31. oktober - svetovni dan varčevanja Več vlagateljev, več hranilnih vlog Enaintridesetega oktobra praznu- |сто tudi pri nas svetovni dan var­ čevanja. Varčevanju so že od nekdaj pri­ sojali velik pomen. Zavest o kori­ stih varčevanja je zelo zgodaj pro­ drla med najširše ljudske plasti. Varčevanje ne ustvarja samo po­ gojev za materialni in kulturni na­ predek, temveč se človek z razvija­ njem smisla zanj navaja tudi na umirjenost, na odrekanje »trenutnih zadovoljstev« na račun prihodnjih potreb. Človek, ki varčuje, navadno ne pozna razsipavanja, niti se lahko­ miselno ne zadolžuje. Pri njem se razvija občutek nesebičnosti, saj ne varčuje samo zase, temveč tudi za dobrobit svoje družine, za srečnejše življenje svojih otrok. Že v sami od­ ločitvi, da varčuje zaradi nekega plemenitega cilja, pa čeprav ga ne doseže, je nekaj lepega in vredno vsega spoštovanja. So ljudje, ki menijo, da je varče­ vanje skoparjenje z vsem in za vse. Skopuhu pomeni varčevanje edini življenjski cilj, razumen človek pa troši le toliko, kolikor mu je potreb­ no za napredek, ostanek pa daje na stran. Stiskač denar obožava, je nje­ gov idoi, ki se mu klanja. Varčljiv človek pa sprejema denar kot sred­ stvo, ki mu bo pomagalo, da bo za­ dovoljil svojim potrebam v prihod­ nosti. Občutek za varčevanje navadno v človeku ni prirojen. Na razvijanje smisla za varčevanje ima lahko ve­ lik vpliv družba. Zato je treba vse ljudi že od najnežnejše mladosti vzgajati v tem duhu. Cim prej začne takšna vzgoja, toliko zanesljivejši so pogoji za dosego zaželenih rezul­ tatov. Znana je namreč resnica, da se odrasel človek težko privadi na nove stvari in prav tako težko od­ vrača od starih navad. Razvoj varčevanja je tesno pove­ zan s kulturno stopnjo posameznika in ljudstev. Treba je vedeti, da mo­ ra biti varčljiv človek delaven, za­ vesten, da mora znati premagovati negativne nagone, da skrbi zase in za svojo družino, skratka, mora biti moralno močan. Vzgojiti takega člo­ veka pomeni prispevati velik in lep delež k splošnim koristim družbe, ki tudi sama stremi po vzgoji takih ljudi. Zato ni naključje, da ravno naša socialistična skupnost posveča vzgoji in smislu za varčevanje to­ likšno skrb. Drži namreč tudi dej­ stvo, da tisti, ki se ni naučil varče­ vati s svojo imovino, ne bo znal. niti se hotel privaditi na pametno ravnanje z družbenim imetjem. Kakor za posameznika, tako je varčevanje velikega pomena tudi za družbo, državo. Človek, ki si je pri­ hranil določeno vsoto, si je s tem zagotovil tudi sredstva za premago­ vanje nepredvidenih potreb. Takšen človek dosti bolj mirno gleda na pri­ hodnost, ker ga prihranki varujejo pred iznenadenji in neprijetnostmi vsake vrste. Da bi prišle do veljave vse kori­ sti varčevanja, je treba prihranke zaupati v čuvanje in koriščenje družbi. Ce bi ljudje shranjevali pri­ hranke doma, bi bila zaradi tega prikrajšana skupnost in oni sami. Družba zaradi tega, ker bi bila pri­ krajšana na sredstvih, ki bi jih sicer mogla koristno vlagati v katerakoli gospodarska področja. Človek pa bi bil na dvojni škodi. Prvič bi ne bil deležen dohodkov v obliki obresti, ki jih prinaša vsaka naložba prihran­ kov v denarnem zavodu, drugič pa bi bil izpostavljen možnosti, da de­ nar, ki ga drži doma na en ali drug način propade. S tem, ko izročajo ljudje svoje prihranke skupnosti, ali drugače po­ vedano denarnim zavodom, vplivajo na hitrejši ekonomski razvoj, na koncu koncev pa tudi na zboljšanje njihovega lastnega standarda. Kako pa je z varčevanjem v celj­ skem okraju? Podatki kažejo, da ima hranilna služba globoke korenine in da naši ljudje z velikim zaupanjem vlagajo svoje prihranke pri denarnih zavo­ dih. To potrjuje tudi dejstvo, da se je število vlagateljev povečalo od prvega januarja 1958. leta do konca septembra letos za 17.359 ali od 35.027 na 52.386. Hkrati s tem so se povečale tudi hranilne vlage, in si­ cer od 953,659.000 prvega januarja 1958. leta na eno milijardo 764 mi­ lijonov 250.000 dinarjev ob koncu letošnjega septembra. Hvaležna pa je še ena ugotovi­ tev. V počastitev 31. oktobra so se vsi denarni zavodi celjskega okraja in to Narodna banka. Komunalna banka s svojimi podružnicami, na­ dalje Zadružna hranilnica in poso­ jilnica s hranilnicami in hranilno kreditnimi odseki pri kmetijskih za­ drugah ter Celjska mestna hranil­ nica s svojima podružnicama zdru­ žili pri propagiranju varčevanja. Štirje denarni zavodi v Celju, ki imajo močno razvito hranilno službo. Na levi poslopje Komunalne banke, v sredini zgoraj sedež Narodne banke, spodaj del palače Celjske mestne hranilnice in na desni sedež Za- družne hranilnice in posojilnice. V zadnjem tednu po domovini Petek, 21. oktobra OB Z.4KLJUCKU gostinsko turistič­ nega zbora v Portorožu so bila tudi nekatera strokovna tekmovanja gostin­ skih delavcev. V pripravi pogrinjkov je zasedla prvo mesto skupina gostinskega podjetja Na-na iz Celja. Isti uspeh je dosegla tudi mladinska skupina Hotel­ ske šole iz Ljubljane. Sobota, 22. oktobra ZVEZNA KOMISIJA za pregled filmov je sklenila, da bo predložila Stigličev »Deveti kroge za nagrado »Oscar«, ki jo vsako leto aprila podelijo v Holly- woodu. Nedelja, 25. oktobra V LJUBLJANI se zaključi sedmi med- narodni isejem elektronike, ki ga je obiskalo rekordno število obiskovalcev in sicer 112.62?. Ponedeljek, 24. oktobra NA ZASEDANJU Ljudiske sbupščane Slovenije so sprejeli tri nove zakone: o posebnem šolstvu, o višji šoli za so­ cialne delavce ter zakon o rejništvu. Torek, 25. oktobra IZVRŠNI SVET LR Slovenije je na svoji seji sprejel tri odloke in sicer o predizobrazbi v gospodarstvu, odlok o voznih olajšavah na avtobusih in odlok o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma. Razen tega je imenoval komisijo za telesno vzgojo, za njenega predsednika pa Bo­ jana Polaka. Sreda, 26. oktobra TA MESEC poteka 15 let Zveze voja­ ških vojnih invalidov. Organizacija je zlasti hvaležno nalogo opravila pri skrbi za zaposlevanje in prekvalifikacijo voj­ nih invalidov. Zdaj je zaposlenih okoli 40.000 vojnih invalidov. MESEC TEKIIK Spored prireditev ^ Od 29. oktobra do 5. novembra: 1 Okrajna razstava izdelkov društev in klubov Ljudske tehnike šolske tehnične dejavnosti. Mala unionska dvorana v Celju. 31. oktobra: Predvajanje filmov prvega programa mednarodnih tehničnih fil| 2. novembra: ' Predvajanje filmov drugega programa mednarodnih tehničnih Г|Ц 4. novembra: »Avtomacija« — predavanje s filmom v izvedbi Zavoda za tehnji izobraževanje v Ljubljani. Predavanje bo v dvorani DelavsU odra. • Velik je njiiiov delež v Mesecu tehnike sodeluje tudi Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev celjskega okraja, in si­ cer z vrsto prireditev in preda­ vanj za strokovni dvig svojih čla­ nov ter z akcijo, da seznani širši krog ljudi z napredkom in načrti tekstilne industrije v okraju ter z delom in vlogo društva. Letos praznujejo vsa naša pod­ jetja desetletnico delavskega sa­ moupravljanja. Uspehi ki so jih dosegla posamezna podjetja so tudi plod dela inženirjev in teh­ nikov v teh kolektivih. Kakor v državnem merilu, tako je tudi v celjskem okraju tek­ stilna industrija najbolj razvita panoga industrije, saj zajema de­ vet večjih in manjših podjetij: tekstilno tovarna Prebold, to­ varno nogavic Polzelo, tekstilno tovarno Šempeter, Juteks Žalec, Metko Celje z obratom v Kozjem, Volno Laško, tovarno volnenih odej Skofja vas, Vrvico Celje ter Šmarteks Šmarje. Vsa ta podjet­ ja zaposlujejo skupaj 3.200 delav­ cev in ustvarjajo 19% bruto do­ hodka v okraju. Sicer pa so de­ lala in še delajo z zastarelim strojnim parkom, ki onemogoča večjo proizvodnjo in celo povzro­ ča nevarnost padca produktiv­ nosti. Ta problem se je v zadnjih nekaj letih premaknil z mrtve točke. Tako lahko danes z vese­ ljem ugotavljamo prve uspehe rekonstrukcije z novimi stroji domačega in tujega izvora ter z raznimi naprednimi organizacij­ skimi metodami tudi dvig jj duktivnosti dela. j Vzporedno s skrbjo za obnM vsa ta podjetja skrbijo tudil svoje delavce z uvedbo tom obrokov hrane med delovnim & som, z lastnimi ambulanti splošne zdravniške prakse, z z nimi ambulantami itd. S tem ot gočajo hitrejše in lažje izkoriÁ nje teh uslug. Skoraj vsa pod; ja imajo večje ali manjše po niške domove, v katerih krij del stroškov iz svojih lastn sredstev. Inženirji in tehniki so poveza v društvu inženirjev in tehnika tekstilcev, ki v zadnjem letu a dovoljivo izvršuje svojo nalog in skrbi predvsem za povezat svojih članov in za njihovo sph šno in strokovno izpopolnjevanj Drušiuo naj bi sodelovalo t- kot svetovalec podjetjem in i. munam s svojimi nasveti pri n sevanju mnogih problemov, i zahtevajo sodelovanje širšega kn ga strokovnjakov. Društvo iv tudi nalogo vzbujati stanovsl tovariško zavest in aktivizin tiste člane, ki po službeni dolžn sti nimajo priložnosti sodelom v mnogih zanimivih strokovniJm gospodarsko-političnih problerm Letos je podružnica Drušn inženirjev in tehnikov tekstila ustanovila še sekcijo tekstüni mojstrov z namenom pritegni čim širši krog ljudi k aktivnem sodelovanju. I. M. POGLED PO SVETU v OZN je 22 držav podpisalo resolucijo o sodelovanju med čla­ nicami OZN. Resolucija je bua s ploskanjem sprejeta. Vsekakor zmaga konstruktivnih elementov na svetu, vsekakor velika afirma­ cija izvenblokovskih držav, saj sta tudi ZDA in SZ glasovati za resolucijo. Dokaz, da tudi tisti, ki z orožjem nßjbolj rožljajo, vedo, kako je vojna nepopularna. Na trojni konferenci o prepo­ vedi atomskih poskusov so do­ segli nekaj sporazumov o osnut­ ku uvoda v sporazum. To je, pre­ vedeno na pesniški jezik, sled sence onstranske glorije, res sa­ mo sled sence tistega, kar si člo­ veštvo želi, a nekaj je vendarle. Hruščev ni tega mnenja. Po njegovem mnenju zadnja skup­ ščina OZN vsebuje sama slaba znamenja za prihodnost: Zahod­ ne države nočejo razpravljati o razorožitvi, pogajanja o njej iz­ rabljajo za prikrivanje tekmova­ nja v orožju. Toda imperialistič­ ne države so zgubile premoč na vojaškem področju. OZN je tre­ ba spremeniti glede na nove raz­ mere. Anglija in Francija nista več velesili, če ne vključimo v OZN še Kitajsko, Indonezijo in Indijo. Generalni sekretar ne ustreza niti Vzhodu niti izven- bloku. Izvenblokovske države mi­ mogrede Hruščev okrca kot pri­ vesek Zahoda. De facto je SZ že priznala začasno vlado Alžira, v Kongu pa da kolonialne sue ne morejo zmagati. Hruščev se pobaha s sovjetski­ mi podmornicami, ki imajo rake­ te. To pomeni, da imajo enako orožje kot Amerikanci, orožje na katerega se zanašata Pentagon in nemški generalni štab. Naš koncept gradi na protvvoj- no miselnost, zato je naša država zadnje čase mnogo storila za tes­ nejšo povezavo izvenblokovskih držav. Blokovska politika računa z obračunom, zato je naša država odločno proti blokovski grupaciji in miselnosti. Na drugi strani se v preteklem tednu spet z vso brutalnostjo po­ javi nemško vprašanje. V OZN dr.Kreisky napade Italijo, češ da ni odpravila fašističnih protimanj- šinskih zakonov. Segni očita Av­ striji naraščanje neofašizma v Avstriji in podporo vlade vsem takim gibanjem, ki delajo za Ve­ liko Nemčijo. Nemški gospodar­ ski minister Erhard napade SZ, da je največja imperialistična dr­ žava sedanje dobe. To si upa reči pred Afrikanci, češ Nemčija bo navezala nesebične stike z Afriko, komunističnih snubcev pa naj se Afrika ogiblje. Sovjetski amba­ sador Smirnov je takoj ostro re­ agiral kakor pred leti Hruščev proti Adenauerju: kako more kaj takega reči Nemčija, ki je pred nekaj leti poklala 20 milijonov Rusov, Nemčija, ki je začela voj­ no in z njo razdejanje skoro po vsem svetu. Nek nemški minister je v Adenauerjevem in Bretano- vem imenu takoj obžaloval, toda beseda je padla in spet pokazala volčjo kožo Nemčije. Nemški tisk napada SZ zaradi Smirnova in govori o prekinitvi odnosov. Nem­ čija je proti pomiritvi sveta, ker si od tega obeta največjo korist, združenje obeh Nemci j in stare meje vsaj iz 1. 1937. Zato kuje »novo Evropo«. Ali ne diši to po »novem redu« in drugih Goebbel- sovih propagandnih geslih? Ko ugotove v Nemčiji, da angleška Labour Party praktično ni več za NATO politiko, se vprašajo, ali je Anglija še zanesljiv zaveznik. To se pravi, Nemčija kuje svojo — nemško Evropo, da bi dosegla svoje cilje, protipostavne, proti mednarodnim obveznostim. Zato je Nixonova izjava, da mora NATO upoštevati vzhodne meje današnje Nemčije kot dokončne, v Nemčiji zbrisana z dnevnega reda. Upajmo, da Evropa, nova, stara, francoska, angleška, katerakoli Evropa vendarle še ni tako zme­ šana, da bi ne vedela, kaj pomeni z atomom oborožena Nemčija. Deset let izsiljuje že brez orožja, kaj bo šele z orožjem! T. O. »Emajlirka« v perspektivnem razvoju V sklopu rednih tedenskih tiskov­ nih konferenc v Celju so celjski no­ vinarji v ponedeljek dopoldne pri­ sostvovali razpravi o perspektivnem razvoju tovarne emajlirane posode Razen najvidnejših predstavnikov kolektiva z direktorjem Vladimirom Vebrom na čelu so se razgovora udeležili še sekretar Občinskega ko­ miteja ZK Tone Skok, predsednik in podpredsednik ObLO Celje Franc Rupret in Beno Krivec, predsednik Občinskega odbora SZDL Drago Spendi, predsednik Občinskega sin­ dikalnega sveta Jože Beve in drugi. Razgovor pa ni bil namenjen sa­ mo razpravi o perspektivnem na­ črtu razvoja celjske Emajlirke, tem­ več tudi nalogam, s katerimi se sre­ čuje ljudski odbor, ki pa niso samo njegove, temveč prav tako dolžnosti slehernega kolektiva. Prav zaradi tega se je drugi del razprave sukal okoli tistih problemov družbenega standarda, ki jih mora reševati tu­ di kolektiv. Kot je znano bodo podobni razgo­ vori z enako udeležbo najvidnejših predstavnikov javnega in politične­ ga življenja celjske občine tudi pri ostalih večjih podjetjih. Gre skrat­ ka za novo obliko sodelovanja med ljudskim odborom ter političnimi organizacijami na eni ter delovni­ mi kolektivi na drugi strani. Ali z drugimi besedami, gre za skupno reševanje skupnih komunalnih in ostalih problemov. M. B. Kaj menijo... v poslopju starega magistra- î ta bo dobil prostore celjski mu-1 zej Narodnoosvobodilne borbe. ] Zato me je zanimalo, kaj me- i nijo kulturni delavci o nameri, ^ da se v dvoriščne prostore ma- \ gistrata preseli avtoservis. Naj povem takoj, da so vsi odločno proti temu. Najprej tak servis ne sodi v bližino in na dvorišče ustanove, ki ji mora­ mo dati še poseben pomen in spoštovanje. Muzej in ropot avtomobilskih motorjev ne gre skupaj. Razen tega pa bi ob ta­ ki rešitvi dvorišče bodočega muzeja NOB bilo vselej mokro in umazano. Avtomobili morajo biti snažni, snažijo pa jih z vodo. Nastale bi mlakuže, bla­ to ... in to v dvorišču muzeja NOB. Istočasno pa bi s to rešitvijo onemogočili zamisel ureditve muzeja NOB v Celju. Kulturni delavci so mnenja, da je po­ trebno dvorišče muzeja spre­ meniti v park, kjer bi tudi po­ stavili spomenik pesniku-parti- zanu, Karlu Destovniku-Kajtihu. Ko sem o tem razpravljal s kulturnimi delavci, so bili enot­ ni. Hkrati pa so poudarili, da servis za avtomobile tudi ne sodi v poslopje, kjer je okrajni ljudski odbor. Dvorišče je vse­ lej mokro in umazano. Zato bo res potrebno prestaviti servis. Vendar ne tako, da bi rešili problem pri poslopju okraja, a ga znova — še z večjo ostrino — načeli pri muzeju NOB. Ser­ vis bo pač treba prestaviti ne­ kam drugam, M. I. Za praktično poučevanje V gospodarstvu v organizaciji Zavoda za napre­ dek gospodarstva v Celju se je te dni v Rogaški Slatini končal štiri­ najstdnevni seminar praktičnega poučevanja v gospodarstvu. Celjski Zavod je ta seminar pripravil na željo gospodarskih organizacij, ude­ ležilo pa se ga je 14 vodij izobra­ ževalnih centrov iz najrazličnejših kolektivov mariborskega, koprske­ ga in celjskega okraja. Program se­ minarja je bil pripravljen tako, da so se njegovi udeleženci seznanili z osnovnimi pedagoškimi principi o prenašanju znanja na druge, nada­ lje z uveljavljanjem humanih odno­ sov m.ed ljudmi, z veščino vodenja in poznavanja ljudi ipd. CELJSKA ZLATARNA je odprla novo prodajalno v ličnih in lepo urejenih poslov­ nih prostorih hiše na vogalu med Prešernovo in Gubčevo ulico v Celju je v torek dopoldne kolektiv celjske Zlatarne odprl svojo novo prodajal­ no. Istočasno so zaprli tudi doseda­ njo staro v Prešernovi ulici, ki jo bodo preuredili za potrebe trgovske­ ga podjetja Rio. Razen najvidnejših zastopnikov kolektiva Zlatarne so se svečanosti udeležili še predsednik in podpredsednik Občinskega ljudske­ ga odbora Franc Rupret in Beno Krivec, tajnik Okrajne obrtne zbor­ nice dr. Alojz Božič in drugi. Na slavnosti je šef komerciale celjske Zlatarne tov. Ropotar sezna­ nil navzoče ne samo z nastankom in razvojem zlatarstva v svetu, tem­ več tudi s prvimi začetki in razma­ hom te umetnosti v celjskem mestu Končno je kolektivu čestital tudi tov. Rupret in ga hkrati spodbudil, da naj čimprej preide k osvojitvi šli šega razvojnega programa. Zlasti t kolektiv Zlatarne moral misliti ii razširitev proizvodnje (v poštev pr de tudi kooperacija) in seveda r skorajšnjo graditev novih prostore Nova prodajalna celjske Zlatan pomeni za Celje važno pridobite saj je ta lokal prav gotovo najlep v Celju; mikaven pa ne samo zarai kvalitetnih izdelkov, temveč tudi z; radi notranje opreme in ureditv pri kateri se stikata in posrečer dopolnjujeta dva sloga. Sicer pa ol iščite novo trgovino in si ogleji njeno zalogo. OBISK ČLANOV HIMALAJSKE ODPRAVE V CELJU Na povabilo planinskega društva so pretekli teden Celje obiskali člani prve jugoslovanske odprave na Hi­ malajo. Za njihov obisk, kakor za predavanje domačina Cirila Debe­ ljaka in Marjana Keršiča-Be'.ača o poti odprave na Trisul, je vladalo izredno zanimanje. Zato ni čudno, če je bila velika unionska dvorana, navzlic sorazmerno visoki vstopni­ ni, nabita do zadnjega kotička. Pre­ davatelja sta z besedo ter več kot 200 barvnimi diapozitivi obudila spomin na pot, ki je prinesla jugo­ slovanskemu alpinizmu zasluženo priznanje v širšem svetu. Po predavanju je člane jugoslo­ vanske odprave na Himalajo sprejel predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret. Spre­ jema pa so se udeležili še predsed­ nik planinskega društva Tine Orel, direktor Tovarne emajlirane posode Vladimir Veber, direktor časopisne­ ga podjetja »Celjski tisk« Ivan Me- lik-Gojmir, direktor šoštanjske to­ varne usnja Andrej Stegnar in dru­ gi- MLADINSKA VEČERNA POLITIČNA SOLA V začetku novembra bo občin­ ski komite Ljudske mladine v Ce­ lju organiziral mladinsiko večer­ no politično šolo, ki se bo od vseh dosedanjih močno razlikovala ta­ ko po vsebini kot po sistemu de­ la. Sola bo trajala polnih pet me­ secev in ho predelala nad osem­ najst tem. Govorili smo zlasti še v Tednu otroka, da moramo vsi skupaj kot celota skrbeti za naš mladi rod. Ven­ dar poglejmo, kako to skrb v praksi izvršujejo, seveda na •določenem delovnem področju,! v mozirski občini. Tam je še vedno v praksi, da morajo ma­ tere nositi svoje dojenčke in otroke tudi po uro, celo dve da­ leč k cepljenju v Mozirje. 2e več let se to dogaja, pa naj bo dež, sneg, mraz ali sonce. Ma­ ti zavije svojega otroka, ga na­ loži na hrbet, vzame dežnik, mogoče še malo polivinila in pešači po strmih blatnih stezah iz Smihela proti Mozirju. Po­ dobna slika se ponavlja, ko se vrača proti domu. Le redki se najdejo, ki jim olajšajo pot in nudijo svoja vozila na razpola­ go. Toda, vprašajmo se, ali je tega treba? Ali res ni druge pomoči? Ali se bo to še kar naprej ponavljalo? Pred leti je zdravnik sam prišel cepit otro­ ke v Smihel. Takrat se je na­ vadno pripeljal na vozu. Da­ nes, ko pa imamo cesto, je zanj prevoz predrag. Vemo, da je čas zdravniku dragocen, ven­ dar bi na občini lahko rešili tu­ di ta problem, da bi bili ljudje zadovoljni. Tudi v Smihelu se da dobiti prostor z dvema vho­ doma, ki bi ustrezala predpisom higiene in bi tako prikrajšali materam in otrokom težko in dolgo pot v Mozirje. Le pri­ znajmo, da se ob letošnjem Tednu otroka na kaj takega nismo spomnili. Šmihelčani že­ lijo, da se v bodoče tudi to uredil