem..... Poživljamo Vas, gospod župan; da nam navedete slučaje hudobije in obrekovanja v našem boju proti razmeram' »na goriškem magistratu! Le pogumno na dan — na prazne trditve brez temelja ne da noben pameten človek nič. Pravičnost in nepristranost. O pravičnosti in nepristranosti je govoril župan Bombic! Brrr! Pravičnost in nepristranost — ko pa ve že najbolj zabiti Lah, da to, kar delajo laški mogotci v Gorici z nami, je najgrša krivičnost in največja pristranost! Ozrimo se samo na delavnost goriškega magistrata na trgovsk6-obrtnem polju. Magistrat je bil, dokler mu ni bil odvzet preneseni delokrog, politična instanca prve stopnje. To zadeva predvsem obrtne stvari. Na tem polju pa je razvijal magistrat velikansko nacionalno delavnost. Za koncesije vseh vrst je bil vedno velikanski boj,.podeljevali so jih rajši regnikolom nego Slovencem! Celo zgodovino mučeništva, šikan in krivic vedo povedati slovenski obrtniki iz svojega boja z goriškim magistratom..., Župan , Bombic govori pa o pravičnosti in nepristranosti. O nepravičnosti in pristranosti naj govori, potem bo govoril resnico! To je nesramnost, da jej ni para, govoriti o pravičnosti in nepristranosti, ko čutimo sovražno italijansko pest na sebi vsak dan! In kaj je morda slavni goriški magi-| strat prišel ob zaupanje pri vladi radi svoje pravičnosti in nepristranosti? Kaj sta jim pravičnost m nepristranost snedli avtonomijo? Radi svoje pravičnosti in nepristranosti ne smejo tudi volitev več imeti v svojih rokah, vlada jih mora voditi — taka je laška pravičnost in nepristranost! Proračuni — zlasti šole in vse" gospodarstvo magistratovo kaže laško pravičnost in nepristranost, katero naj vrag vzame in ž njo tiste, ki jo pridigajo. Italijanski značaj Gorice čist in svetel! Pesniško nadahnjeni dr, Češčuti, naš prvi podžupan, je govoril pogumno, s pestmi v žepu (zakaj jih ni kazal rajši zunaj žepa!), rekoč, da on napne vse svoje moči v ta nameri, da ostane italijanski značaj goriške občine čist in svetel!... Gorica nosi na sebi znake južnega mesta, kakor pač vsak južni kraj. To pa še!fni čisto italijansko in čisto italijanska Gorica nikoli ni bila. Odkar obstoji, je bila po svojem prebivalstvu slovenska in laška, laška in slovenska; sedaj se pretvarja v slovensko in laško-nemško. Nemštvo se Italijanov že tako drži, da se mora »nemško« k »laškemu« vselej prid jati. Kar je bilo italijanskega, to ni več čisto in ni več svetlo. To je nemško-umazano, nemško-temno. Naj napenja Češčuti svoje moči tako, da poči, italijanskega značaja Goriške občine ne vzdrži čistega in svetlega, Kako naj ga sploh vzdrži, ko ga pa ni! Italijanstva večji del so zapravili, kar je še italijanstva, pa jim ga sne kmalu »la nobile gente te-! italijanske pozdrave, odobravanje in občudovanje italijanskih junakov z dn6 1. maj* nika... Ali .Soča ni Vaša, dragi signor Češčuti, in gore so naše, zato nimate Vi nobene pravice pošiljati v Trst iz Gorice pozdrave. Pozdrave pošiljamo ml v Trst po svoji Soči, krasni slovenski reki, ki priteče iz krasnih slovenskih gor. Pošiljamo pozdrave vrlim bratom slovenskim na gorečih tržaških tleh, zavednim delavcem slovenskim, ki preobrazujejo Trst, lepi bodočnosti Slovencev na tržaških tleh slovenski pozdrav iz Gorice! Vaši »hribi«, onorevole Češčuti, so tam okoli Medeje; kadar bo izvirala Soča iz tistih »hribov«, takrat boste pošiljali po njej svoje laške pozdrave v Trst, poprej pa ne! Nemci v mestnem svetu. »La nobile gente tedesca« je prav lepo zastopana v o d s e k i h. Samo dva Nemca sta pa so ju tako upoštevali, da sta zastopana v vseh važnejših odsekih. Nemec je v finančnem odseku, v šolskem, gospodarskem, v odseku za ri-kreaforije, za razsvetljavo, za javne nasade. Zgoditi se, zna še to, d a g o r i š k i mestni svet sklene zgradbo mestne nemške ljudske šole kje v sredi mesta. Za šklavarske otroke je dobra Catinellijeva podrtija Pod-turnom. »Corriere« in »Piccolo« sta poročala, da je Nemec major Dittrich v svojem govoru v mestnem svetu rekel, da bo Gorica v bodočnosti, ako bo delo uspešno, vedno italijanska, cvetoča in prospevajo-ča. Ali Dittrich ni rekel tega, da bo Gorica vedno italijanska, da ostane italijanska, marveč je rekel samo, da bo cvetela in prosnevala. ako bo delo mestnega sveta uspešno! To spričuje jasno tudi »Triester Wochenpost«. »Da bo vedno italijanska« — to so Lahi utaknili zanalašč v svoja poročila, da tako lepšajo svojo zvezo z Nemci pri laškem občinstvu. Ali ta laž ne bo nič pomagala. — Nemec da bo govoril, da ostane Gorica italijanska! Nemci stre-miio za tem, da postane Gorica nemška! Le berite nemške liste in poslušajte Nemce na njihovih shodih! Vatroslav Holz. Soča je naša in gore so naše. Dr. Češčuti je v seji v sredo obrnil svoje oči, goreče patriotičnega čutstva, proti Soči in v poetičnem vshitu je poši- I Ijal v Trst po Soči, ki priteče iz naših gor, Slovenski Ahasver, večnonemirni potnik križem slovenske domovine, je za-tisnil svoje vedno mladeniško sijoče oči ob strani svoje ljubljene soproge. Vatroslav Holz je umrl. Danes so pokopali njegove zemske ostanke v beli Ljubljani. Tam po zimi, pred par meseci, je bil zadnjič v Gorici, vedno dovtipen in vesel, je obiskal lokale, kjer je vedel, da dobi kakega znanca. Kdo bi sodil, da ga ne bo več med nas! Lahko rečemo, da mu je bila Goriška naj-priljubljenejša slovenska dežela. Ves vesel je bil, kadar je prispel po zimi med nas, na solnce iz ljubljanske megle; priljubilo se mu je južno podnebje, priljubili so se mu goriški Slovenci in med nami je živel mož, katerega je pokojni Holz najbolj spoštoval in ljubil izmed onih sto, o katerih je napisal svoje spomine, pesnik Simon Gregorčič. S kakim'globokim spoštovanjem, s kakim zanosom je tako rad govoril o našem Simonu. Ko smo mu postavili na Gradišču pred 2 letoma skromen spomenik, se je vzbudila v Holzu pesniška žila in v »Soči« je priobčil svojo »Slava Gregorčiču«! — Pokojni Holz je bil potovalni uradnik banke »Slavije«. On ni bil kak navadni »agent«, ki hodi okoli in gleda samo na zaslužek, Holz je bil čuteč slovenski mož, izobražen človek, ki je gledal po domovini, videl in pisal. Znan povsodi in v prijateljskih razmerah ie bil z raznimi slovenskimi literati, publicisti, politiki. Kjerkoli se je prikazal, je bil dobrodošel vedno dovtipni mož prikupljivih potez. Zato pa se čuje te dni po Goriški povsodi njegovo ime in vzbujajo se nam spomini nanj___ Njegovih spisov, Črtic itd. je nebroj po slovenskih listih, tudi »Soči« je bi! svoj Čas sotrudnik, najlepše njegovo delo pa je »Sto znamenitih slovenskih mož«, katero izda Slovenska Matica. Do visoke izobrazbe, do tako uglednega imena v slovenskem svetu se je povspel pokojni Holz s svojo lastno pridnostjo in nenavadno in- teligenco. Rojen je bil leta 1844 v Zgornjih Verjanah v Slovenskih' Goricah na Štajerskem, hodil v ljudsko šolo, se učil v Mariboru tezbarske in podobarske obrti, bil potrjen v vojake, služil pri mornarici in se udeležil sloveče pomorske bitke pri Visu, služil je potem v arženalu v Pulju, prišel v Maribor za upravitelja Slov. Naroda, bil potem uradnik na magistratu v Mariboru, leta 1878. pa je stopil v službo pri banki »Slaviji«, kateri je služil 36 let. V tej službi se je razvil in pospel do uglednega slovenskega književnika. Velik ljubitelj in poznavalec umetnosti, je komaj čakal, da je mogel v Italijo, kjer je preživel svoje »najlepše, trenotke« in rad je' poletel v umetniško Monakovo. On je bil med Slovenci prvi, ki je pisal široko o umetnosti, on je populariziral nase Šubice in druge. Delal je v večnem nemiru in gibal, končno je posekla tudi njega smrtna kosa. Potihnil mu je srca in sveta vihar. Sedaj počiva v miru, katerega je zaman iskal po svetu. Politični pregled. Cesarjeva bolezen se je v zadnjem času obrnila nekoliko na bolje, ali v bistvu je ostala neizpremenjena. Zdravniki vztrajajo na tem, da se bronchitis ni zboljšala. Delegacije. — Na seji vojnega odseka delegacij je interpeliral del. Maštalka vojnega ministra radi protiavstrijskih demonstracij v Italiji. Minister je sicer odklonil meritorni odgovor, prebral pa je neko brzojavko, v kateri se pravi, da je bilo požiganje avstrijske zastave le »s i m u 1 i -ran R u m m e 1«. Kaj je to, seveda ne ve ne minister, in ne tisti, ki je brzojavko oddal. Nato se je bavil minister z raznimi vojaškimi zadevami. Letošnji novinci so dobri. Število radovoljno dalje služečih podčastnikov znaša sedaj 20.000, tekom petih do šestih let pa doseže potrebno višino 35.000 mož. V svrho prehoda v dveletno vojaško službo odide letos predčasno 20.000 vojakov na stalni dopust. Tzselje-vanie je sicer v zadnjem času že ogrožalo stanje števila redne vojske. Odredbe, ki jih ie izdalo v tem ozirii ministerstvo na ne ovirajo prostega izseljevanja. Tudi je omenil kruto obsodbo v Celovcu proti stotniji 17. pešpolka in dejal, da je utemeljena, ker so se vojaki uprli, čemuj so pa drugi delegati ugovarjali. Končno je de-jal. da razsodba še ni potrjena. Redni vojni proračun ie bil nato sprejet. V ogrskem zunanjem odseku je princ W i n d i s c h-g r a e t z posebno vebehientno napadal Berchtolda. Predsednik Nagy mu je dal vsled tega ukor. Nato mu je odgovoril Windischgrn*tz s tem, da je privlekel na dan govor Hegediisa. ki ga je imel pred volilci in v katerem še vehementnejše napada Berchtolda. To odkritje je vzbudilo v krogih ogrske vladne stranke veliko konsternacijo. Pozornost je tudi vzbujal govori grofa A p p o n y i - j a, ki je govoril tudi o razmerju monarhije do Romunov. Dejal je, da se ne sme Avstrija obešati na Rumuniio. Sploh pa ne sme imeti razmerje do Romunije nobenega vpliva na našo notranjo politiko. To se pravi, da Madžari ne nehajo s tlačenjem narodov na Ogrskem, Če je tudi radi tega sporazum z Rumunijo nemogoč. Central .11! opozarja na velezanimiva filma Tirolsko v orožju, ki se predstavlja od 15.-18. t.m. ter Življenje in smrt Jezusa, ki se predstavlja od 21.-28. t. m. Ogrožena Albanija. — Ker se niso pogajanja med albansko »vlado« in Epi-roti ugodno končala, prično ti v kratkem zopet z vojno, v kateri Albanci sigurno podležejo. Mehika. — Zastopniki Huerte so se odpeljali radi pogajanj v Washington. VstaŠi so napadli mesto Tampico, Ameri-kanci so dobjo utrdili mesto in je branijo s pomočjo rop^'v6jfi«IitladiL^ Vladne čete Huertove so bile pri Tampico premagane. Darovi. Pevma/— Ob priliki poroke"'gospod clične Erne Kumar z g. Alojzijem .lugom je dobila C. M. podružnica v Pevmi'5'K. Iskrena hvala, novoporočencema pa obile sreče! Domače vesti. 25 letnica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici. — Dne 9. maja je;|^ti^l^;2^-iet,pdkai::delaie plodo-nosno na polju narodnega deta goriška ženska podružnica. Zasluge podružnice za narodno življenje v Gorici so velike. Nešteto dobro uspelih veselic je priredila podružnica, pridno nabirala darove za naše slovensko šolstvo in bila vedno v prvi vrsti narodnih društev. Posebnih zaslug si je pa pridobila s prirejanjem božič-nic otrokom na družbinih šolah. Tako je podružnica priredila vsako leto bpžičnico v Podgori in Pevmi, sedaj pa vrši svoje plemenito delo na družbinih šolah v Krmilili, Ločmku in na Blanči. Vzorni narodni organizaciji in njenim delavnim članicam ob priliki 25 letnice naše čestitke! < V proslavo svoje 25 letnice priredi ženska podružnica C. M. D. 16. in 17. maja cvetlična dneva v Gorici. Upamo, da je nepotrebno še posebno apeliranje na naše občinstvo, da vrši la dva dneva v polni meri svojo narodno dolžnost. Že koristen namen prireditve in pa jubilej zaslužne podružnice mora privabiti vsakogar v krog delavcev za cvetlična dneva. Gospodične in gospodje, ki želijo sodelovati pri cvetličnih dneh 16. in 17. t. rti.,, so naprošeni. da pridem v četrtek večer no 8. uri »k-Jelenu*. Odbor. • ' Pri iznraševalni komisiji ža ljudske In meščanske Šole v Gorici so napravili iznite za ljudske šole: a) s slovenski m u č ni m j e z ik o m: Bukovec Ma-riia. Cerjak Tereziia. Gosak Uršula, K>r-koe Anton, Lavrenčič Pavlina. Malic Justina. Podberšček Tereziia, Podreka Ivanka. Ro^e Tereziia, Skerl Angela, Stegovec Ivan, Širok Armela; b) s slovenskim in z nemškim učnim jezikom: Achtie Josinina, Čuček Franc, Tiorvatič Andrej. Jeglič Alojziia (z odliko). Jenko Pavla, Kavčič Franja, Simšič Ana. Zwo!f Ivanka: c) 7 italijanskim učnim jezik otn: Blasevich Antonija, Doria Marija. Scolaris Alojzija, Vidich Anton. — Iz francoščine so napravile iznit Ivanov Jerka, Khail Ana, Marceglia Helena, Mazzollo Jerica, Mazzollo Valburga, Palm Palmira, Simsisi Klara. Vratovich Ana. -- Za meščanske šole so bili usposobljeni" dr. Smaidek A. z odliko, (slovenski in nemški učni jezik), Poiani Fina (I. skup.) Stabile sestra Marija Akv. (II. skup.), obe z italijanskim učnim jezikom. IzoitI na c. kr. ženskem učiteljišču v GprJcU — t. I z p i t i z a otroške v r t -u a r i c e začnejo dne 8.. za ženska ročna dela pa 15. junija ob 8. predpol-dne. — Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vložiti d o 3 0. ni a j a t. 1. — 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 3.-6. junija. — 3. G1 e d e s p r e-jemnih izpitov za prvi tečaj pride posebno naznanilo. Ravnateljstvo c. "kr. ženskega učiteljišča v Gorici. Poroka. — Danes se je poroči! gospod H e n r i k K1 a v o r a, učitelj na Gorenjem polju na Kanalskem, z gospodično R o -zi k o V u I č e v o iz Čezsoče. Vse najbolje! Smrtna kosa. — Včeraj je umrl v Gorici g. Josip G o r j a n c, znani gostilničar v Attemsovi palači na Kornu. Vzela ga je zapljučnica. V soboto je legel, včeraj umrl. Dosegel je starost 52 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše so-žalje! Nemški železničarji v Gorici so imeli v nedeljo popoldne zopet svoje zborova- nje. Stramberger jih je hvalil, da so se držali »stramm« pri volivah, neki govornik z Dunaja pa je povdarjal važnost nemške kolonije v Gorici; »le tako naprej, da postane Gorica nemška«! Tako je govoril nemški mož z Dunaja. Ali ste slišali: Bombic, Ceščuti, Diblaž?! Javno nasilstvo. — V noči od nedelje na pondeljek, okrog ene ureponoči, sta^ ^^w-n^^vm-^jdšt\kfM^. Kornu. dva nasilna človeka, neki Lojze Knez in neki Italijan,-Razbila sta-šipe oken, ki so na ulici na Koren in tako vdrla v pekarno. Tam sta zahtevala od pomočnikov, da jim morajo dati kruha. Ko jim je pa eden odgovoril, da bi tega ne dovolil gospodar, sta pa začela klicati, kaj gospodar, sedaj smo mi gospodarji. Ker pa jima ni hotel pomočnik kljub njihovi nasilnosti dati kruha, so ga začeli pretepati. Ker so ostali pomočniki mlajši fanti, ne preveč močni, dbtični Italijan pa je znan po svoji nasilnosti m i veliki telesni moči, se ga ni upal nihče lotiti. Med tem se je pa posrečilo enemu učencu,1 da je obvestil gospodarja, ki je bil že v postelji. Gospodar se je takoj napravil, ker pa je slišal velik krik v prodajalni in mu je pravil učenec o nasilju obeh vlomilcev, je naravno, da ni odšel v trgovino s praznimi rokami. Zgodila bi se lahko velika nesreča, gospodar bi pač znal varovati svoje imetje in svoje ljudi. To sta menda tudi slutila oba nasilneža, ker ko sta slišala prihajati po stopnicah gospodarja, sta jo hitro popihala skozi okno. Gospodar ie seveda takoj naznanil stvar noliciii. Še pred kratkim je bil eden od njih pri g. Draščiku 8 dni na poskušnjo, zato so pomočniki tudi noznali oba tiča. Ttalijan je stanoval v Židovski ulici, toda tam ga ni bilo in so dejali prebivalci, da Je uaibrže »v buži« v Ciuffari-novi gostilni. Tn res so ga tam dobili. Drugi je pa stanoval na gradu, toda ko so prišli k njemu, je bil tako pijan, da ga ni bilo mogoče aretirati. Do večera se še ni streznil. Če so era že aretirali, nismo mo-tfli zvedeti, dasi smo prnšali;na noliciii. — #c enkrat smo opozarjali policijsko vodstvo, da je na Kornu in v bližniib ulicah premalo poskrbljeno za varstvo ljudi, pa knkor kave ravno opisani dogodek, so bili naši opomini brezuspešni. Upamo, da končno tudi policiisko vodstvo uvidi, da spada na Koren policijska stražnica; Nesreča. — V Urbanisovi opekarni v Gorici, ulica Fornace se je pripetila včeraj proti večeru nesreča. Ilovica se je po-greznila ter spravila v nevarnost delavce; jednega je zadela masa v prsi tako močno, da mu je zlomila rebra in je dobil še druge poškodbe ter je bil takoj mrtev. Piše se Peter Kuštrin, 52 let star. Na lice mesta je šla sodna komisija s preiskovalnim sodnikom dr. Gradnikom in dr. Pita-micem. Aretirali so 3l-lenega delovodjo L. Viola. V mesnici zgubila oko. — V Fogar-jevi mesnici pri Soškem mostu je priletel kos odsekane kosti v oko Alojzije Klanj-ščekovi ter jej razbil oko. Prenesli so jo v sanatorij v Gorico. Veselica Čitalnice na Blančah, prirejena v nedeljo popoldne pri Fonu na Solkanski cesti, ni mogla vspeti tako. kakor se je pričakovalo in kakor bi bila gotovo vspela, ako bi bilo ugodno vreme; to nestalno vreme je bilo vzrok pičlega vspo-reda; pevci iz Trsta in Solkana niso došli. Plesalce je razgnal dež okoli 10. ure. Navzlic slabemu vremenu pa je bilo na veselici še precej občinstva. Preplačali so vstopnino: prof. Seidl 10 K, Čibej, trgovec z lesom, Solkan, 2 K, Perko, gostilničar 2 K. trgovec Koren 2 K: po 1 K: gozdar Kome!, železničar Špacapan, trg. Pregrad & Črnetič. trg. TJedžet & Koritnik, trg. Tvan-čič in Kurinčič, trg. Kravos, trg. Kuštrin, trg. Batič; dva po 10 v. Srčna hvala! Hvala tudi gospodičnam za podarjene cvetlice in prodajalkam cvetlic in društvu »Sokol« v Solkanu za posojene zastave. Erarni golobi. — Na gradu v Gorici je osnovala vojaška uprava postajo erarnih golobov. Te golobe lahko spoznamo na njihovi izključno sivi barvi, očitni velikosti v primeri z drugimi vrstami golobov ter na rinčici, ki jo nosijo okolo nog. Ker so golobi dragocena last erarja, opozarja se toliko prebivalstvo okolo gradu kolikor v obče meščanstvo in naseljenje okolice goriške, da je strogo prepovedano to žival nadlegovati al? jih celo loviti ter si jih prilaščati. Kdor bi našel kakega ranjenega ali mrtvega goloba, naj ga prinese takoj na, vojaško postajno poveljstvo v Gorici, ulica Tre Re št. 7. C; kr, okrajno glavarstvo v Gorici. Zabava ob vsakem vremenu, to je zahteva, katere skoro ni mogoče izpolniti. Posebno v letošnji spomladi ni mogoče računati na daljše sprehode in izlete, ker ( imamo tudi v maju še aprilovo vreme. S ', tega stališča je. treba poše"bHo pčvdariti važnost našega, goriškega zabavišča \ »Central - Bi o«, ki nudi zabavo ob vsakem vremenu, ob dežju ali ob vročini, ob lepih ali oblačnih dneh. S »Central-Bio« lahko vsakdo sigurno računi, Bio nikogar ne pusti na cedilu. Od danes do četrtka se igra moderna drama »Njen ideal«, od pet-' ka dalje pa zgodovinska, klasična igra »Tirolsko v orožju«. Ta film je kaj posebnega te vrste, slike izbome, posnetki po umetniških in naravnih umetninah. Za tem patriotičnim filmom sledi od 21. do 28. maja religijozno delo »Kristusovo življe-njg in, smrt« posneto po krajih in mestih v Palestini. Služba diurnista, ki lahko postane stalna', se odda mlademu človeku, veščemu slovenščine in .nemščine,, ki je obsol-virali par. gimnazijskih razredov. Prošnje sprejema:naše upravništvo ter jih izroči na pristojno mesto. DOPISI. , Iz Rubij pri Škrbini. — Fantje iz Ru-bij priredijo dne 17. maja t. 1. javen ples. Preskrbljeno bode, da bodo gostje zado-vpijni z jedjo in pijačo. — Rubijski fantje. V Biljah ie umrl Albin Savnik, kmečki fant, star 25 let, sin starega organista. Tako mlad je moral v. grob. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Sokolski vestnik. Sokolski Dom v Gorici. — Ustanovili občni zbor društva Sokolski Dom v Gorici bo v četrtek 14. t. m. zvečer ob 8V2 »pri jelenu«. »Sokol« v Sežani priredi svoj letošnji nastop 24. maja in bo izvajal tudi proste vaje lanske mednarodne telovadne tekme v ¦'Parizu. Opozarjamo že sedaj vse, ki se Velike prireditve udeležijo, posebno na četico sestavo, ki je zelo lepa, čeprav težja od prejšnjih za pravilno izvajanje. Ljubljanske proste vaje, ki so določene za letošnji vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani, bo izvajalo v Sežani precej veliko število telovadcev, ker bodo pri njih nastopili tudi člani bližnjih sokolskih društev. Program telovadbe je lep, četudi šolski naraščaj niti ne nastopi; zabranju-je mu paragraf toliko in toliko državnega šolskega zakona. 24. maja v Sežano! Ne le tisti, ki mu je do vsporeda, temveč vsak, kdor ima simpatij za sokolsko delo, za vzgojo k samozavesti in k ponosu, za vzgojo naše mladine v krepek, možat zna čaj! Razne vesti. Italijani in Nemci v Trstu proti Jugoslovanom. — Sklicali so Italijanei velik protestni shod proti dogodkom na dan .1. maja v Trstu. Vpili so in se drli na Slovence, po shodu pa so hoteli imeti veliko demonstracijo proti Slovencem, pa jih je policija razgnala. Veliko krika, ki je le v sramoto Italijanom. — Nemško društvo »Eintracht« v Trstu pa je imelo svoj redni ietni občni zbor. Medtem so tudi udrihali po Jugoslovanih, ki so nevarni, ki ogro- Posebna izdaja, IV. O škoda, da je JALJIA" neznana bila stvar, ko je še slavni Hms Sachs bil pesnik in čevljar! žajo avstrijske interese! Na to so poslali nemški hinavci na kabinetno pisarno loja-litetno izjavo. Izrekli so se sopet enkrat za stalno skupno nastopanje Nemcev in 'Lahov proti Jugoslovanom. , 84-letni kmet Ivan Drudič blizu Pazi-na se je obesil; bil je versko blazen. . Eksplozija, ki je ubila mornarja, se je pripetila v Trstu na angleški križarki In-domitable. Mornar Herbert Broun je hotel potisniti v top slepo patrono, smodnik se je zažgal sin eksplozija, je razmesarila ubogega mornarja. Cela vas pogorela, kakor poročajo iz Varšave, in sicer obmejna vas Zosin. Škoda je nad pol milijona rubljev. Zgorelo je tudi nekaj otrok. 800 ljudi je brez; strehe. Stotnik Nehanski pohvaljen. —. Poročali smo pred kratkim o strašnih obsodbah na več letno ječo nekaterih vojakov pri 17. polku v Celovcu. Krivec je stotnik Nehanski, kakor trdijo, poročila. Ta človek je strašno kruto delal.z vojaki. Njegova kompanija je eksercirala, ko so drugi, vojaki počivali, kaznoval je vojake steagojza vsako ničarijo, ven niso smeli. Nekoč mu je crknil pes in tega psa.sta morala zagreb s ti dva vojaka v paradi. — V delegacijah je bilo sedaj govora o stotniku Nehauskem. Vojni minister Krobatin ga je pohvalil, da je vrl oficir ta Nehanski!! Potres v Siciliji. — Dne 8. t. m. zvečer je divjal v Siciliji grozen potres. Več krajev je popolnoma porušenih. Težko ranjenih je nad 200 in število mrtvih pa čez 1000 oseb. Z nepopisno požrtvovalnostjo dela vojaštvo in izkopa a mrtva trupla izpod razvalin. Kralj je daroval za žrtve te grozne potresne katastrofe 100.000 lir. — Prihajajo darovi iz raznih strani. Štrajk radi žganja. — V Petrogradu je štrajkalo za sv. Jurij 8000 delavcev, ker niso za velikonočne praznike nikier dobili žganja. Za praznike je bilo namreč prepovedano po celem mestu točiti žganje in podobne pijače. Za birmo! priporoča se: i v* Ivančič & Kurinčič GORICA Gosposka ulica št. 11. V zalogi ima krasno blago za deklice in dečke. Velika izber pajčolanov, svilenih trakov, rokavic, nogavic, umetnih cvetlic itd. Uzorcl poštnine prosti. Jesreča t Mini" je pijanost in to najstrašnejšo bolezen se takoj in lahko vsakemu odpravi. Neškodljivo sredstvo in pojasnilo proti K 3 — v zrtam-kahjrazpošilja D. Kome, post. rest. Ljubljana. 116—3 R esna zemtev. Mladenič z veleposestvom se želi seznaniti z dobrodušno gospodično, ki ima veselje do kmetskega gospodinjstva. Pisma pod šifro: „Ljubezen sreče" na" upravništvo lista. 121-5 Poletni vozni red na državni železnici S 1. majem t. 1., ko je pričel poletni* vozni red, so se uvedla različna zboljšanja voznega reda. Tako vozita na progi Jesenice-Trst c. kr. dr. ž. vlaka štev. J 09 in 110, ki sta že vozila lansko poletje in omogočujeta zvezo iz in na Pariz preko Švice, Arlberga, Pusterske doline, Beljaka, Podrožčice, tudi letos., (Prihod v Trst ob 4. uri 32 min. popoldne, odhod ob 11. uri 05 min. dopoldne.) Podnevni br-zovlaki vozijo kakor v prejšnjih letih deljeno in služita vlaka štev. 607 in 608. (Prihod v Trst ob 7 uri 41 min. popoldne^ odhod ob 8. uri 41 min. dopoldne) za smer na Dunaj j. k. in Line, Prago, Berlin čez Celovec-Pyrimsko železnico, vlaka štev. 707 in 708 za smer na Inomost, Monakovo, Berlin čez Beljak-tursko železnico. Znatno spremenjen je vlak štev. 702; iz Trsta odhaja pol ure prej, namreč ob 5. uri 30 min. popoldne in se je s to preložitvijo omogočila zveza na vlak štev. 902 v Pontablju, tako da se je od 1. maja lahko zopet oživotvorila zveza z brzo-vlakom iz Trsta na Dunaj zapadni kolodvor z direktnimi vozovi; nadalje je omogočila ta preložitev zvezo vlaka štev. 702 z vlakom štev. 2 v Solnogradu čez Line na Dunaj zapadni kolodvor. Pri vlakih štev. 705 in 706 vozi nov kurzni voz Al-torta-Hamburg-Trst, koja relacija se prevozi v obeh smereh v približno 26 urah. Pri vlakih štev. 701 in 702 vozi med Beljakom in Trstom jedilni voz. Na i s t r s k i h progah so izostali s 1. majem t. 1. jedilni vozovi, ki so bili do sedaj v prometu pri vlakih štev. 216/315 in 302/219 med Trstom in Puljem. Nadalje se je uvedla novost, ki bo zlasti turistiki dobro služila, da vozi vlak štev. 390 z vozovi III. razreda ob nedeljah in praznikih iž Herpelj-Kozine v Divačo, vsled česar bo možno odpotovati z vlakom štev. 216 ob 9. uri 10 min. dopoldne iz Trs^a c. kr: d. ž. in priti v Divačo ob 10. uri 49 min. dopoldne. Na progi Trbiž-Ljubljana g., k. je najvažnejša sprememba preložitev vlaka št. 1Z12, ki: odhaja, ko dobi zvezo na južno železniški vlak štev. 5 z Dunaja, ob C. uri dopoldne iz Ljiiljane g. k. in ima po tem točno zvezo na Jesenicah na vlak Štev. 701 v Trst in na vlak štev. 12 na Celovec in Beljak, ki je tudi preložen na zgodaj. Ob nedeljah in praznikih bosta vozila vlaka štev. 1730 in 1731 na progi Ljubljana g. k. -Kranj. Na d o 1 e n j s k i h progah je vozni red popolnoma na novo urejen z ozirom na progo Rudolfovo-Metlika-Bubnjarci, ki Sidro-Thymo!-ma2ilo _ fw >«lik« poikodb. (»ne), nei»cty»n« me i, opekline. Dosa K —80. f Sidro-Liniment JSStN I Nadomestno ta sIdro-Pa!n-Expeller. I Iv MMčda alajiujata mazilo za prebujenje. »uniitisaiu JE IV trganje po udih, itd- _f| f ^-- Steklenic«. K -.80, 1.40, 2.-. ^f 1 Sidra-Alliiminat-želiziMliktora Dobi aa akoro v vaaki apoteki ali pa dlrektco Br. lichter-jevi zpoteki „pri zlatem levi", Praga I. Elizabethsfrasse 5. se otvori tekom maja, kar le razvidno iz dotičnih voznih redov. Novost je uvedba četrtega para vlakov na progi Ljubljana-Rudolfovo in vsakdanja vožnja dosedaj le ob pondeljkih in semanjih dneh v Rudol-fovem vozečega vlakovega para iz Št. Janža ozir. Trebnjega v Rudolfovo in Stražo-Toplice, odhod iz Št. Janža ob 5. uri 35 min. dopoldne, prihod v Stražo-Toplice ob 7. uri 42 min. dopoldne, odhod iz Straže-Toplice ob 7. uri 51 min. dopoldne, prihod v Št. Janž ob 11 uri 13 min. dopoldne. __________ Odgovorni urednik ta izdajate!] Ivan Kav6i« v Oorid. Tiska; »Goriška Tiskarna« A. OabršČek (odgov. J. Fab5iC). Zalaga: Družba -a izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Vajatsjte pristojbina staie 60 tIi. iko jo oglu obnUteJIl te ratana za vsako besedo S ril. laJprijTavieJlo lBseriranje sa trgovce In obrtnike. Koliko ]• manjUh trgovcev lit obrtnikov t Gorlal, katerih na delali (In celo t maatu) nih8a a« potna, kar Bikjee na laaailrajo. Skoda nI majhna. Službo prve sobarice i^".$š h kakemu zdravniku. — Natančneje se izve na Solkanski cesti št. 28, II. nadstr. 110-3 napredek uede! NajenergiCnajge in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom I0RUBIN GASILE Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nre-tralna zoženja, prostati-tis, nretritis in meh. katarji korenito ozdra-_ vijo s n. casiie honfeti Caslle Riviera 235 - Napoli.BHIIiKI1 •»«»"* Konfeti Casiie nrejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pešenjejm pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, nretritis, cistitis, mehnrae katarje, kamen,. nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casiie K 4*—. Iornbin Casiie, najboljše protisifiliticno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, nenrasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casiie K 3-50. * Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Lloyd za g. Casiie Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinami izdelki CASILB se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. Pristna zdravila Casiie morajo; imeti od zunaj lastnoroCni podpis N. Casiie. 6—24 Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št 7 priporoča stojo mesnico, t kateri seče meso prve vrste in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in bigienično opremljena. Na zahtevo strank se ::: : pošilja meso na dom. : : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti kisi I. nadstropje. Kupujte samo dvokolesa nGefiCe" h ____ ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. ¦m>" ¦ *5- .hh §iValni Str°ji 0rt--*iai lH-Ši«* so najprak- -?-.__' ~~- 9m tiČDeiši » vsako hišo- Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in* sikanje (vezenje). Stroj teče brezdomno in je~jako-trpe2en. ? n Puške, samokrese, elamoreznice^in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-f1 fan_iški ceni pri tvrdki Kerševani & Guk nt StolHHB trm d. 0. GORICA. lteaerviii fond: K 126.014*00 I Vplačani deleži t j K 48.04« Zadružnikov t 1707. »Goriška Hudska posojilnica' upisana ladrugn z omejenim jamstuom Telefon itev. 79. O GOlJel Man. 1. 1883. (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7» I. nadstr.) , sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. kVe?Je stalne vloge proti, enoletni odpovedi po_, .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago j khilnl hranilniki. Posojila se dajejo na_ zastavo in osebni kredit. ^Položnice poštne hranilnice^ na razpolago brezplačno. pozoRt Pfaffov šiv. stroj prekosi vse droge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffovjstroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76*-—. Angleška dvokolesa Premier, Es—ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 37-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča JOS. DEKLEVA in sin GORICA Oia municipio šleu. t. Prua češka n»d^^r na žiuljenje . O Pragi, vrhovno zastopstvo 11. Trstu. ITrlina ^i kolekuje police in pisma z narodnim kole kom . f7rliim ki.sprejema za varo-i_tUIJia> po 1 K, oziroma po 20 vin. v prid „D. C. M." I_-UlJla, Vanja za „D. C. M." F*Hin?l ki nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet med Slovenci ter posluje J-ilUJtcl, k0t domač slovenski zavod. Anton Br^ščak Borioa - idsposka ul.(6, BarducGi) 14, ir lastni t|iSL Prua In najoečja slovenska zaloga in tovarna pohiStoa —— na Primprj^^^ i zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba, ..... 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika izbera siik, stolic kakor tudi železnega pohištva Sprejema naročila za opreme oil, hofeloo Itd. Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Gorjup. Zaloga dvokbles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. -* F. BATJEL — Stolna ulica št. 2-4. Prodaja _a obroke. Ceniki franko. Ugodna prilika za nakup zemljišča, ki je pripravno tudi za stavbi- šče. — Naslov pove naše upravništvo, 119_3 Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Oiufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Prodam bencin-motor 12 konjskih sil, žago in mlin na tri kamne ter dva cirkdlarja. Vse v najboljšem stanju. Pranjo Lenarčič, Houa uas pri Rakeku, m^ A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št. ?. uelika zaloga = oljkinega olja prve vrste Mjilljiln tvNk ii litre, Dalnaciji. Milf ettt, Bari ii llct _ ¦ prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kros -'96,1-04, 112 i'20, 1-28, 1-36. M4. 1"60. i'80, 2'-, 2'40 sa la61 po 72 vin, ------ Na debelo cene uerodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —.------------ mila in sveč,------------— Cene zmerne.