»Primorski list« se obrača danes zadnjikrat pred volitvami do vseh somišljenikov s prošnjo, naj storijo dne 13. t. m. svojo dolžnost. Od teh volitev je odvisna moč »Vseslovenske ljudske stranke« v državnem zboru. Danes, dragi volilci, \ as ne kliče na pomoč le »Primorski list«, ampak »Vseslovenska ljudska stranka«. Ako zmagamo na celi črti z veliko večino, imela bo stranka trdno podlago za vspešno delovanje v državnem zboru. Ponosno se bodo složni poslanci sklicevali na složno slovensko ljudstvo, la složnost bo prinesla slovenski domovini pravo svobodo, pravi napredek in moč zoper vse naše narodne nasprotnike, bo prinesla rešiiev obmejnim Slovencem in bratsko edinost z našimi jugoslovanskimi brati. lJo lej složnosti bo slovensko ime zaslovelo na jugu in na severju, mej Slovani in inozemci daleč čez avstrijske meje. Ne mi ampak »Vseslovenska ljudska stranka« Vam kliče v lem slovesnem trenutku: »Na krov vsi Slovenci, ki smo blage volje! Nikogar ne izključujemo, ki se nam hoče pridružiti v poštenem namenu. Kdor tega noče, ostane po lastni krivdi izven ljudske armade. Toda ne-Ie politični in gosodarski oziri, tudi verski oziri nas kličejo v boj za »Vseslovensko ljudsko stranko«. Kdor bi delal v tem času razkol, ali pa ne bi šel na volišče, £r8Šii bi ZOper 5V0j0 V(*St, postal bi IzdajalgC 5V- katollŠk<* Cerkve. Tega. ne zatrjuje »Prim. list«, ampak zatrjujejo rimski papeži in škofje v svojih okrožnicah o dolžnostih, ki jih imajo katoličani o državnozborskih volitvah. Mili rojaki! Uvažujte te naše resne besede v resnem času in pojdite vsi požrtvovalno na delo in v boj za naše kandidate ! Priporočamo Vam najboljše nože! Kandidatje »Slov. ljudske stranke«, katerih imena (ime, priimek, poklic in bivališče) morate na glasovnice razločno in pravilno zapisati, so; 1. Za sodne okraje: Kanal. Tolmin, Kobarid, Cerkno in Bovec: dr. Anton Gregorčič, deže1^ pod£iavar v Gorici. 2. Za sodni okraj: Goriška okolica: Josip Fon, c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici. •) Za solino okraje: Ajdovščina, K onim in Sežana: dr. Hinko Stepančič, c. kr. dežglnosodni svetnik v Gorici. Zn le može pojdimo dne IB. t. m. vsi na volišče do zadnjega moža! Agitirajmo, da se to prav gotovo zgodi, da zasije slovenskemu narodu nova doba, ko nas bodo Nemci in Italijani morali upoštevali in nam dati svete pravice, ki tičejo nadarjenemu in naprednemu kat. ljudstvu. 13. ii n stali talno id! varant,pffl česa XIX. letnik. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSfu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem begu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 8 junija 1911. 23. Številka. Izhaja vsaki četrtek ob S. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa i2 celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cen* listu 5 K, ia druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" 1 Gorici, ulica; Vet-turini št. 9. Volilei sodnih okrajev: Kanal, Tolmin, Kobarid, Cerkno in Bovec! Vas kandidat je dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici. V torek, dne 13. junija zapišite vsi to ime n? glasovnico! Volilni shodi na gornjem Krasu. Na gornjem Krasu je bilo minula dva praznika jako živahno. Naša stranka je priredila tri oziroma štiri volilne shode, s kateiimi smemo biti zadovoljni. A tudi socialni demokratje so imeli več shodov. Sicer pa, kakor smo slišali, govori socialnih demokratov našega ljudstva niso pridobili, pač pa je kak liberalec uskočil iz liberalne v demokratično stranko. Shod na Vatovljah. Na Binkošti popoludne po blagoslovu se je zbranim možem povedalo, da se bo vršil volilni shod v prostoru stare šole, kjer so se volilei polnoštevilno zbrali, seveda razun onih, ki za shod niso vedeli, sicer bi bila udeležba še večja. Domači kaplan č. g. Zlobec je predstavil zastopnika S. L. S. iz Gorice, L. Lukežiča. Le-ta je izročil pozdrave g. kandidata Stepančiča, ki bi sicer zelo rad prišel med Vatovce, a ga ravno sedaj ob volitvah delo tako nadleguje, da tega ni mogel storiti. Pojasnil je navzočim, kaj je dr. H- Stepančič, povedal zgodovino njegovega boja za pravice hrvatskega ljudstva v Buzetu, kako je bil tam preganjan od Lahov, kako je dobil zato ukor od pred-stojne oblasti. Pred leti je prišel v Gorico, in kraško ljudstvo ga je pozvalo po načelniku S. L. S. v Gorici, bi li hotel stopiti v nehvaležno politično življenje. Dr. Stepančič se je temu ljudskemu glasu s Krasa odzval in kraško ljudstvo ga je izvolilo v deželni zbor. In danes opravlja dr. Stepančič tudi službo deželnega odbornika. Kakor deželni odbornik je mož na mestu. Delo za Kras mu je sveto. Vspehi so vidni. Nato je govornik navajal zasluge, katere si je dr. H. Stepančič stekel kakor deželni poslanec in odbornik za kraško ljudstvo in tudi za nakelsko županijo. Zato ni prav nobenega vzroka, mu nasprotovati sedaj ob volitvah. Mož je skoz in skoz krščansko globoko veren, priden delavec za ljudstvo. Nasproti njemu pa stoji tržaški liberalni advokat dr. Gregorin, ki se ljudstvu usiljuje potem, ko ni po triletnem poslanstvu prav nič napravil za svoje volilce, kar je sam na javnem shodu povedal. Pač pa je provzročil Kraševcem nepotrebne nove volitve. In ravno županija Naklo je bila vedno njegova trdnjava, na katero se je naslanjal on in cela liberalna stranka. A tudi v tej obširni županiji, kakor znamenja kažejo, ne bo vedno tako. Kakor je videti, nakelsko ljudstvo ni liberalno, a je po libaralnem učiteljstvu terorizirano. Ljudstvo mora spregledati in se otresti komande liberalnega učiteljstva, ki je ravno v tej županiji k tlom tišči. Ničesar niste še dobili do sedaj od liberalne stranke. Poskusite sedaj pri naši „Slovenski Ljudski Stranki". Zagotavljam Vas, da slabejše se vam ne bo godilo. Nekateri so vprašali govornika, naj jim kaj pove, kako stoje stvari z delitvijo nakelskega županstva, nakar jim je govornik to zadevo pojasnil. Govornik in č. g. kaplan sta pojasnjevala še nekatera druga vprašanja, katera je stavil nek posestnik nasprotnega mišljenja, nakar so se možje razšli zadovoljnih obrazov, da so slišali lep poduk. Shod na Barki. Ob 5. uri popoludne na Binkošti se je vršil javen shod S. L. S. na Barki in sicer v prostorih g. Čeparja (p. d. oštirja). Na shodu so se zbrali skoraj vsi volilei z Barke in iz mnogih bližnjih vasi. Odposlanec S. L. S. L. Lukežič iz Gorice je v daljšem govoru pojasnjeval dosedanje razmerje Brkinov do S. L. S. in označil brkinsko ljudstvo za dobro, verno in pošteno, a se pusti voditi od par liberalnih učiteljev uže leta in leta in služi gnjili liberalni stranki pri njenem protiljudskem delu. Govoril je o kandidatu dr. Stepančiču, o delovanju S. L. S. na Goriškem ter primerjal liberalnega advokata dr. Gregorina s Stepančičem. Vaški načelnik Ambrožič je delal razne medklice, katere pa je govornik sproti temeljito in v dostojni obliki zavračal. Vaški načelnik Ambrožič je rekel, da so naši poslanci zvezani z Lahi, da gredo vse podpore v Furlanijo itd. Seveda ja te trditve odposlanec S. L. S. ovrgel in rekel, da naši poslanci niso zvezani z Lahi, marveč je samo nek dogovor med Italijani in Slovenci za delo v deželnem zboru. V tem dogovoru pa je versko in narodno vprašanje izključeno in bi se naši poslanci postavili ostro po robu Italijanom, ako bi hoteli ta dogovor zlorabljati. Deželne podpore ne gredo po večini v Furlanijo, ampak v slovenski del dežele, kar je bilo s številkami neispodbitno dokazano. Vaški načelnik Ambrožič je trdil da dr. Gregorčič drži z Lahi, . da ni naroden itd. S povzdignjenim glasom je zastopnik S. L. S. pojasnil, kaj je uže naredil voditelj S. L. S. na Goriškem za svoje volilce, za goriško slovenstvo, za našo kulturno izobrazbo ter vskliknil: Nebo nam dodeli mnogo takih Gregorčičev in ljudstvo bi stalo boljše kakor stoji.— Nek navzoči socialni demokrat iz Trsta je skušal zagovarjati dr. Gregorina, a se mu ni posebno posrečilo. Debatiralo se je potem še o raznih drugih vprašanjih in konečno pozval vaški načelnik, naj govornik pove kaj o delitvi nakelskega županstva, nakar je le-ta pojasnil zadevo kakor na Vatovljah. — Shod je bil lep in poučljiv in ljudje sedaj vedo, pri čem so. Bikinom menda ni težka izbera. Pred njimi stoji mož dela dr. Stepančič in mož praznih rok — dr. Gregorin. Ljudje so bili s shodom zadovoljni. Shod je trajal skoraj 2 uri. Zaželjeni sad ne izostane. * \ Shod v Rodiku. Binkoštni pondeljek je hotela S. L. S. prirediti shod v Rodiku, a so jo prehiteli socialni demokratje, ki so poprej shod napovedali. No, bodemo imeli pa skupen shod smo si mislili. In res se je tako zgodilo. Kmalu po 11. uri in pol je začel govoriti obilo zbranemu občinstvu socialni demokrat Krištofič iz Trsta. Govoril je o vojakih, novih kanonih, novih ladjah, o miljonih, ki jih ima knez Sclnvarzenberg na Češkem itd. Nato se je spravil nad našega kandidata dr. Stepančiča ter rekel, da je vladen mož, da bo imel vezane roke ako bo izvoljen. Njegov govor ni napravil nobenega utiša. Nato je naprosil za besedo odposlanec S. L. S. Lukežič iz Gorice, ki je v dolgem govoru zavračal trditve Krištofičeve, razvil program S. L. S. in njenega kandidata dr. Stepančiča, opisal njegovo osebo, njegovo delovanje v blagor kraškega ljudstva, ga priporočal in s številkami dokazal, da lažejo tisti, ki trdijo, da ni dr. Stepančič nič naredil za svoje volilce ter zavračal očitanje, da je vladen mož, ko mu je predstojna oblast kot sodniku v Buzetu dala ukor zato, ker je vzel v zaščito revno hrvaško ljudstvo. Čudil se je socialnim demokratom, ko kmete nagovarjajo, naj svoje blago drago prodajajo, delavce pa šuntajo na kmete, češ, da so kmetje oni, ki provzročajo draginjo v deželi. Tako je tudi glede cene mesa. Demokratje tožijo, da je meso drago in zahtevajo, da se odpre srbski živini meja, a ne pomislijo, da bi s tem naše živinorejce končali. — Med govorom se je oglasil rodiški župan Čeh ter rekel, da on je Gregorinovec, da je Stepančiča on namazal za neko prošnjo, katere nikdar ni uložil. Lukežič je nato trdo prijel rodiškega župana Čeha ter rekel med drugim, da je jako nečastno za župana, ako se še ponaša z lažjo, katero je natvezil dr. Stepančiču. To ni možato, to ni značajno za nobenega, najmanj za župana Čeha. Potem pa je rekel župan Čeh, da socialni demokratje nimajo kaj iskati v Rodiku, da v Rodiku poznamo le Stepančičevo in Grego-rinovo stranko, nakar je opomnil Lukežič nasproti socialnemu demokratu Krištofiču, da po besedah županovih bi bilo najboljše, da poberejo šila in kopita in gredo iz Rodika. Te besede so Krištofiča hudo zbodle tako, da je začel klestiti po advokatu Gregorinu kar se je dalo ter rekel: Ako ne napravi Stepančič nič, Gregorin pa dvakrat nič. Neumni so tisti, ki bodo volili Gregorina itd. Lukežič je nato — obrnjen proti županu Čehu — rekel: Ali slišite sodbo tržaškega socialnega demokrata o Gregorinu? Lep kandidat! In tega bodete vi volili? Kmalu nato je bilo shoda konec, potem, ko se je Lukežič zahvalil socialnim demokratom za shod. :— Tudi iz Rodika odnese naš kandidat lepo polovico glasov. Shod v Povirja. Binkoštni pondeljek popoludne po blagoslovu se je vršil lep javen shod S. L. S. v Povirju, katerega se je udeležilo do 150 mož. Shod se je vršil v stari kap-lianij. Na shodu je govoril odposlanec S. L. S. iz Gorice L. Lukežič in pojasnil zbranim položaj v deželi. Naslikal je delovanje dr. Stepančiča, enako ono dr. Gregorina, katerega sicer ni. Pazljivo so poslušalci, sami pametni in zreli možje, sledili govornikovim izvajanjem in na koncu glasno pritrjevali. Povirci so po veliki večini v našem taboru in dne 13. junija bodo po veliki večini volili svojega kmečkega kandidata dr. H. Stepančiča 1 Politični pregled. Naš cesar. Včeraj ob 3. uri popoludne se je cesar Fran Josip 1. preselil v vilo Hermes v Lainzu. Črnagora. V Črnigori so odkrili novo zaroto proti kralju Nikoli in vladi. Kompromi-tovanih je več črnogorskih politikov. Sledi zarote vodijo v Belgrad. Vstaja v Maroku. Francoska vlada je sklenila z ozirom na skrajno opasno stanje v Maroku poslati še 15.000 mož v Severno Afriko. Bolgarsko-črnogorska koalicija proti Turčiji? Iz Carigrada poročajo, da nameravata Bolgarija in Črnogora skleniti pod okriljem Rusije koalicijo proti Turčiji. Zagotavlja se, da je Črnogora nakupila v Bolgariji velike množine pšenice in koruze. Bosna. Novi bosanski deželni načelnik, inšpektor infanterije FZM. Oskar Poti ore k, je v torek dospel v Sarajevo s posebnim vlakom in je bil slovesno vsprejet. Balkan. Rod Mirzitov v Albaniji se je proglasil za neodvisnega in samostojnega Izvolil se je v osebi Tocchi ja predsednik provizorične vlade. Ta je izdal proglas, v katerem poziva prostovoljce na pomoč, da se preženejo Turki iz Albanije. Bolgarski list „Glos Narodu" poroča, da je vojska v Balkanu vsled vedno težjih zapletkov neizogibna. Na turško-črnogorski meji je prišlo med Črnogorci in Turki do spopada. Na bojišču je obležalo mnogo mrtvecev. Drobne politične vesti. Na Portugalskem hoče vlada na vsak način preprečiti čitanje najnovejše papeževe enciklike proti ločitvi cerkve od države. Listi, ki poročajo o njeni vsebini, se plenijo. — Na Kitajskem traja punt dalje. Revolucijonarci so bili sicer večkrat poraženi, ali vendar se z nova zbirajo. — V Bolgariji je zavladalo močno in nevarno protiturško razpoloženje zaradi vednih spopadov ob meji. — V Belgiji je sedaj na dnevnem redu reforma šole Prišlo je v zbornici do velikih nemirov, ker se ne morejo zediniti za nov tip šole, posebno pa ker liberalci zahtevajo svobodno šolo. f ranče Kocijančič, kandidat liberalne stranke za goriško okolico, je predsednik one „Trgovsko obrtne zadru£e“, ki toži dolžnike in Izterjuje dolžne glavnice* To provzroča ljudem stroške In solze! Kdo naj tega moža voli za poslanca? Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče": P. n. gg. monsignor Jos. Skočir, dekan v Devinu, mesto venca na grob nepozabne gospe Frančiške Pavlica 20 K. Anton Pipan, nadkurat v Šibeniku v spomin preblage matere Pavličeve 15 K, Anton Cigoj, Št. Peter pri Gorici za povrnjeno škodo 2 kroni; Ana Ambrožič v Gorici 1 K; Katarina Lapanje v Gorici 25 vin; Anton Manfreda 60 vin.; Roman Pahor, Renče 40 vin.; Andrej Brigantič 40 vin.; Andrej Hvala, Šebrelje 40 vin.; Amalija Velikonja v Gorici 20 vin.; Josip Srebrnič, Št. Ferjan 20 vin. Knjižico: „R a z g I a š e n j e Gospodovo" so preplačali p. n. gg. Val. Pipan, župnik v Renčah 5 K, Josip Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela 2 K, Ivan Podobnik, vikar 2 K, Andrej Žnidarčič, vikar v p. 2 K, Alojzij Pavlin, vikar 2 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Volilei sodnega okraja: Goriška okolica! Vas kandidat je Josip Fon, c. kr. dgželnosodni svetnik v Gorici. V torek, dne 13. junija zapišite vsi to ime na glasovnice! Domače in razne vesli Gg. zaupnike p° deželi prosimo, da sporočc podatke o volitvah koj, ko izvedo izid istih. Uredništvo. „Narodna Tiskarna* v Gorici, kakor tudi uredništvo listov »Gorica" in »Prim. List" ima številko telefona 201. Novomašnlki. Sledeči slovenski bogoslovci iz goriškega semenišča bodo letos posvečeni: Za goriško nad-škofijo četrtoletniki: Bele Veu-cel iz Ostka, Doktorič David iz Na-šice (Slavonija), Kodrič Ivan z Brji (pri Rilienbergu), Pahor France iz Novela, Pišot Ivan iz Sela, Rus tja Andrej iz Skrilj. Nadalje tretjeletnik g. Alojzij Filipič iz Ravnice. — Za tržaško škofijo četrtoletnika gg. Andrej Nartnik iz Brezovice (Kranjsko) in Oskar Pahor iz Kojskega. Kandidat Vrtovec bo sedaj izvoljen še po starem volilnem redu; kajti še-le po njem dobimo splošno, enako in tajno volilno pravico. Tako bi si mislil kak rojak, ki je včeraj prišel iz Amerike v Trst ter čital „Edinost". Splošna, enaka in tajna volilna pravica je namreč tretja točka v „njegovem“ programu, ki ga razpošilja po deželi, da pokaže, kako malo je informiran o dolžnostih in pravicah avstrijskega državljana. Ali ne ve, da bo on po splošni, enaki in tajni volilni pravici dne 13. t. m. vržen iz domišljene poslanske zbornice zopet v njegovo botego v Tolmin?!! Da, on ne ve, da se je že pred štirimi leti vo- lilo po splošni, enaki in tajni volilni pravici. Čudno, da nismo čitali med točkami »njegovega" programa točko: Zgradba bohinjske želežnice, ali celo: Ustanovitev avstrijskega cesarstva. Ali res misli, da so volilei taki tepci, da se bodo pustili od njega farbati. Naj raje vrta luknje, v kateri se bo dne 13. t. m. lahko poskril. Lažnlki! — Po Vipavskem trosijo liberalci laž, da je dr. H. Stepančič šel na „Legino“ veselico in plačal vstopnino. To je laž! Dr. H. Stepančič je šel lansko leto — neke nedelje — iz urada domov imino mestne hiše. Videl je mnogo ljudi zunaj. Mislil je, da imajo soc. de-mokratje zborovanje v dvorani. Sel je zato pogledat. A komaj je prestopil prag, so zagnali Italijani silen vrišč proti njemu in so ga izžvižgali. Zborovala je namreč »Lega". — To je resnica. Če so ga Lahi izžvižgali, je našemu poslancu in kandidatu le v čast! Ta pa zna. Dosedaj smo bili vajeni govoriti o programu te ali one stranke. Nekaj prav novega in originalnega pa je program enega števnega kandidata, kakoršen je Vrtovec. Čujte, Vrtovec je označil v nekem oklicu na volivce „svoJ“ (po „lidinosti") program. In »Edinost* je v svoji kulant-nosti blagovolila tudi priobčiti ta »Vrtovčev" program, ki pa ni prav nič „ njegov". Že prva točka tega programa namreč: »l:dinost slovanskih državnih poslancev, ki bi tvorili večino v parlamentu" kaže, da je g. penzioniran učitelj in botegar Vrtovec jako domišljav ali pa neveden (kar je vsak domišljav človek. Op. stavca), ali pa hoče biti na tako okorn način „kunšten“. Ta prva točka njegovega programa že dovolj kaže, da ne sme na Dunaj; kajti njemu ni znano, da je obstojala »Slovanska Enota* v dunajskem parlamentu, ki je zasledovala ta cilj — — — ali pa misli, da ustanovi on tako politično skupino — on — politična ničla, večni kandidat, učitelj v začasnem pokoju, botegar itd. itd.?!! Za take reči treba pač drugih ljudi. Pomilovati ga moramo, da se drzne v »svoj“ program vzeti take točke, katerih rešitev je bila že večkrat na dnevnem redu in ki tvorijo del programa S. L S., potem pa še take Svarilo! Pazite in varujte se, da ne bodete osleparjeni! Stara navada liberalcev je, razširjati v zadnjem hipu pred volitvami različne laži, da po možnosti zbegajo vo-lilce: n. pr. da je kandidat S. L. S. odstopil, umrl ali kaj zagrešil itd. Ne verjemite v tem oziru prav nič, da ne bodete osleparjeni! Oddajte na vsak način svoje glasove mirno za kandidata S. L. S. Liberalen list, liberalen agitator ali liberalen letak — spada vse v en koš: Vsi so lažnjlvl In sleparski! točke, ki vsebujejo razne predloge, za katere so zakonski načrti že napravljeni in ki čakajo le razprave o njih v posl. zbornici. Tako postopanje se imenuje imeti volilce za norca, proti čemur se mora vsak trezen možak upreti. Še bolj obsodbe vredna je pa tržaška liberalna sirena „l:dinost", ki bi morala imeti toliko soli v glavi, da se ne bo pustila od vsakega sekundanerja zasmehovati zaradi priobčenja takih »Vrtovčevih" programov. Mi smo dobili, ko smo ta program čitali, vtis, da hoče »Edinost" Vrtovca pošteno »potegniti". Toda liberalizem »Edinosti" nam jamči za to, da tega namena ni imela, marveč da je v svoji liberalni strasti res verjela v ta „Vrtovčev" program, kar dokazuje, da so njeni možgani z deskami zabiti. Brezmejna zloba. — Naši čitatelji se še dobro spominjajo, da je tržaški advokat dr. Gregorin na nekdanjem shodu v Dutovljah zagrešil grdo neresnico, trdeč, da igrajo naši poslanci v deželnem zboru ulogo Fakanape nasproti Harlekinu, katerega da predstavlja laška deželnozborska večina ; ali z drugimi besedami: da dobi laški del dežele dve tretjini deželnih podpor, slovenski del pa le eno tretjino. Mi smo zdaj leto takoj po dotičnem deželnozborskem zasedanju na podlagi uradnih podatkov dokazali, da je Grfgorin govoril neresnico. Skupni znesek deželnih podpor za slovenski del dežele (854.465 K) je namreč presegel znesek podpor za Lahe (833.012 K). Mi smo od Gregorina odločno zahtevali, naj prekliče svojo neresnico. »Edinost", ki je prej pol leta jahala po tej neresnici, je umolknila. Ali mi smo jo toliko časa dregali, da se je osrčila, do obljube: da hoče Gregorinovo trditev brez odlašanja dokazati, da ji pa moramo še prej dati dvoje pojasnil. Pojasnila je dobila lani meseca maja, ali obljubljene dokaze pričakujemo že leto in dan zastonj, če tudi smo jo že ponovno zarad tega sunili pod rebra. »Edi-nost“ je torej pobegnila z bojišča ter s svojim molkom priznala, da je Gregorin zborovalce v Dutovljah prav grdo farbal. Vsak list, ki ima le še tvohico sra mežljivosti, bi hvalil Boga do komolca, da je nasprotnik nehal enkrat brskati po rani, katero mu je pred javnostjo usekal z dokazom neresnice. Ali ..Edinost" pozna toliko sramote kakor kaka tržaška staromestna vlačuga. In glejte! Ta časnikarska nesramnica vlači že zopet Gregorinovo neresnico na dan in jo hoče celo izkoriščati proti našemu kandidatu dr. Stepančiču !! Ali nima zares pri teh tržaških časnikarjih nepoštenost in brez-obraznost nobene meje? To je res že višek časnikarske podlosti, za katero je mnogo premil pokojnega patra Greu-ter-ja: pfui [ Delo hvali moža! Z več strani smo dobili poročila, kako je ljudstvo v go-riški okolici navdušeno za našega kandidata Josipa Fo na. Vsa znamenja kažejo. da bo Fon v torek izvoljen z lepo večino glasov. Tako je prav. Ljudstvo spoznava svoje dobrotnike. Usiljivcem in nezmožnim liberalcem pa hrbet obrača! „Zelo kočljivo vprašanje '.—Tako vprašanje je za Gregorina — kakor je sam rekel na shodu na Cesti — vprašanje vere. Vendar enkrat ena odkritosrčna beseda! Verujemo mu. A za nas ni to vprašanje nič kočljivo. Kočljivo je za vsakoga, ki bi rad svojemu sosedu iz srca izrul kak ideal, a ne ve, kako bi se tega lotil, ker se boji, da sosed še za časa pregleda njegovo zlobno namero in bi mu naenkrat vse izpodle-telo. Kaj ne, gospod dohtar Gregorin? tak ideal je naša vera, sosed je naše verno ljudstvo in tretji so naši »svobodomisleci" in liberalci, h katerim spadate tudi menda Vi. Vi pravite, da se od izvestnih strani (katoliških strank) proglaša za brezverca vsakogar, ki ne pripada gotovi stranki (rekli ste gotovo: klerikalni). Vidite, tako govorijo tudi vsi liberalci in svobodomisleci. In tako tudi morajo govoriti, če nočejo, da bi ljudstvo zapazilo, kaj namerujejo. Postavi, ki prepoveduje tatvino, ne zapade le tat, ampak tudi njegov pomagač. Ali ne delate tudi Vi in Vaši tržaški tovariši ravno tako s slov. socijalnimi demokrati? Ali ne odrekate tudi Vi narodnjaštva (vere seveda ne, ker se zanjo ne brigate) vsakemu trž. slov. delavcu, ki ni udružen v Vaši N. D. 0.? In zakaj smatramo mi za nasprotnika vere vsakoga, ki je član liberalnih in svobodomiselnih strank? Ker — če tudi sam izvrševatelj verskih dolžnosti — podpira stremljenje voditeljev zagrizlih sovražnikov vere. Prav tako torej, kakor smatra zakon za sokrivca tatvine pomagača tatu. Ako bi državni zbor ne imel pravice sklepati postav, ki vežejo tudi katoliško cerktv, bi se naša duhovščina in njej naklonjena S. L. S. malo brigali, ali so volilni kandidatje udani veri, ali ne. Ali naj bi morda te dve zaščitnici vere na Slovenskem pri Vas vprašali, koga ie smatrati nasprotnikom sv. vere? Ali naj držimo morda roke križem, kakor so jih katoličanje na Francoskem, Španskem in Portugalskem ? Ali naj pustimo morda mirno, da pride v državno zbornico toliko liberalcev in svobodomislecev, da bodo diktirali postave katoliški cerkvi? Ne, ne. gospod dohtar, mi hočemo skrbeti za varnost cerkve, dokler je čas ! Vaši nauki: da vera ne zahteva politične premoči ene stranke, ki hoče izkoriščati vero za posvetno gospodstvo — so nauki onega, ki hoče ljudstvo zazibati v brezbrižnost, da bi se zavedelo verske nevarnosti, ko bi se ji ne moglo več upreti. Gospod dohtar zamenjuje tu očito vzrok in posledico. Kdo je pa povzročil na Slovenskem nastanek katoliških organizacij?Odgovor lahek: mestna frakarija, ki se je začela naslajati na svetovnem liberalnem naziranju ter začela to naziranje propagirati med ljudstvom. Tu se ne gre torej za nobeno gospodstvo. ampak za brambo vere. Ce je torej dr. Gregorinu priljubljeno gospodstvo. če meni. da hoče naša stranka zares gospodovati na Slovenskem, če je tak dober katoličan, kot se kaže na volilnih shodih, no potem naj sprejme naš program in — mirna Bosna. Ali mi se drznemo dvomiti na gorečem katoličanstvu dr. Gregorina kakor sploh tržaških slov. političnih voditeljev. Posameznih ojeb se nočemo dotikati, pač pa moramo odločno grajati socijalno življenje tržaško, ki se razvija pod pa-tronanco teh voditeljev, ker nima na sebi nič katoliškega. Ali še hujše; nam se zdi, da brijejo tržaške dn:štvene prireditve še le prav osle iz katoličanstva. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo: da se proglašajo svetnik* za prireditelje plesov, da se naznanjajo neženirano v „Edinosti“ plesi v postnem času itd. Pa se nam poreče: a kaj te farške kaprice! — Počasi, počasi! Vera druži ljudi v (versko) družbo, kakor narodnost, država, itd. Vsaka človeška družba mora imeti svoja pravila, saj jih celo igralna družba ne more pogrešati. In igralnim pravilom se mora vsak igralec pokoriti. Kdor se očitno upira, ta je od igre izključen; kdor na skritem greši zoper igralna pravila, ta se nazivlja sleparjem. Tudi cerkev ima svoja pravila; ta so n. pr. cerkvene zapovedi. Vsak katoličan je torej dolžan se po njih ravnati, kakor igralec po igralnih pravilih. In kdor tega ne dela, kdor javno naznanja po časnikih svoje prestopke zoper cerkvene zapovedi, ta bi moral biti izobčen iz cerkve; ali cerkev tega ne dela, ona je bolj prizanesljiva mati nego igralna družba. Ali kar se mora takim »vernikom" odrekati, je pravica sklicavanja na pripadnost k veri. — Najbrezznačajnejši list, ki izhaja v slovenskem jeziku, je .Hdinost". Ta list zastopa za Goriško skrajno liberalno smer in ni v tem oziru niti za las boljši od »Soče", a je toliko nevarnejši, ker se oblači v kožuh nedolžne nadstrankarske ovčice, nasproti Istranom pa povdarja pri vsaki priliki svojo pobožnost in vzdiguje hinavske poglede na svetu, ki bi bil na eni strani libaralen, na drugi pa klerikalen. Dosledno ignoruje naše najvažnejše inštitucije, naše gospodarsko in politično delo, naše uspehe na narodnem polju, v deveta nebesa pa povzdiguje liberalce, če plešejo kje za narod, a kriči pri tem na vso sapo, da je nepristranski. Ptuj I Zato proč s tem listom iz vseh društev in javnih lokalov. V naše cvetoče zadružništvo se zaganjajo v „Soči" ljudje, ki so uničili .Mizarsko zadrugo", ki so spravili »Trg. obrtno zadrugo" v desperaten položaj, ki so aosušili „Goriško ljudsko posojilnico" ! Kaj pravite k tej predrznosti vi člani liberalnih zadrug po deželi, ki dobro poznate ves položaj ? Kaj ne, drzno čelo ima človek, ki se drzne zdaj napadati in sumničiti naše posojilnice! Ali morate imeti do takih ljudi še zaupanje? Hinavska »lidinost" se nad tem »Sočinem" napadu ne bo zgražala! Sadovi Gregorinovega razdiralnega dela se že kažejo v Trstu. — Nastop Gregorinove »Edinosti" budi odpor že med njenimi pristaši. Mnogo tržaških Slovencev ne odobrava, da se je postavila .Edinost" popolnoma na stran goriških liberalcev, ne odobrujejo njene pisave in njene politike. Izraz te nevolje se javlja v tem. da mnogi vo-lilci v tržaški okolici nočejo več voliti dr. Rvbafa. dasi jim je osebno simpatičen, ampak hočejo oddati svoje glasove dr. A. Sancinu. Značilno! Toda mi jim svetujemo, naj se drže za sedaj narodne discipline, kajti za »lidinost Volilei sodnih okrajev: Ajdovščina, Komen in Sežana ! Vaš kandidat je dr. Hinko Stepančič, c. kr. deželnosodip svetnik v Gorici / V torek, dne 13. j unija zapišite vsi to ime na glasovnic •! že pride dan obračuna. Iztrgali ji bomo monopol narodnjaštva tudi v Trstu. Deželni uradniki prirejajo volilne shode za naše kandidate, piše »Soča". Rismn teneatis amici, ta je pa dobra! Slišali smo, da posebno hudo agitira za naše može tisti dopisnik tržaške »Edinosti". „Edinost" je poročala, da je rekel dr. Gregorin na vol. shodu v Črničah : »Mi nismo nasprotniki vere, ampak tistega političnega klerikalizma, ki vmešava vero v politiko in ki hoče s pomočjo vere gospodariti v posvetnih stvareh". — To je ravno tako, kakor da bi rekel poljski tat: Jaz nisem nevaren poljskemu posestvu, ampak nasproten le straženju po poljskih čuvajih, ki zlorabijo poljsko posestvo, da gospodarijo na njem na škodo mojim koristim. — Ta argument je pa glavna programa-tična točka slovenskega liberalizma, konjiček, po katerem slovenski liberalci najraje jahajo. In »Edinost" taji liberalnost tržaškega političnega programa II Pa še nekaj I Prav na isti način kot naša duhovščina vrši svoje politične pravice in dolžnosti tudi istrska duhovščina. Istrski duhovščini pa ni »Edinost" še nikdar predbacivala, „da hoče s pomočjo vere gospodariti v posvetnih stvareh". Naj opraviči »Edinost" to svojo dvojno mero, če more! „Tudi na ta poziv bo menda za „Ed.“ molk — zlato. Glas gre po deželi! — Pod tem nadpisom prinesla je »Edinost" od pon-deljka sledeče: »Gorica" objavlja dopis s Krasa, v katerem vprašuje dopisnik: če je resničen glas, ki se širi po Krasu, da je namreč dr. Stepančič izposloval 1000 K za k m e te, k i so iz bo I jš a 1 i pašnike, dalje, da se popravi nevarni ovinek pod Dutovljami, da se napravi c e s ta med Gorjan-s k i m, čez Brestovico do Ja me 1 j in tudi neka druga pot, menda Volčji-gra d -G o rj a n s k o. »Edinost" pristavlja samozavestno, daje vlovila tiča. Torej nič drugega: samo glas se širi po deželi! In dopisnik bi rad izvedel od »Gorice", če je ta glas resničen! Zakaj ni dala »Gorica" nika-kega odgovora na to vprašanje ? Tu je dvojno možno, nadaljuje »Edinost": ali gre tu za farbanje najniže vrste od strani »Gorice", ali pa jo je kdo s Krasa imenitno »potegnil"! Mi odgovarjamo najprej dopisniku, dajeglas, ki gre po deželi resničen, kar zopet dokazuje veliko pu-žrtovalnost kraškega poslanca dr. Ste-pančič-a, ki ne zamudi nobene prilike, da bi nekaj izposloval za svoje rojake, v velikem nasprotju z »Edinosti-nim" kandidatom dr. Gregorinom, ki je moral sam priznati, da ni vkljub temu, da je vže tri leta deželni poslane, za Kras prav nič napravil. Pač — pardon — kako, da ni nič napravil? Kako da bi ne bil! Provzročil je lansko leto n a škodo dežele in Kraševcev, koji so morali tolikokrat iti na volišče in zgubljati dragi čas, n e po t r e b n o dopolnilno volitev in potem, ko je bil po milosti zopet izvoljen, nepotrebno z aklj učenje deželnega zbora. Tebi, tetka »Edinost", pa odgovarjamo; da se ni šlo, kakor sedaj vidiš od naše strani za nobeno farbanje in tudi, da nas ni nobeden »potegnil", pač moraš priznati, da se si Ti s tvojim prenagljenim sumičenjem in s Tvojo neumno notico sama »nafarbala" in »potegnila", ter s tem le škodovala Tvojemu kandidatu, ker — izzvani — smo morali zopet povedati par kričečih resnic. — Morala za prihodnjič: »Edinost"! halfs Maul — jezik za zobmi — s sličnimi neslanimi noticami! Svetnik J. Fon. Naš kandidat, svetnik g. Fon, je jako priljubljena tarča, v katero spuščajo strelice ljudje, ki nimajo prav nobene zasluge za naše ljudstvo. V enomer trobijo v svet, da Fon ni pa ni poslanec za nič. Tem ljudem, ki utajijo tudi solce na nebu, kadar jim greje njih grešno glavo, bodi na uho to-le povedano: Da je naš kandidat, svetnik J. Fon, dober in vesten poslanec, dokazuje to, da se obračajo nanj tudi liberalci in liberalna županstva s to in ono prošnjo. In marsikateri liberalec mu je še danes hvaležen za to ali ono uslugo Tisti naši ljudje pa, ki se obračajo na našega kandidata s prošnjami za važne obče-koristne naprave, vedo boljše kakor »Soča", kaj je našemu ljudstvu naš kandidat. Komu le more. gre na roko, rnu pomaga in stori po najboljši vesti. — Če pa ga „Soča“ maže, je to njemu le v čast, kajti navadno je ravno narobe res, kar »Soča" trdi. Sicer pa liberalcev prav nič ne silimo, da vole našega Fona. Oni naj le volijo svojega Kocjančiča. Potem bodemo videli, kdo ostane v Žaklju, ali Fon ali Kocjančič. Josip Fon na delu za ljustvo. — Prejeli smo in priobčujemo: Onim ljudem, ki trdijo, da ni bivši poslanec Fon nič naredil za svoje volilce naj bo pribilo le to-le: Sovodnje. Šli smo k njemu in ga naprosili za ustanovitev državne čipkarske šole. Izposloval nam jo je. Šli smo k njemu za ustanovitev državne košarske šole. I/.posloval nam jo je. Sli smo k njemu, ki bi podpiral ustanovitev deželnega vrta v Sovodnjah. Imamo ga! Izposloval nam je deželne podporo za obe državni šoli. Več Občinarjem je šel na roko v njih zasebnih zadevah in celo — liberalnim. Kdo bi ga sedaj ne volil? Tolminski Vrtovec je mlad a uže penzijonlran učitelj. Če je nesposoben za šolo, toliko bolj za poslanstvo. Sicer je on kandidat propadajoče liberalne stranke in liberalnega učiteljstva, ki od našega ubogega kmeta vedno večjih žrtev zahteva. Vipavska železnica. Občni zbor te železnice se je vršil dne 29. maja t. I. na Dunaju, kateri je razpravljal o službenem poročilu in o obračunu za I. 1910 ter o izvolitvi jednega člana upravnega sveta. Iz računov je razvidno, da so znašali vsi dohodki te železnice I. 1910 K 208.371, in so padli glede na dohodke I. 1909 za K 22.656. Ta padec je povzročil večinoma promet z blagom, ki se je lani skrčil, kar jasno kaže na slabo letino na Vipavskem. Vsi stroški so pa znašali K 153 052, tako da preostaje prometnega dobička K 55 318, kateri je pa uporabiti v kritje obrestij prioritetnih delnic. V ta namen mora vlada še prispevati v polno kritje obrestij z zneskom K 72.925. Brezplačno dobijo od deželnega odbora plemenske svinje odn. merjasce sledeči Kraševci: Ples Miroslav iz Devina, Metlikovec Vincenc iz Komna, Pirec Josip iz Vojščice št. 3, Bole Franc iz Auberja št. 13, Vrabec Josip iz Pliskovice št. 12, Černe Anton iz Tomaja št. 10, Tavčar Anton iz Krepelj, Purič Josip iz Vel. Repna št. 25, Ostrouška Alojzij iz Gabrovice št. 5, Živic Rudolf iz Skopega št. 35, Gomizel Vincenc iz Dutovlj št. 3, Čuk Ivan iz Dutovlj št. 64. Ako se pomisli, da je bilo za sedaj na razpolago le 16 svinj in 6 merjascev, menda so Kraševci lahko zadovoljni! Opomni se. da bo sledila pozneje še druga razdelitev in sicer onih prašičev, katere dobi deželni odbor od posestnikov, kojim je dal lansko leto brezplačno plemenske svinje. Ne moremo zamolčati začudenja, da smo našli med prosilci le malo Vipavcev; upamo, da se bodo tudi oni kmalu prepričali, kako dobičkonosna je za kmeta prašičjereja in da se ista čim prej uvede tudi v Vipavski dolini. — Ali ni boljše prodajati prešičke, nego jih za drag denar kupovati ? Seveda je nekoliko truda, toda brez truda ni nič na svetu! Volilni boj v Trstu je med pristaši dr. Gregorinove »Edinosti" in socialnimi demokrati zelo hud. Na shodu v ulici Bellosguardo je priletel kamen v 65 let starega g. Kreševiča. Kreševič se je zgrudil na tla, krvaveč na glavi. Tisti kamen, ki je zadel g. Kreševiča, je potem nekdo pobral in ga vrgel v glavo socijalistu g. Mihevcu, ki je stal na vodnjaku. G. Mihevc je padel takoj z vodnjaka na tla, od kjer so ga odnesli. Ljubljanska liberalna »Glavna posojilnica" pred porotniki. — V torek se je pričela pred ljubljanskimi porotniki obravnava o konkurzu liberalne »Glavue posojilnice", katero so vodili le špekulanti, ki so hoteli imeti od zavoda le mastne dobičke. Ta obravnava dokazuje, kako se gospodari v liberalnem taboru. Obtožencev je osem: dr. Matija riudnik, Leon Rogel, Franc Knific, Fran Jošt, Jožef Maček, Josip Turk, Jos. Čad iu Ant. Putrih. Grozna nesreča v Vipavi. Dne 29. m. m. je divja! po Vipavski dolini vihar. Pod Gradiščem so bili kosci, ki so hiteli vsi domov izven Štefana Petrič, ki so je podal pod hrast. Nesreča je hotela, da je ravno v ta hrast treščilo in Petriča ubilo. Najbolj žalostno pa je, da se je ta nesreča pripetila ravno pred dvema porokama v njegovi hiši. Te dni sta se imeli namreč poročiti njegova hči in njegova sestra. Svatje pa bodo morali poprej za pogrebom ponesrečenega očeta. Strela je zadela na Binkošti na Majnicah 85-letno ženico Marega in jo ubila. Občinski svet v Gradežu je vlada razpustila. Poštna avtomobllna vožnja med Sv. Lucijo In Bovcem. — Danes se je odpeljal iz Gorice proti Bovcu avtomobil, ki bo prevažal pošto med Sv. Lucijo in Bovcem. Molk, ki bi lahko postal osode-poln. — Petkova „Zeit“ priobčuje članek, kateri vzbuja pozornost vsega civiliziranega sveta. Gre se namreč za slučaj kolere v Gradcu, ki je bila pre-nešena iz Benetk v Štajersko glavno mesto, Medtem, ko je bila javnost v Avstriji takoj obveščena o tem slučaju nevarne kužne bolezi, se v Italiji molči o tem, da obstaji v Benetkah ognjišče te bolezni. Gotovo je, da so bile italijanske oblasti obveščene o slučajih kolere, a svoje dolžnosti nasproti javnosti, da bi namreč ljudstvo na to dejstvo opozorile, niso izvršile. Kake posledice bi lahko imelo tako molčanje, si vsak otrok lahko predstavlja, Benetke so, kar ui treba posebe naglašati, cilj potoval-cev cele Evrope, da tudi lahko rečetno celega sveta. Kako lahko bi se ta skrajno nevarna kuga razširila po celem svetu iu bi provzročila nepregledno težke posledice. A vzlic tem razlogom se ui italijanska vlada smatrala dolžno odrediti potrebno, da bi se ta bolezen izolirala iu potem zatrla. Taka nemarnost 'je pa naravnost obsodbe vredna in je popolnoma v protislovju z mednarodnimi dolžnostmi, katere mora vsaka država v tem pogledu izpoluovati, in v protislovju z naravnimi zakoni človekoljubja. Italija seveda prikriva to nevarno bolezen zgolj iz sebičnosti, ker se boji, da bi ne prihajalo več toliko ljudi na jubilejno raz stavo v Rim. Tako približno „Zeit“, »N. F. Pr.“ pa priobčuje uradni dementi beneškega župana, ki zanika z vso odločnostjo da bi bila v Benetkah kaka kužna bolezen. Navzlic temu uradnemu dementiju pa so prinesli drugi listi sledečo brzo javko iz Benetk z dne 2. t. m.: Kolera se širi dan za dnevom bolj. Prvi slučaj smrti, zbog kolere se je do godil že pred 14 dnevi; danes pa je že znanih preko 100 slučajev obolelosti za kolero. Italijanske oblastnije pa to prikrivajo, ker se boje, da bi trpele škodo razstave, ki so prirejene o priliki 50-letnice združene Italije. Le na la način je bilo možno, da se je kolera zanesla že celo v Gradec. Kolera v Trstu. — Na ladji „Sa-ksonia" se je pripeljalo 5. t. m. zvečer iz Nevv-Jorka 427 oseb nazaj iz Amerike. Med njimi se je nahajal na znakih kolere oboleli Sandor Bernis, ki je v torek umrl. Bolan je bil 30 ur. Bakteri-ologična preiskava je dognala, da je umrl Bernis na azijski koleri. Parnik Saksonia je v kvaranteni. Tržaški mestni fizik javlja, da mu je iz privatnega vira znano, da so do četrtka kon datirali v Benetkah 23 slučajev kolere. Od četrtka sta se v Benetkah pojavila samo 2 slučaja. Odredbe proti koleri v Trstu. - Trgovinski minister je brzojavnim potom naložil mornariški oblasti v Trstu, da je postopati z vsem, kar prihaja iz Benetk, po določilih vladnega cirkularja z dne 12. avgusta 1904 št. 12.468. Olajšave glede na promet z Benetkami so odpravljene. Zabavne vožnje iz Trsta v Benetke in obratno so suspendirane. --Vidi se, da vkljub laškim uradnim de-mentijem v Benetkah zdravstvene razmere niso najboljše. Kolera v Benetkah. Iz Trsta se poroča, da so v Benetkah konštatirali 28 slučajev kolere. Uradno se vesti o koleri v Benetkah dementujejo. To je kaznjiva neprevidnost, ki ima lahko najhujše posledice. Občinstvo pa ne veruje tem uradnim dementijein, marveč se previdno izogiblje ne le Benetk, marveč tudi Turina in Rima, kjer se ravno vrše velike slavnosti v spomin zedinjenja Italijanov. Tujski promet je v teh krajih tako majhen, da bode imela Italija vsled velikih stroškov za slavnostne prireditve na miljone škode. Kolera v Carigradu. — V Carigradu je obolelo na koleri 45 oseb, 45 drugih jih je že umrlo. Toča debela kot golobja jajca. V kijevski guberniji je padla toča de- Volilci pozor! Legitimacije dobro shranite za slučaj ožje volitve. Odda se le glasovnica. Glasovnica je le veljavna, če ima pečat od glavarstva. Če kdo želi drugo glasovnico, jo dobi pri volilni komisiji. bela kot golobja jajca. Uničena je skoro popolnoma žetev. Sv. Oče papež je praznoval v petek 76 obletnico svojega rojstva. Doktor 1’etacci, ki obiskuje sv. Očeta večkrat na teden, je izjavil pred nekaj dnevi, da je kljub visoki starosti njegovo zdravstveno stanje prav povoljno. Nočne maše v New Torkn. Nad škof Farley v Ne\v Vorku je daroval pred preteklo nedeljo v katedrali svetega Panika ob 2. uri ponoči sveto mašo za nočne delavce pri železnici, poštah, plinarnah, tiskarnah itd. Nad 7000 mož je došlo k službi božji Tudi po drugih ameriških mestih se skrbi za dušno pastirstvo nočnilt delavcev. Mestne novice. Volilni shod v Gorici. — Volilni shod, katerega je sklical za binkoštni pond. predsednik volilnega odbora za državnozborsko volitev v mestu Gorica, sodni svetnik in deželni poslanec Fon, v veliki\dvorani »Centrala", je bil jako dobro fSiskovan. Udeležilo se ga je namreč do 300 volivcev. Za kandidata za mesto Gorica je bil proglašen dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Govorili so na shodu sklicatelj sodni svetnik Fon, g. Frnest Klavžar in dr. Franko. Pozivali so slovenske volivce mesta Gorica, da se polnoštevilno udeleže dne 13. t. m. državnozborske volitve v mestu ter vsi kot en mož oddajo brez vsakega pomisleka svoj glas skupnemu sloveriskemu kandidatu dr. Alojziju Franko, da pokažemo Slovenci na ta način, da smo v goriškem mestu važen faktor, s katerim bodo morali naši italijanski someščani prej ali slej resno računati in ravno tako tudi vlada. Tudi od svoje strani poživljamo vse v goriškem mestu živeče Slovence, da se brezpogojnoin polnoštevilno udeleže državnozborske volitve ter da oddajo svoj glas skupnemu slovenskemu kandidatu. Tudi Nemci, ki ne tvorijo v Gorici autohtonnega dela prebivalstva, marveč so prišli le v Gorico s trebuhom za kruhom in odjemat Slovencem in Ita-j lijanom, kjer le mogoče, kos kruha, so postavili svojega kandidata in bodo 4 zanj tudi gotovo kompaktno glasovali. In mi Slovenci, ki tvorimo autohtonni del goriškega prebivalstva, ki smo tu že od paintiveka doma, naj bi mirno gledali, kako se trudijo naši narodni nasprotniki, da bi nad nami gospodo-\ vali in nas potujčevali?!! Tega ne sme-| mo kratkonikar trpeti, ampak kazati moramo svojo moč in narodno odločnost. Torej v torek, dne 13. t. m., vsi slovenski volivci na volišče in vsak naj na svojo glasovnico zapiše ime skupnega slovenskega kandidata, namreč: dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Slovenski kandidat združenih Slovencev za mesto Gorica je dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Volilci v mestu! Narodna čast zahteva, da gremo vsi na volišče za svojega kandidata. Iredentovska klika v Gorici .ho- če Slovence v mestu popolnoma utajiti. Ne privoščijo natu nobenih pravic; le naš denar ji n diši. Na magistratu nimajo niti enega človeka, ki bi hotel govoriti z nami v slovenskem jeziku. Vsak dan slišimo o novih krivicah, ki jih delajo našim trgovcem, obrtnikom in delavcem, katerim ne privoščijo niti koščeka kruha. Zato je skrajni čas, da se Slovenci dvignemo kot en mož in pokažemo tej kliki, da smo v Gorici na svojih tleh in da ne bomo več mirno prenašali takih krivic. Zapišite torej vsi na glasovnico: Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Složno v boj za zmago! Ako stoti vsak slovenski volilec v mestu svojo dolžnost, pride naš kandidat prav gotovo v ožjo volitev. Za ta slučaj naj vsakdo dobro shrani izkaznico. Meščani! Volilci! Za prihodnje državnozborske volitve se bodo vršili v goriškem mestu ti-le volilni shodi : V soboto dne 10. junija ob 8. uri zvečer: ). Pri Jos. Molarju na Senenem trgu. 2. „ Mili. Hvaliču na Stolnem trgu. 3. „ Pet. Bitežniku pri Novem Mostu. 4. „ Jur. Moserju na Placuti. 5. „ Štef. Loverčiču v Stračicah. 6. „ Fran. Winklerju na Grčini. 7. „ Vidu Rojcu pod Kostanjevico. 8. „ Mart. Šuligoju na Blančah. 9. „ Ant. Lašiču v Kapucinski ulici. V nedeljo dne 11. junija ob 4. uti popoldne: 1. Pri Val. Komelu na Ajševici. 2. „ Pet. Batiču v Rožni Dolini. 3. „ Jos. Gorjancu na Kornju. Vollcl v mestu, pozor! Tuk. okr. glavarstvo razglaša: Volilci v mestu, katerim bi iz kateregakoli vzroka ne bile dostavljene izkaznice, zamorejo iste najpozneje 24 ur pred dnevom volitve (1.7. junija 1911) osebno dvigniti pri c. kr. okr. glavarstvu v Gorici, I. nadstr. soba št. 6, od 9,—12. ure predp. in od 3.—6. ure pop. Mesto izgubljenih izkaznic se bodo na zahtevo volivcev izdajali pri c. kr. okr. glav. duplikati istih. Za izgubljeneali neuporabljive glasovnice dobijo volilci druge pri okr. glavarstvu ali pa pri volilnem komisarju. Prvo sv. obhajilo je bilo v soboto v cerkvi sv. Antona. Bilo je na 150 otrok iz „Šolskega Doma". Slavnost se je vršila priprosto in ginljivo. Učenci in učenke so šli v procesiji z zastavo v cerkev. Na njih obrazih se je čitala otroška pobožnost in videlo se je, da tudi otročiči v najnežnejši dobi umevajo skrivnost Najsvetejšega Zakramenta. To prvo sv. obhajilo je bilo v soboto že v drugič — danes pa je bilo prvo sv. obhajilo za »Mali Dom", katerega se bo udeležilo okoli 200 otrok. Iz tega se pač jasno spozna, kako Slovenci v Gorici najpredujemo. — Hvala njim, ki imajo pri tem največ zaslug. Prvo sv. obhajilo. — Danes je bilo prvo sv. obhajilo učencev in učenk v »Malem Domu" in sicer ob 7. uri zjutraj. Prvoobhajanci so šli v slovesni procesiji iz »Malega Doma" v novo kapucinsko cerkev. Vseh skupaj je bilo 210. Lepo slovesnost sta vodila čč. oo. kateheta zavodov »Šolskega Doma" Joahim in Marko. Pri maši so pele učenke višjih razredov v »Malem Domu". Slovesnost je bila ginljiva in se je je udeležilo veliko ljudstva. — S to slovesnostjo je končalo letos prvo sv. obhajilo na zavodih »Šolskega Doma". Dostavek. — Slavnemu mestnemu magistratu bi najuljudnejše svetovali, da bi si tudi oni natančneje ogledali take slovesnosti in prešteli slovenske otroke, mogoče bi prišli do spoznanja, da so dolžni skrbeti tudi za slovenske šole. Tudi bi nazadnje vendarle znali izračunati koliko Slovencev je v Gorici. Blagoslovljenje nove kapucinske cerkve se je izvršilo minulo nedeljo ob 8. uri zjutraj ob navzočnosti velike množice ljudstva in mnogih odličnih oseb, med katerimi smo opazili dr. Gregorčiča, vladnega svetnika Križniča, dvornega svetnika Tušarja itd. Novo cerkev je blagoslovil ob obilni azistenci č. o. gvardjan Lin. Pri maši so pele učenke .Malega Doma". — Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša. Krasen hram božji vzbuja občo pozornost. Birmanje v Gorici. — Prvi binkoštni praznik je bilo birmanih v stolni cerkvi 013 birmancev, v cerkvi sv. Ignacija pa 481. Na binkoštni pondeljek je sprejelo zakrament sv. birme v stolni cerkvi 187 birmancev. Imenovanje. Poljedelski minister je imenoval g. gozdnega mojstra Ivana Rus tja za gozdnega svetnika na tukajšnjem gozdnem ravnateljstvu. Slovenski železničarji v Gorici, pozor! Izkušnja nas uči, da je železnica sredstvo, s katerim se je že marsikateri odtujil svojemu narodu ter na ta način postal narodni izdajica. Spominjaj se, slovenski železničar svoje matere, ki te je v mladih letih učila govoriti mili slovenski jezik. Spominjaj se na tvoje nemške predstojnike, ki te zaničujejo in tlačijo, — ker si Slovenec. Za take ljudi pač ne boš glasoval, marveč boš storil svojo narodno dolžnost in glasoval za tvojega slovenskega kandidata za mesto Gorica, ki je: dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Štrajk pri goriškem tramvaju. V nedeljo so začeli uslužbenci goriškega tramvaja s štrajkom, ker je ravnateljstvo izpustilo iz službe nekega uslužbenca, ki je v imenu vseh prosil za povišanje plač. Štrajk je trajal do včeraj in se je moralo ravnateljstvo udati zahtevam uslužbencev. Danes tramvaj zopet vozi. Ravnatelj tramvaja Bonfiglietti je bil namreč laški podanik in je moral vsprejeti avstrijsko državljans.vo, pred-no je nastopil to službo. Precej začetka je začel šovinistično agitirati za popolno italijaniziranje tega prometnega sredstva. Uslužbencem je bilo strogo prepovedano govoriti z občinstvom v drugem jeziku nego italijansko. Govori se, da je kaznoval uslužbence z globo 5 K, če so govorili s kakim potnikom v slovenščini. Resnici na ljubo bodi povedano, da so bili uslužbenci uljudni proti vsaki osebi ne glede na stan ali narodnost. Zato se jim je godila od strani ravnateljstva krivica, katero mora vsak pravičen človek obsojati. Uslnibenoem pri goriškem tramvaja pod nos. — V torek zvečer je bil shod, na katerem so uslužbenci pri gor. tramvaju ugovarjali proti krivicam, ki jim jih prizadeva vodstvo in radi katerih so tudi ustavili delo. Naš list je zagovornik delavstva in obsoja vsakršno zlorabljanje oblasti nad ubogimi trpini. Tudi v tem slučaju obsojamo grdo postopanje inženirja Bonfiglietti-ja. Vprašamo pa, kje so bili ti uslužbenci in socialni demokratje, ki zdaj toliko kričijo, ko je omenjeni vodja delal krivice slovenskim uslužbencem, ko je brez vsakega vzroka odslovil kovača Žbona?! Ta Žbona je bil edina podpora ubogi delavski rodbini. Vse sedanje upitje teh uslužbencev in socialistov je torej le osebnostno. Tu ne gre za načela in za pravico, ampak le za osebe. Zato pa ta zadeva prav nič ne veže slovenskih delavcev. Tudi zahteva, da smejo govoriti s slov. strankami v slovenskem jeziku, ne izvira iz pravicoljubnosti, ampak iz dobičkaželj-nosti, ker hočejo od Slovencev dobiti dobro roko. »Pejte ga noter I" čudimo se, da ne razumejo nekateri tega položaja in ne znajo občinstvu povedati resnice. x Nove prltoibe. Kakor čujemo, je vodstvo državne postaje v Gorici že spet odstavilo nekaj slovenskih delavcev in namestilo nekaj nemških. Do kedaj se bo godil ta škandal v goriški deželi? To je nevarna igra postajenačelnika Wieserja, ki bi se utegnila .,ad njim maščevati. Iz goriške okolice. Kandidat za ta okraj je: Josip fon, c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici. g Iz Solkana. — Da imamo Solkanci obrtno nadaljevalno šolo za mizarje, se imamo zahvaliti našemu bivšemu državnemu poslancu Josipu Fonu. Pa še druge zasluge si je stekel poslanec Fon za Solkan. Kocijančiča poznamo le po tem, da je prišel kakšenkrat z Rudolfom Konjedicem v Solkan. Seveda ga ne bomo po veliki večini volili. Naš je Fon! g Iz Brd. Težko pričakujem dne 13. junija, da volim poslanca v državni zbor. Dragi tovariši mlad niči! Da sinemo tudi mi voliti poslanca v državni zbor, to nam je došlo po enaki volilni pravici, za katero so delali naši poslanci. Kdo pa je bil proti temu? Liberalci. Kjer se gre za kakšen občili blagor, so oni prvi proti temu. Na neketn shodu je rekel dr. Tavčar, da ako se da ljudstvu enako volilno pravico, da je ravno tako, kakor bi se dalo malemu otroku nož v roke. Dragi mladeniči, pokažimo da temu ni tako, dasi mladi, vendar da znamo dobro sukati papirnat političen nož, to so glasovnice, na katerih naj bo zapisano ime kadidata, ki nam ga priporoča S. L. S. Ker le ona nam je priskrbela kandidate, ki so delali in še bodo delali za kmeta: zato pa pogumno v boj za nje, ker ako se bo kmetu dobro godilo, se bo tudi nam, ako pa trpi on, trpimo tudi mi, to nas skušnja uči. Zato pa, dragi volilci, skrbimo, da naši trije kandidati postanejo poslanci 13. junija, nasprotniki pa kandidati za naprej. Tebi dragi »Prim. List" in tvojim pristašem pa srčen pozdrav. Mladenič rokodelec. g Iz Brd. — Nekateri koloni so mnenja, da mora vsak poslanec to storiti, kar se ga naprosi. A to vselej ni mogoče. Mi koloni vemo, kake težkoče se pojavljajo pri rešitvi kolonskega vprašanja, kajti bogat človek navadno premaga reveža. Da se nam kolonom ne godi preveč dobro, je znano. Vsem enako pa ne. Tisti, ki so bližje mesta, več čitajo in vejo bolj, kako se po svetu godi. Pridejo lažje tudi do kake kronice. Zato pa je tem bolj priporočljiva kolonom izobrazba. Čitajo naj koloni več. Zanimljejo naj se bolj za javno življenje. Koloni, če hočemo kaj doseči, moramo biti edini. V edinosti je moč! Nič strahu! Kje so naši prijatelji, tudi vemo. Liberalci se za reveže ne bodo nikoli potegovali. To govori jasno zgodovina. Naši zastopniki so le v vrstah Slovenske Ljudske Stranke. Naš vroč zagovornik je »Primorski List". Nanj se naročimo! Ne poslušajmo tiste kričače, ki nam usiljujejo za poslance može, ki so z dušo in s telesom naši nasprotniki! Mi koloni imamo svoje društvo. Nekateri pa bi bili radi v društvu, a ne bi iz-polnovali društvenih dolžnosti. Dragi sobratje, ako bo vlekel eden na levo, drugi na desno, ne bo nič. Vsi za enega moramo biti in eden za vse! Kolon. g Renčanl se skažemo dne 13. junija hvaležne našemu bivšemu državnemu poslancu Fonu za dobrote, katere nam je izposloval, s tem, da bodemo po svojih močeh si prizadeli, da ga pošljemo zopetno v državni zbor. g Volčjadraga. Pošto imamo na Volčjidragi, ki je za nas velike koristi. Pošto imamo po prizadevanju našega poslanca Josipa Pon a. Tudi most preko železniškega tira se zgradi, ki bo za Biljence in Renčane velike važnosti. Tudi to je izposloval naš .Josip Fon. Čast mul Dne 1.1 junija ga bomo zopetno volili za svojega poslanca! g Kojsko. (Konec). — Obširni spored veselice se je še bolj razširil in se je tudi ves posrečil. — Predsednik K. dr. J. S. imel je krasen nagovor. Lepo je bilo videti moža in velepos. v kroju. Prav bi bilo, če bi ga tudi mnogo drugih mož posnemalo. Pevske točke izvajale so se izborno pod vodstvom neumornega in spretnega pevovodja g. Vida Kumar, kateremu se tudi za velik trud. ki gaje imel s petjem, prav lepo zahvaljujemo. Pa tudi pevke in pevci vredni so polivale, ker so od daleč hodili se vadit. Neka gospodična, ki je prišla pred vrata dvorišča, kjer je bila veselica, poslušati petje, sc je izrazila, da so se pele otročje pesmi. No, tako govori, kdor ima strupen jeziček! Deklica Bog. S. deklamovala je Gregorčičevo pesem „0 nevihti" tako živo in pogumno, kakor da bi bila na odru domača. Škoda, da je bila prehlajena. Deklica obeta, da bo na odru dobra moč. Igrala se je igra Čevljar. Igralci so prvikrat nastopili na odru in igrali so vsi brez izjeme prav dobro. Pa oni niso vzrok če nima igra nobenega soka. Izvolitev igre je bila nesrečna. Na po-slušavce ni storila posebnega vtisa. Veliko smeha zbudila je burka *Kmet in fotograf". Oba igravca bosta še slovela, če se bota večkrat prikazala na odru. Udeležba je bila velika; a reda ni bilo. Prihodnjič bo gotovo bolje preskrbljeno za red. V teh žalostnih časih človeku dobro de, ko vidi vrle mladeniče, vnete za vse dobro in lepo. Vrli orli! pogumno naprej po poti, katero ste nastopili. Od vas pričakujemo prenavljenje družinskega in družabnega življenja. Vsi mladeniči, dekleta in žene, k so pri veselici sodelovali, vredni so pohvale, ker so se resnično zelo žrtvovali; a največje pohvale in zahvale vreden je načelnik br. Franc Pahor, ki je duša orlovskega gibanja in nam je priskrbel tudi prostor za veselico. g Vitovlje, dne 29. maja. Dne 25. maja, na dan Vnebohoda, so bili povabljeni občinski zastopniki in drugi veljavni možje na razgovor o cesti, ki ima vezati trnovski gozd z erarsko cesto Šempas-Črniče. Vsi vabljeni so se odzvali pozivu in so se zbrali ob določeni uri (11. zjutraj) na Vitovljah, kamor so došli tudi zastopniki dež. odbora prof. Berbuč in nadinženir Glessig in deželni poslanec Fon, ki se je vedno zelo zavzemal za to cesto. Želje različnih občin so rodile glede te ceste štiri varijante, dve proti Ozeljanu, jedno v Šempas in jedno k Sv. Luciji pod Osekom. Prof. Berbuč je opomnil, naj bi se interesenti zjedinili za eno progo. Če bo vsakdo zahteval cesto pred svojo hišo, je gotovo, da je nikdo ne dobi in da ne bo kruha iz te moke. Starejšina ozeljanski France Špacapan se je prvi oglasil za besedo in s je izjavil v imenu ozeljanske občine, da oni nimajo nič proti glavni progi, naj pelje, koder si bodi, toda pri izdelovanju podrobnih načrtov za glavno progo naj bi se izdelal tudi načrt za zvezo Ozeljana s to progo. Kod naj pelje ta zvezna proga, to se prepušča povsem inženirju, ki bo načrt izdeloval ter gotovo v poštev jemal koristi večine prebivalstva z ozirom na terenske in strminske težkoče. Prof. Berbuč je obljubil, da se bo to zgodilo in pohvalil Ozeljance radi tako modrega sklepa in postopanja. Po daljši razpravi glede varijant proti Šempasu in Sv. Luciji so se vsi soglasno izrekli po danih pojasnilih od zastopnikov dež. odbora za varijanto, ki pelje k Sv. Luciji pod Osekom, ker bi bila ta glavna proga potem le nadaljevanje ceste PrvaČina-Sv. Lucija, tako da bi bila spodnja vipavska dolina neposredno vezana s trnovskim gozdom. Tudi o vprašanjih glede prispevka od strani prizadetih občin in o vzdrževanju te ceste, ki bo peljala od gozdne ceste pri tišlerskem Kalu preko Vitovlj k Sv. Luciji, se je doseglo popolno spo-razumljenje. Sestavil se je o tem zapisnik, katerega so vsi udeleženci podpisali. Nato so se udeleženci razšli. g Redni letni občni zbor hranilnice in pos. v Prvačlni se bode vršil dne 25. t. m. ob 3. uri pop. v župnišču. Dnevni red po pravilih. g Iz Oseka. Ker mi znani oseški dopisnik v „Soči“ št. 61. z dne 30.maja t. 1. očita, da sem podal poročilo v „Pr. listu" o delovanju tukajšnje Hranilnice in posojilnice, hvaleč se samega sebe ter očitajoč našim liberalcem njihovo sebično delovanje, prosim sl. uredništvo, da v listu potrdi, da nisem pisal do-tične notice in tudi nisem ž njo v nobeni zvezi. Na drugo ni vredno, da bi odgovarjal, ker je preneumno in nevredno vsakega odgovora! Glede zanimive „d i š t o ri j e", kako sem se pov-spel do časti oseškega finančnega ministra, pa pozivam dopisnika „več kme-tovM, naj le pojasni; potem bi tudi drugi Osečani lahko pojasnili, kako se je nekdo drugi povspel do velikega blagostanja in ima veliko večjo pravico port-felja oseškega finančnega ministra. Fr. Franki, vikar. Potrjujemo, da ni preč. g. vikar Franke v nikaki zvezi z omenjenim dopisom. Uredništvo. g Vabilo k rednemu občnemu zboru »Kmetijskega društva" v Vipolžah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. pop. v dvorani dedičev Školaris s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1910. 2. Poročilo načelstva. 3. Slučajnosti. g Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice registrovane zadruge z neomejeno zavezo" vjSolkanu, ki se bode vršil v nedeljo 18. junija 1911 v občinski pisarni. Začetek koj po blagoslovu. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo računskih pregledovalcev. 3.) Potrjenje računskega sklepa za leto 1910. 4.) Izvolitev načelstva. 5.) Izvolitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajni predlogi. Načelstvo. g Grozna nesreča. — Danes zjutraj sta peljala posestnica Persolja iz čer-naškega pri Kojskem in njen hlapec črešnje v Gorico. Pri Mavričevi krčmi v Kojskem se je splašil konj. Posestnica Persolja in hlapec sta padla pod voz. Posestnici so šla kolesa črez vrat in jo tako poškodovala, da je na licu mesta umrla, še predno je prišel k nji kojski župnik, da bi jo previdel. Hlapec pa si je zlomil eno nogo. g Iz Prvačlne. — Kdor hoče spoznati ali izvedeti, iz kakovih inteligen-tov obstoji starešinstvo v Prvačini, ta naj vzame v roke zadnjo „Sočo“ in „Primorca“. Tam izve, kaj je bilo v zadnji sta-rešinstveni seji na dnevnem redu in kako so možakarji — starešini — modro, previdno, nevstrašeno ter na korist občine, naroda in države sklepali; zve in prepriča se. da so ti, sami juristi-filo-zofi, sploh vseskoz učenjaki ter vredni biti lepi Prvačini na krmilu. Pač srečna Prvačina, ponosna si lahko, da imaš tako modre svetovalce in voditelje! Pa saj ni čuda, saj je ljudstvo v Prvačini na glasu kot zrelo in kar je glavno, kot napredno, zato se ni varalo, ko je izvolilo v občinski odbor sam „cvet" izmed Občinarjev. Ta „cvet“, kojemu bo na celem Vipavskem težko dobiti para, je prišel namreč pri svoji zadnji seji do prepričanja in sklepa, da je to pohujšanje ljudstva, če cerkovnik med službo božjo nosi znak „0rla", in ker je bil ta pr-vaški cerkovnik tako drzen, da je celo dvakrat v kroju stregel pri sv. maši, mora mu torej županstvo prepovedati pod kaznijo z odstavljenjem od cerkov-iiiške službe, še nadalje nositi znak „Orla“ v cerkvi in to radi tega, ker je plačnik njega županstvo, to se pravi, ker ga plačuje iz svojega žepa župan in štirje podžupani, kateri predstavljajo županstvo (tako se vsaj razume v dopisu). Dopisnik, kateri, kakor razvidno, ne pozna razlike iu ne ve ločiti občino od županstva iu nasprotno, napada ironično onega „neki starešina", kateri je vzel klobuk iu zapustil sejo, rekoč: „Če Vas toliko bode v oči znak, na kojem je slov. trobojnica in mali križ, vrzite ga iz cerkve in poleg tega še druge križe, potem boste zadovoljni." Ljudstvo presodi, kateri korak je bil* pametnejši, ali ta, ali oni famoznega starešinstva. Dalje pravi dopisnik, da je omenjeni starešina odšel domov ter povedal svoji soprogi (ker otrok nima ; pa saj je veliko boljše, ga ne bo vsaj imel kdo na stara leta tepsti), kako da ga je to nesrečno liberalno starešinstvo razžalilo, češ, da bi bil med sejo lahko zadremal. No, to je pa res, da je starešinstvo liberalno in nesrečno, a žal, da je tudi nespametno, nerazsodno in nevedno ter jako daleč še, predno bi se moglo šteti vsaj v vrsto ljudi, ki imajo le pojem o narodu, kulturi in napredku človeštva I Gospod župan kot izobražen človek bi lahko marsikaj dobrega osnoval v Prvačini, to smo vsaj od njega pričakovali in je tudi svoječasno obljubil, da hoče, ko bo izvoljen za župana, celo Prvačino preustrojiti in dati jej drugo, lepše lice, a varali smo se! Odkar on županuje, se je vse poslabšalo, pomnožili so se le plesi in isprijenje mladine vedno napreduje in če pojde tako dalje, postane v Prvačini neke vrste ljudovlada, kjer ne bo nihče varen niti na svojem lastnem domu ne. Je res, da je Prvačina na glasu kot napredna, dobro, naj toraj tudi napreduje in sicer v dobrem iu res je '.udi, da je na glasu kot liberalna, no, tudi to nič ne de, naj le bo liberalna, a to mora takoisto pokazati. S tem pa, da otroci, fantje iu možje preklinjajo in sramotijo kar po čez in po dolg duhovščino in to, od najvišjega cerkvenega dostojanstveniki do zadjnega kaplana, ne zadostijo pravilom liberalne stranke, ker v istih se ta točka ne nahaja, vsled česar se taki ljudje ne morejo prištevati k napredni ali liberalni stranki in niti k brezverski stranki ne, ampak imenovati bi se morali prav za prav protiverska ali protikatoliška stranka; in to stranko podpira prvaški župan in tej stranki predseduje pri obč. sejah. Sram naj Vas bo, da vklanjate svoj zlati ovratnik takemu starešinstvu s tem, da dajete take predloge na glasovanje, mesto da bi jih enostavno ovrgel. Dopisnik bi bil moral raje povedati, da oni starešina, ki je rad dremal v vsaki seji, je bil pristaš liberalnega kalibra, a ni dremal samo pri sejah, ampak tudi v železniških vozovih med vožnjo ter 'Ja ga je vlak večkrat odpeljal tja gor daleč na Kras, včasih tudi do bližnje Ajdovščine, mesto da bi bil izstopil na postaji v Prvačini in še tam so ga morali butniti iz vlaka. Ta revež, ki je moral iti vselej peš domov in še breme nesti, je vže umrl, Bog mu daj mir in pokoj, in od takrat sem ne drema no-beden starešina med sejo, dasi bi bi!0 večkrat bolje dremati ali pa ostati doma nego poslušati razne čenčanje ki nji majo zmisla o kakem dobrobtu, pač pa so polne zavisti, sovraštva do oseb, kateri so drugega prepričanja, ter polne sramotenja in blatenja do vsega tega kar je spojeno z vero, cerkvijo iu duhovniki. j Gospodu županu svetu emo, naj napravi konec vsemu zlu, k' izhaja v občini po krivdi njegovih gospodov podložnih in to doseže polagoma, ako začne učiti starešinstvo, kako naj le to' daje dober zgled mladini, naj >rvo vsaki svojim otrokom doma, potem pa na zunaj. Kot župan naj zavrne pri sejah take predloge, ki so zgolj iz kake stran-karske strasti stavljeni, ker t) ljudstvu nič ne koristi, ampak le škodjje. Gospod župan! Vi mrzite člane kat. sl. izobraževalnega društva ter napeljujete člane „Orla“ k odstopu in pristopu k Sokolom, ovirate, kjer le morete delovanje naših društev in ste z eno besedo le župan nam nasprotnih in proti temu protestiramo. Vi bodite kot France Furlani pri katerikoji stranki hočete, a kot župan morate biti za celo občino. Mi vemo, da Vam nismo nič žalega storili in ko bi Vam tuu bili, n t smeli bi se kot župan maščevati, vemo pa tudi, da ste vdobili pri naši stranki pravočasno pomoč, kakoršne ite pri liberalni bankerotni stranki zaman iskali in to brez da bi bili Vi stavili tak predlog na glasovanje obč. stareši; stvu. Vkljub temu pa, da s>e stavili predlog na glasovanje, sme-1' ‘erkovn« v Prvačini streči v kroju 'o/^sv. masi/ katerega sklep se je končal : *ne“,F' Vam zagotovimo, da vselej, o bodo Orli korporativno pri maši v roju, bo cerkovnik stregel v kroju in rfa bo slo-vesnost tudi v simetriji popolna, pristopi še en Orel v kroju k altarju, toraj v dveh in kaj pa bo potem ? Tega se posluži lahko tudi društvo Sokol, da gre v kroju k božji služb/ in če bosta pri tej stregla dva Sokok, nimamo nič proti temu, ampak bi im to celo veselilo iu gospod župnik, dasi edini gospodar v cerkvi, bi gotovo v to dovolil. Ko se pa pripeti, da bodo Sokoli in Orli hkrati pri sv. maši, stregel bo pri tej en Sokol, en Orel in tak( menim, da bo vstreženo obema. V tem slučaju pa bodi vsem sku paj povedano, da miloščino bo pobira po cerkvi en „majhen" podmežnar n; kojem se bo dalo opaziti, da je nat strankami, t. j. da on je „orel“ iu „s& kol", kajti spredaj bo nosil orlovski 3 zadej pa sokolski znak, s čim io menda tudi vsem vstreženo. X. y.- Iz ajdovskega okraja. Kandidat za la okraj je : E dr. Hir^ko Stepanulč, [ c. kr. deželnosodni svetnik v Goridl a Iz Sv. Križa. — Križ.inje smol v srečnem položaju, da se nam ponujal liberalni advokat dr. Gregorin iz Trsta.j ki je dolgo molčal in molčal v zadeti premestitve sounijskih uradov z Ajdo''' ščine. Ajdovci so bili lega ve.;eli in 50 v tem času vse potrebno ukrivili, dokler je bil dr. Gregorin v i anu Križanom sporočiti, da s premest tvijo uradov ne bo nič Da, tako je! H 'ižatije to dobro vemo! Zato ga ne bo io volih-a Iz Rlhenberga. Prihcdnjo nedeljo, dne 11. junija, bodemo imeli po nas lepo veselico, katero naii priredi naša vrla ...Marijina družba". 'Jže sedaj se veselimo nastopa, ker veno. da nam pripravlja nekaj lepega in pojmljivega. Upamo, da se domač ni udeležimo veselice polnoštevilno, t iako Prl' čakujemo, da se odzovejo vabilu „Ma- I rijine družbe" tudi drugi prijatelji po- I štene zabave. Začetek veselice, ki se bo vršila na dvorišču grajščine Korpa, bo ob 4. uri pop. Kaj zanimiva igra „Naj-dena hči" se bo pri tej priliki igrala. Pri veselici bodo sodelovale tudi »Marijine hčere" iz Kamenj. Pridite torej, domačini in tujci! Kesali se ne bodete! Iz kanalskega okraja. Kandidat za ta okraj je: dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici ki Volilni shod priredi S. L. S. v nedeljo dne 11. t. m. v župnišču v Kanalu ob 3. uri pop. Vabljeni so vsi volilci. ki Iz Kanala. Minoli teden, dne 22. maja t. 1., je povabil po naročilu deželnega odbora predsednik cestnega odbora kanalskega, g. Miha Zega, vse interesente na desnem bregu Soče v razgovor o določitvi dveh skladovnih cest med Sočo in Idrijo. K temu posvetovanju so došli tudi gg. prof. Berbuč, deželni odbornik, vladni nad-inženir Mahnič in deželni nadinženir Glessig. Poslanec Berbuč je v kratkih potezah razložil namen sestanka, nagla-šujoč, da hočeta dežela in država zaslišati vse interesente, predno se začne z izdelovanjem podrobnih načrtov dveh skladovnih cest, ki imati vezati Soško dolino z Idrijsko. Povdarjal je, da vsem ni mogoče vstreči, a vendar želijo merodajni činitelji ustreči večini prebivalstva, v kolikor dopuščajo to krajevne, strminske, finančne in gospodarske razmere. 0 načrtih se je mnogo govorilo, a konečno so se vsi navzoči izrekii za zvezo Kanala s skladovno cesto, ki naj pelje do Marijnega Celja kolikor mogoče proti ajbski županiji tako, da se zveže spodnje Nekovo s to cesto, dočim naj se nadaljuje na drugi strani do Britofa tako, da se ugodi po možnosti frakcijam in vasem v bližini. Druga skladovna cesta naj bi vodila od Sv. Jakopa preko Debenja in Zapotoka v Velem dol in do obmejne skladovne ceste ob Idriji. Konečno naj bi se uvrstila cesta Ročinj-Kambreško med skladovne, ko se ista uredi, da bo odgovarjala vsem zahtevam skladovnih cest. — Pri tem sestanku so izrazili različni zastopniki še posebne prošnje za zveze vasij po občinskih poteh s označenimi skladovnimi cestami, kar se bo tudi malo po malem zgodilo. Vsi zastopniki so soglasno odobrili zadevne nasvete in želje. I) Ali bomo morda zaceli prodajati tudi nebesa, milost božjo itd.? Svetopisemski rek: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh“ izraža dvoje: 1. Da ni dovoljeno jesti brez dela in 2. da tudi zemlja ne bo dajala sadov brez dela. Ni dovoljeno torej jesti brez dela bodisi od obresti bodisi kako drugače. Za kazen pa je Bog tudi dobro poskrbel, da ni mogoče živeti brez dela. Izjeme so redke, ki potrjujejo pravilo. Ako kdo je in živi brez vsakega dela — je in živi od žuljev svojega bližnjega bodisi, da mu to omogočujejo „samo-rasli“ gozdovi ali pa »samorasli" cekini potom obrestovanja. Le naj poskuša živeti kmet tako, kakor pravi „Čas“: »Mislimo si osamelega kmeta, ki bi pustil, da samo raste, kar more, češ, čemu in komu bi se trudil." Radi bi videli, ali je mogoče tako živeti brez kake postranske p e n z i j e ? Našim kmetom, so te besede popolnoma nerazumljive. Sicer pa ne gre tu za naravne sadove na pr. krompir, jabolka, hruške itd., ampak za nekaj drugega. Bodi tudi, da bi zemlja rodila res kje izjemoma sedove brez našega dela, vendar ne bi bilo dovoljeno zahtevati dobičkov izključno le radi naravne produktivnosti. Drugo je naravni sad, k' ga rodi zemlja brez dela, drugo pa je dobiček brez dela ali nova veljava brez dela. Narava rodi hruške, jabolka, krompir, a ne more rodiiti niti za las nove veljave. Drugo je pobirati naravne sadove iz zemlje, ne da bi bili kaj delali, kar je sicer nemogoče,2) drugo pa je, zahtevati, da se zemljišče, ki je da kdo v najem svobodno in brez vsake škode, po določenem času prav v takem stanu vrne, kakor se odda in poleg tega zahtevati še plačilo! Z uporabljanjem se namreč tudi zemljišče shujša, ako se nič ne dela. Za to shujšanje se pač sme zahtevati odškodnina. Ne smel bi se pa po idealu krščanske pravičnosti zahtevati dobiček ako se zemlja odda v prav takem stanu, v kakršnem se je sprejela in se ni nobena škoda trpela. Pri dajanju in vračanju mora biti enakost in nič več! To načelo pravičnosti pri pogodbah povdarjajo vsi školastiki. Drugo je na pr. povživati mirno svoj kapital, drugo pa je zahtevali poleg celega kapitala še mastne obresti za plačilo. Ako je hiša s popravili vredna 10.000 K in bi 100 let mogla stati, bi skupna najemščina po idealu krščanske pravičnosti v sto letih ne smele prekoračiti vrednosti hiše 10.000 K. Ako dam v najem konja in bi se ta mogel na pr. rabiti le še 12 let, bi po strogi pravičnosti skupna najemščina v 12 letih ne smela presegati vrednosti, ki jo ima konj danes. Ako stane kak stroj 1000 K in se ta v 10 letih popolnoma izrabi, bi najemščina zanj ne smela presegati poprečne svote 100 K na leto.2) Kar zahteva kdo, ki nima pri tem nobene škode, več, je dobiček, o katerem tu govorimo. To je tisti „sad“, ki zemljišča prav nič ne poslabša, ki posojene stvari prav nič ne zrabi, ki zlatega kupčka prav nič ne zmanjša. Ako kdo tega „sadu“ ne razločuje od krompirja ali drevja, ta nas gotovo ne razume. Ta sad omogočuje življenje brez dela. Drugih takih sadov praviloma ni in ko bi tudi bili nimamo pravice niti s stališča človeškega razuma niti s krščanskega stališča prodajati narave same na sebi in nje moči oziroma božjega dela, ker je narava sama na sebi na vse ljudi. Kdor trdi, da proizvaja narava brez dela veljavo, ta mora dosledno tudi trditi, da se za posodo denarja smejo po pravici zahtevati obresti, ker denar vsebuje po 2) Saj si brez tlela niti lastninske pravice pridobiti ne moremo!! (Glej llalmes 1. c.) *) Ctloj več zgledov v cit. delu Hohotla str. 60. svoji moči vse stvari in kdor ima denar, njemu so vse reči na prodaj — pravi školastika. Vsakdo bi bil neumen, da bi za denar rajši ne kupil „samoraslega" gozda ali njive, ki bi mu donašala visokih dobičkov brez dela, ali pa kakega stroja, ki bi ga drugim posojal, pri tem pa poleg plačila še zahteval, da mu morajo vsakršno-koli, poškodbo po vrhu poravnati, V zmislu idealnega školastičnega nauka bi to bilo oderuštvo.1) „Čas“ piše dalje: „Ali naj se morda reče, da bi veljavo moralo določevati le človeško delo ? To je čisto drugo vprašanje, ki se iz Marxovega „Kapital-a" ne da rešiti. Zakaj to vprašanje je etično, Marx pa je načelno zametal vso itiko". Tega ugovora ne bi bili pričakovali. Opozarjamo, da je Marx svoje trditve dokazal s stališča človeškega razuma. Da rodi veljavo le človeško delo — je zahteva našega razuma. Marx ne stoji na stališču »v. pisma ali kanoničnega prava in sploh ne na krščanskem stališču, ampak le na stališču človeškega razuma. Vpraša se pa, zakaj je za nas to vprašanje etično, zakaj prepoveduje sv. pismo obre-stovanje? Zato, ker je proti razumu, proti postavi našega razuma I Sposobnost spoznavati, kaj je proti razumu in kaj ni proti razumu, je pač imel tudi Marx. Isto velja tudi glede svetopisemskega izreka: „Kdor ne dela naj tudi ne je!“ „Čas“ meni, da je ta izrek le etična zahteva, a ne zahteva pravičnosti. Kako naj to razumemo? Aii ni etično tudi, kar je pravično? — Res je sicer, da to, kar je etično, ni vselej zahteva pravičnosti ampak lahko tudi zahteva ljubezni ali kake druge sv. čednosti. Navedeni izrek iz sv. pisma pa je etičen radi tega, ker sloni na načelu pravičnosti. Sv. Pavel graja na dotičnem mestu tiste vrste ljudi, ki hočejo živeti od dela drugih, ki jedo kruh, ki so ga drugi zaslužili. — Zato pravi v naslednjih vrstah slovesno:. „Tem in takim zapovemo, da naj delajo in jedo svoj kruh". ) 4) Po idealnem školusličnem nauku bi bilo oderuttvo tudi, ko bi kdo dal par volov v najem, pa bi zahteval zato lepo plačilo vsako leto, koncem določene dobe pa drug par volov enake starosti in vrednosti. 5) (Jlej Hispinga na določnem mestu. Trst Loterijske številke. 3. junija ............ 49 85 33 35 4 Rojaki j f Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma * Za birmo prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. naku-pitenajbolje in najceneje pri tvrdki illelisandBn Ambrožič GORICA, Sorso J. Verdi 26. Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. M. Šuligoj, urar v Gorici ulica Bander* 43 (tik dri. kolodvora.) vimecisoNoi BOŽI PAR B0Žl{, pek in sladčlčar pri Sv. Luciji ob Soči sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Sladoled! Sladoled! Zaloga švicarskih žepnih in’ stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom. Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let. Daje se tudi na obroke. Lepa prilika za tiste, ki po t u-ejo v Gorico z državno železnico- Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, hs »redi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nlrnberakega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebičine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črcvtj&rje. Svetinjice, rožni venci mašne knjiiioe. Hita obrala ta m letne čase. Posebnost: •emena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Zanesljivo stara domača in najvejčja slov. tvrdka v GORICI samo s 4444464 ? fl tOUHti jgnnxmmm>oc=cD v hlšl g' Kuštrina- Birmanska darila dobile najcenejše iti najfinejše po tovarniških cenah vsled velike zaloge. na primer: Niki as to uro za 4 K; srebrno uro za 7'50 K; zlate damske ure za 20 K; za gospode 40 K; zlale in srebrne verižice vseh vrst. — Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano žvicarsko blago n. pr. »Schaffbausner zenith omega" s posebno precizijskim kolesjem po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane. Garantirano zanesljive v vseh legah in temperaturah. Za takšne ure dajem večletno jamstvo. t C I t t m ZA % Mamifakturna trgovina TE0D. HRIBAR V Gorici, \ in Giosue Carducci St. (3. (prej Gosposka ulica) ima v zalogi krasno blago za deklice in dečke. Zahvala. Podpisani čutim se dolžan javno zahvaliti se banki ,,Slaviji“ v Pragi, ker mi je celo zavarovalno svoto ti-sočseststo kron odškodnine brez odbitka izplačala, kljub temu, da sem zavarovalnino zamudil plačati trinajst dni čez določeni čas, in med tem časom pogorel. Radi tako kulantnega izplačila moje odškodnine to slovansko banko vsakemu najtopleje priporočam. Slap-Sv. Lucija, dne 31. maja 1911. Andrej Obrekar, pogorelec. ^eoeoo€H>- Nova trgovina z železnino Pinter & Lenard v Gorici v Raštelju št. 7 Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode,« raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d.* sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. ms »CENTRALNA POSOJILNICA" F}EGISCF50\?flnfl ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO mi v GORICI obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'j4"j0, na menice po G°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. JOSIP CULOT v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih l^rač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. Cevljarsha zadruga v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišču štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. gr ----------------------------------------- * Goriška zveza | gospodarskih zadrug in društev v Gorici j registrovaua zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu Muskih potrebščin in pri prodaji ^ •#V' ‘'V' kmetijskih pridelkov. */v •'v Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32- Zfl BIRMANCE! 9 Opozarjam, da imam v svoji zalogi- ------i------najprimernejša darila za birmance, , verižice in raznovrstno zlatenino. Cene nižje kakor v Gorici . Lastna,'; popravljalnica. Bla£o garantirano. Jamstvo! Za obilen obisk se priporoča = IGNAC ŠULIGOJ, ----- - urar pri Sv. Luciji ob Soči. - O1 0"00> Restavracija „TRI KRONE" GORICA — Gosposka ulica ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten, restavrater. OOO -O- ■€>■€>■€> 68 o a ^ fr* £Š c S»l/l »N S O o58 5* o. v E ,yi o ^ • o 'i!g| Q C f> tS aT iS o Tj in ci ~ Xfl p > : o ra ° o 2: « M Sr Pijte san ki se dobi dosod Fr. Špacapan. Ozeljan Ad. Ivančič. Kanal Jos. Urbančič, Bazovica Fr. Majne, Gornje Vremah J. Škerlj. Tomaj Fr. Miklavič, Kobarid 10 Tolstovršk( aj na Primorskem pri naslednjil Josip Vatovec, inislice Divača Leopold Jonko, Bovec P. Bertok, kon. dr., Dekani Ivan Ukmar. Dutovlje J. Štravs, Cerkno M. Kacin, Police > slatino! ^ i preprodajalcih: K. Šiškovič, Černikal Avj;. Dolenc. Ajdovščina F. Bevk, Lokavec Iv. Fidel, Pesek Fr. Silvester, Vipava L. Kovačič nasl., Sv. Lucija SLOVENCI! Svoj 1 k svoj 1 m! Kupujte In zahtevajte povsod 1" 1 le 10LST0VRŠK0 SLATINO! i' 1 o J ta >1 ; -i o 2 c »Sl p p K 1 •a'2.« r? p t; = «■5 c? ,2. o-" 2 X3 C/J 1 a p Or; o* c £< 2* z E P H ?r £ o Pomnia „Ljubljanske kreditne banke" se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- J flloge na knjižice obrestuje po !>/»%, vloge v tekočem računu po dogosoru. T GORICI Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. —Rezervni zaklad K 450.000. ===~~ PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. --- Lekarna V I Sl £ | Grist W r||" ^ Prave in edine žel. kapljice ^ £{“fj a znamko 8v. Antona Paclo- ^ hiJ vanskega. M m Zdravilna m o č MK teli kapljic je ne- M W prekosljiva. le Wi kapljice uredijo \A redno prebav- W Ijanje, če se jili lto dvakrat na dan w po jedno žličico r||1 (Varstvena znamka) p op i j e. Okrepi' ^ helodec, store, da izgine v krat-^ kana tasu omotica in šivotna ^ lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi LH hJ store, da človek raje je. hJ LWJ ’ IWJ Cena steklenica 60 vin. jjlfl raznovrstne, izdeluje se UdllldSU tudi po meri. ftsilnšo prave rnske> vaivov se popravlja. Ilcnm P 0 d P * a I* ter čevljarske Uolljv potrebščine. Vrvarsko rartr„sln0 I. Drufovka Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.) Ustanovljena tvrdka li*ta 1S80. Delaonica cerhvtnih posod in cephVBneoa orodja Fr. [eban Gorica, lagistratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — ^ Odlikovana pekarija £ ^ In sladčičarna ♦ K. Draščik £ v Gorici na Kornu (v lastni hlil) a. izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torta, kolače za blrmanoe ♦ ln poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. Naznanilo preselitve. Znana .stara domača tvrdka z železnino Konjedic & Zajec naznanja uijudno, da preseli svojo trgovino v prostore hiše M'" "JJ ^ Gosposka ul. št. 7 (prej krojaška zadruga). ]STa novo praktično urejena trgovina omogoči nas naše cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno postreči. Zahvaljevaje se dosedanje] cenjene] naklonjenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, priporočamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem Konjedic & Zajec. iTiift;u|;tii ir.. Prvi c. kr. priviligiranl M. Poveraj Zaloga . GORICA modnega blaga, gotovih oblek ™°‘ ,”JaSke n Travniku jW VSAKE VRSTE. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. O -oeoiooo' Prva slovenska trgovina •/. Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v (jo^jei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavne’ občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. >k>oo©ooo' Odlikovana mizarska delavnioa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva. iz lastne delavnice.. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, V naslednik Karola Cufer priporoča sc tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe zn žveplanje, zadnji sistem škropilnic zn vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. J dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦ pri J. MEDVED-GORICA. = J'J IB sc večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo P0ML9DRNSKIH IH LETNIH NOVOSTI. Kdor ne /umore si sinu oblegati najino zalog.*, naj si naroči vzorce, katere