JANEZ LUŠINA
SPOMINSKA TEKMOVANJA »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«
S 30. obletnico dražgoške bitke se bomo v januarju 1972 hkrati spominjali
15. obletnice zimsko športnih tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice«,
ki se odigravajo v počastitev dražgoške bitke, Dražgošanov, ki so bili žrtve
okupatorja, in junaških borcev, ki so tri dni vztrajali na obstreljevanih položajih
v Dražgošah. Namen teh tekmovanj je tudi, da se tradicije našega boja za
svobodo ohranijo v mladem rodu.
Dražgoše — slovenske Termopile, dražgoška republika, kjer je voditelj
vstaje na Gorenjskem Stane Žagar prvič javno orisal cilje OF in osvobodilnega
boja, kjer so prvič javno donele partizanske pesmi, ne smejo biti pozabljene
in jih J0 treba izročiti mladini, tako so sklenili borci Cankarjevega bataljona,
ki so se po osvoboditvi prvič v letu 1946 zbrali v Dražgošah. Takšnega mnenja
je bil tudi okrajni odbor ZB Kranj, ki mu je v letih 1954 do 1962 predsedoval
Ivan Bertoncelj-Johan, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona.
V prvih povojnih letih ni bilo misliti na proslave v Dražgošah, saj so vaščani
prebivali še v zasilnih barakah, zidali ob pomanjkanju materiala in delovnih
moči nove hiše, nemški ujetniki pa so v letih 1945 do 1947 gradili šele
cesto iz doline v vas. Prve spominske proslave dražgoške bitke so bile možne
šele po obnovi Dražgoš leta 1950. Te prve, spontano pripravljene proslave so
bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: neki znani borec iz NOB je
imel svečan govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato
pa je bilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Udeležencev ni
bilo veliko. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti
niso več prihajali tako številno, vaščani so se držali toplih peči, mladino so
bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh slaba. Tako proslave
niso več kazale tistega, kar je dražgoška bitka nekoč pomenila.
Zate* so na okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave
poživili in pritegnili ljudi množično. Spraševali so se, mar bodo pozabljeni
črni dnevi okupacije in zatiranja in hkrati svetli dnevi junaštva naših ljudi
in zmage nad nasiljem. Bodo mar pozabljeni tisti, ki so se borili, trpeli, krvaveli
in umirali za svobodo? Kako preobraziti proslave v Dražgošah, da bodo
množično obiskovane? Leta 1953 je na proslavi prvikrat sodelovala enota smučarjev-
vojakov ia Mojstrane. Ti smučarji so bili posebno všeč mladini. Ob tej
priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se uvedejo smučarska tekmovanja
pri vsakoletnih dražgoških proslavah. Ko se je major Rutar 1957 vrnil na
službo v Slovenijo, je izdelal predlog o spominskih patrolnih smučarskih tekrnovanjih
pod naslovom »Po stezah partizanske Jelovice«, na katerih naj sodelujejo
športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM. Svoj predlog
je utemeljil takole:
55
Mnogi narodi povezujejo športne prireditve s pomembnimi dogodki iz svoje
zgodovine. Najtežja atletska disciplina — maratonski tek na 42 km budi spomin
na legendarni tek vojaka, ki je z Maratonskega polja prinesel v Atene vest
o zmagi in se zgrudil mrtev. Vsakoletni smučarski tek VAŠA na Švedskem
]e spomin na smučarski pohod plemiča Gustava Vase, ki se je umaknil pred
osvajalnimi Danci, zbral v gorah pristaše, napadel okupatorsko vojsko in jo
potisnil v morje. Poljaki imajo spominska tekmovanja v spomin na Heleno
Czehovo in Stanislava Maruszarza, Finci tek za pokal Kurikala v spomin na
svojega odličnega tekača. Tudi pri nas so že spominska tekmovanja »Ob žici
okupirane Ljubljane«, memorial Tomaža Godca in Cizljev smuk.
Mladina bo v takšnem tekmovanju in proslavljanju dražgoške bitke našla
smisel za nastopanje. Na privlačen način bo sprejemala tradicije NOB, na pohodu
po Jelovici in po njenem vznožju bo spoznavala kraje iz NOB, srečavala
se bo z borci in spoznavala razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni.
Učila se bo premagovanja zimskih težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja
in prve pomoči. Kovalo se bo tovarištvo med starejšo in mlado generacijo.
Rutarjev predlog je okrajni odbor ZB Kranj sprejel z določbo, naj vsaka
patrola šteje tri člane, ki streljajo z vojaško puško po tri naboje v tarčo na sto
metrov. Septembra 1957 so ustanovili pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval
Ivan Bertoncelj-Johan, člani pa so bili še Franc Konobelj-Slovenko, Franc
Medja, Miloš Rutar in drugi. Določili so končno, da bo okrajni odbor ZB Kranj
skupaj z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja
v Dražgošah.
I. spominske zimsko-športne prireditve 1958
Program prvih prireditev je obsegal:
patrolni smučarski tek na 20 km dolgi progi po gozdovih Jelovice, mimo
partizanskih spomenikov in pomembnih krajev iz NOB s startom na Kališniku,
streliščem na Rovtarici in ciljem v Dražgošah,
ponazoritev dražgoške bitke in
svečani del pri spomeniku NOB v Dražgošah.
Na smučarskem tekmovanju je nastopilo 36 patrol s skupaj 108 tekmovalci.
Prehodni pokal »kip borca« je osvojila patrola v sestavi Lado Kersnik, Matevž
Kordež in Jože Knific. Vse patrole so pokazale izredno kondicijo in znanje
v premagovanju snežnih ovir. V noči 11..'12. L je zapadlo 40 cm novega in mokrega
snega, ki je od tekmovalcev zahteval izrednih naporov. Kazalo je že, da
bodo morali tekmovanje odložiti. Rešila sta ga domačina France in Tone Lušina,
ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in tako omogočila nastop patrolam.
Pri organizaciji tekmovanja so mnogo pomagali vojaki iz garnizije Boh.
Bela. To leto so na Jelovici še stali pastirski stani, katere so vojaki imeli za
prenočišča in v njih uredili okrepčevalnice. Tekmovanja se je udeležila mladina,
pa tudi predvojni smučarski asi: Janko Smolej, Ciril Praček, Uroš Zupančič,
Sinko Braco in mnogi drugi.
Ob ponazoritvi dražgoške bitke so po istih smereh kot nekoč Nemci »napadali
« vojaki iz Boh. Bele in s Pokljuke. Branilci, nasledniki Cankarjevega
bataljona, iz vrst predvojaške vzgoje so zavzeli prav tiste položaje, na katerih
56
so se borili borci januarja 1942. Napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja
udeleženca dražgoške bitke: Franc Biček-Bruno in Anton Dežman-Toncek.
Na strani napadalcev je bilo 400 vojakov; branilcev — pripadnikov predvojaške
vzgoje pa je bilo 130. Nastopila je tudi smučarska enota, ki je posegla
v borbo iz smeri od Jamnika sem kakor takrat nemški smučarji.
Svečanega dela pri spomeniku v Dražgošah se je udeležilo okrog 2000 borcev,
vaščanov in članov raznih športnih in družbenih organizacij. Vse se je
odvijalo v velikem snežnem metežu, z dežjem in odjugo. O tem dogodku so
mnogo poročali časopisi po vseh republikah, še posebno slovenski. O Dražgošah
se je mnogo več pisalo kot vsa prejšnja leta.
Tedaj so v Dražgošah slovesno izročili namenu novo šolo. Na slavnosti je
spregovoril Franc Kavčič-Vel j ko, ki se je zahvalil vaščanom za pomoč v vojni
in poudaril, da bomo v prihodnje mnogo denarja in umskih moči morali vlagati
v izobrazbo naše mladine. Predsednik občinskega odbora Železniki Ivan Trojar
pa je vaščanom priznal, da so veliko prispevali za gradnjo vasi, ki da
je z novo šolo sedaj dokončana. Prireditev 1958 je pohvalil glavni odbor ZB
Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino.
Nadaljnja tekmovanja v organizaciji OO ZB Kranj
Za naslednjo prireditev je okrajni ljudski odbor Kranj odobril 700.000 din,
to je manj kot so pričakovali. Zato so določili krajše proge, manj tekmovalnih
patrol, vendar pa razen njih še posamezne tekače in propagandno tekmovanje
v veleslalomu v Dražgošah. Proge so pripravili vojaki z Bohinjske Bele, zveze
vojaki iz Škofje Loke, tehnično stran pa je prevzela gorenjska smučarska podzveza.
Član odbora Franc Medja je Rutarju v pismu sporočil, da se odrejeni
premalo zanimajo za prireditev, in je menil, da bi moral okrajni ljudski odbor
Kranj z odlokom urediti vprašanje stalnega financiranja.
Prireditev je bila 9. januarja 1959. Nastopilo je 14 patrol in 13 posameznih
tekačev. Vsaka patrola je v počastitev žrtev NOB spustila ob spomenike venčke,
ki so jih naredila dekleta iz Dražgoš. Kip borca je osvojila patrola starejših
mladincev iz TVD Partizan Gorje: Pavel Kobilica, Janko Peterman in Andrej
Repe. V teku posameznikov je v prvi skupini zmagal Zdravko Hlebanja iz SD
Mojstrana, v drugi pa Janez Pavšič iz SD Enotnost. Pri mladincih je zmagal
v prvi skupini Bogdan Pogačnik, v drugi pa Jože Juhart iz SD Branik v Mariboru.
Pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice je bila na praznik borca 4.
julija 1959 še prireditev v proslavo 40, obletnice KPJ. Na Lipniški planini, kjer
je 9. septembra 1942 padel Jože Gregorčič hkrati s Selško četo, se je zbralo
olcoli 15.000 udeležencev. Taktična naloga je bila, da je spustil sovražnik na
območje Mošenjske in Lipniške planine zračni desant in so ga uničile enote
IZ Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in z Jesenic. Sodelovali so letalstvo,
golobi pismonoše, enote JLA in pri prireditvenem programu kulturno umetniška
društva. Na proslavi je govoril Tomo Brejc, edini preživeli voditelj vstaje
na Gorenjskem.
Za tretjo prireditev ob 18. obletnici dražgoške bitke je organizacijski odbor
določil, naj bo glavni del prireditve v Železnikih, da bo udeležba večja. Ker pa
9- januarja 1960 tam še ni bilo snega, so prireditev zadnji trenutek prenesli
57
v Dražgoše in na Jelovico. Nastopile so patrole iz TVD Partizan, smučarski
klubi, strelci, odredi predvojaške vzgoje, društva rezervnih oficirjev in podoficirjev,
vojaške enote in republiški ekipi Slovenije in Hrvatske. Tekmovalo je
44 patrol in 11 posameznikov v tekih. Kip borca je osvojila patrola SK Jesenice:
Alojz Kuljat, Franc Oblak in Janez Prezelj. Tehnično plat tekmovanj je
uredila gorenjska smučarska podzveza skupaj s smučarskim klubom Triglav iz
Kranja, pomagale so enote JLA iz Škofje Loke. Komemoracije ob spomeniku
borcem NOB v Dražgošah se je udeležilo okoli 600 ljudi.
Okrajni ljudski odbor Kranj je 15. novembra 1960 sprejel odlok, naj bodo
vsako leto v januarju zimske športne prireditve s središčem v Dražgošah,
okrajni odbor ZB NOV v Kranju naj organizira tekmovanja, zmagovalna patrola
naj prejme naslov zmagovalca in darilo OLO Kranj, zmagovalna članska
patrola pa kip borca, ki ga pridobi v trajno last, če v treh zaporednih letih
osvoji prvo mesto. Pravico udeležbe na tekmovanju imajo vse družbene organizacije,
telesnovzgojna društva. Ljudska milica in JLA.
Za leto 1961 je organizacijski odbor, ki mu je predsedoval Janko Prezelj-
Stane, izdal prospekt z zgodovino NOB na Jelovici, s pregledom dotedanjih
prireditev, z odlokom okrajnega ljudskega odbora Kranj in s programom, ki je
predvideval za 14. januar I. štafetni tek za memorial Tomaža Godca v Bohinju
in za Železnike kurjenje kresov na Jelovici, za 15. januar pa tek na 15 km za
posameznike, patrolni tek mladincev na 10 km in članov na 15 km, slalom za
vse kategorije in sankaško tekmovanje na progi Prtovč—Cešnjica, okrajno pionirsko
prvenstvo v smučarskih tekih v Ribnem in tekmovanje v skokih in san-
58
kaško tekmovanje s tekmovalnimi sanmi v Kropi. Na programu je bil tudi
nastop pevskega zbora France Prešeren v Dražgošah ter slavnostno zborovanje
pred tovarno NIKO v Železnikih, kjer je nastopil invalidski pevski zbor. Tekmovalna
proga je tekla od tovarne NIKO mimo Cešnjice, Studena, Selc, Lajš,
Kališ, skozi Dražgoše in Rudno v cilj pred tovarno NIKO. Strelišče je bilo
urejeno na Rudnu, od koder so januarja 1942 nemški topovi bruhali ogenj na
Dražgoše. Vseh tekmovalcev je bilo 783: pionirskega prvenstva na Lancovem
se je udeležilo 316 pionirjev in pionirk, patrolnega teka v Železnikih 147 tekmovalcev,
teka posameznikov 13, memoriala Tomaža Godca v Bohinju 24, slaloma
v Železnikih 30, sankaških tekem v Železnikih in Kropi 253. Kip borca je
osvojila republiška ekipa Slovenije: Miha Munih, Janez Peternelj in Jaka Reš.
Posebne smučarske patrole so ponesle vence na grobove padlih po Jelovici.
Svečane proslave pred tovarno NIKO v Železnikih se je udeležilo okoli 4000
ljudi. Slavnostni govor je imel Tomo Brejc. Dražgošani so to pot zamerili organizatorjem,
ker je bilo središče proslave v Železnikih in ne v Dražgošah.
V avgustu 1961 je bilo »Po stezah partizanske Jelovice« v območju Lipniške
in Mošenjske planine ter Martinčka republiško prvenstvo mladinskih odsekov
planinskih društev v orientacijskem pohodu. Tekmovanja se je udeležilo
okoli 200 mladincev in mladink, ki so se v pohodu in orientaciji zelo dobro
izkazali.
Peto prireditev 12., 13. in 14. januarja 1962 so motile zelo slabe snežne razmere,
da so morala odpasti tekmovanja v Železnikih in Kropi. Prireditev je
bila posvečena 20. obletnici požiga Dražgoš. Nastopilo je 582 tekmovalcev:
420 pionirjev in pionirk v tekih na Lancovem, 135 tekmovalcev v patrolnem
teku na Jelovici ter 27 tekmovalcev na memorialu Tomaža Godca. Strelišče za
patrole je bilo urejeno na Lipniški planini, start je bil na Kališniku, cilj v Dražgošah.
Kip borca je osvojila patrola SK Enotnost I Ljubljana v sestavi: Jaka
Reš, Janez Peternelj in Viktor Brezavšek. Tega leta so nastopile reprezentance
republik Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Srbije. Zadnjikrat je
organizator tekmovanja bil okrajni odbor ZB Kranj.
V organizaciji Kranja
Prireditelja šestih tekmovanj leta 1963 sta bila skupščina občine Kranj in
Gorenjska smučarska podzveza, organizator pa Zveza združenj borcev NOV
Kranj. Organizacijski odbor je že tretje leto vodil Janko Prezelj, vodja tekmovanj
pa je bil Franc Medja. Proga za patrolni tek in tek posameznikov je potekala
od tovarne NIKO v Železnikih do Studena, od tam strmo navzgor v Kališe,
naprej do Dražgoš, skozi Rudno, kjer je bilo strelišče, do cilja v Železnikih.
Bila je izredno naporna. Teklo je 63 tekmovalcev v 21 patrolah in 47
posameznikov. V Železnikih je bil tudi nočni slalom, ki se ga je udeležilo 169
smučarjev. Na gorenjskem pionirskem prvenstvu na Lancovem je nastopilo
425 pionirjev in pionirk, na sankaških tekmah v Selcih 130, v Kropi 60 tekmovalcev,
v skokih v Kropi pa 80, skupaj torej 974 tekmovalcev. Memorialno
tekmovanje v Bohinju je odpadlo. Tekmovanj so se udeležile republiške reprezentance
Slovenije, Hrvatske, BiH in Makedonije ter JLA. Prireditev je imela
bolj tekmovalni kot spominski značaj. Mnogim ljudem ni bilo prav, da so bile
prireditve v Železnikih in ne v Dražgošah. Tudi nekateri politični voditelji in
59
borci NOV so bili mnenja, da je ti-eba upoštevati predvsem Dražgoše in se
držati odloka, ki ga je v tem smislu izdal okrajni ljudski odbor Kranj.
Vendar so bile sedme prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« leta 1964
še vedno po istem programu. Patrolna tekmovanja so bila še vedno v Železnikih
in okolici, nastopilo je 105 tekmovalcev v 35 patrolah. V nočnem slalomu
v Železnikih je nastopilo 70 smučarjev, na Lancovem 375 pionirjev in pionirk,
v Selcih 227 sankačev, v Kropi 82 skakalcev in 27 posameznih tekačev, skupaj
torej 886 tekmovalcev. Kip borca je dobila reprezentanca JLA v sestavi Pavel
Kobilica, Janez Kalan in Nikola Štrbenk. V Dražgošah je bila spominska svečanost,
ki se je je udeležilo okoli 400 ljudi.
Pod vodstvom loške občinske skupščine in Transturista
Prirediteljice 8. prireditev leta 1965 so bile sicer vse gorenjske občinske
skupščine (Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič),
vendar je glavno vodstvo prevzela občinska skupščina Skofja Loka in imenovala
odbor za proslavo, ki mu je predsedoval Janez Šter, direktor LIP Cešnjica,
vsako občino pa je zastopal po en član. Vodstvo tekmovanj je bilo v rokah
smučarskega društva Transturist. Prireditev je bila povezana s krajevnim praznikom
Železnikov, zato je bilo njeno težišče še vedno v Železnikih. Na spomenik
v Dražgoše so patrole ponesle vence, dražgoško združenje ZB pa je pripravilo
ob spomeniku majhno spominsko svečanost. H grobiščem na Jelovici so
domači smučarji ponesli zimsko cvetje. Na tekmovanjih je nastopilo 644 tekmovalcev.
Nastopile so reprezentance republik Slovenije, Hrvatske, Srbije, Makedonije
in Črne gore ter JLA. Razen dotedanjih disciplin so prvič tekmovali
v smučarskem biatlonu za 1. prvenstvo Slovenije, zmagal je Roman Seljak.
Velike težave so bile z zbiranjem sredstev.
Leta 1966 se je odbor, ki mu je načeloval Veno Doljak, direktor Transturista
v Skofji Loki, obrnil na vse gorenjske občine in razna podjetja za denarno
pomoč. Program je bil tak kot v prejšnjem letu, le na Lancovem so bili razen
tekov še skoki za pionirje. Vseh tekmovalcev je bilo 558.
Tudi na 10. prireditvah leta 1968 sta bila še ista vodstvo in program, le da
so bila patrolna tekmovanja in tekmovanje v biatlonu v Dražgošah. Tekmovalna
proga je šla od spomenika v Dražgošah pod Slemenom, skozi Kališe in pod
Bičkovo skalo nazaj v Dražgoše pred šolo. Tekmovalcev je bilo 840. Enote JLA
so uredile progo, strelišče in zveze.
Pod vodstvom novega odbora
Za 11. prireditve leta 1968 je občinska skupščina Škofja Loka postavila
nov odbor pod predsedstvom Ivana Franka-Iztoka, ki še sedaj vodi vsakoletne
prireditve. V program so uvrstili še tekmovanje v taborniških veščinah za
organizacije tabornikov z Gorenjskega in iz Ljubljane. Nastopilo je 639 tekmovalcev.
Sankaško tekmovanje je bilo deležno lepega priznanja.
Leta 1969 je bilo 12. tekmovanje prvikrat združeno s proslavo občinskega
praznika Škofje Loke, ker je skupščina izglasovala odlok, da se kot osrednji
datum praznovanja vzame obletnica dražgoške bitke. Program je odbor po-
60
večal z veleslalomom za pionirje na Lancovem. Na vseh tekmovanjih je nastopilo
720 športnikov. Snega je bilo dosti in vreme lepo, organizacija zelo dobra,
težave pa so bile z zbiranjem denarnih sredstev.
V letu 1969 so odprli cesto Jamnik—Dražgoše, ki je dobila ime »Cesta
partizanov«.
Občinske skupščine gorenjskih občin so se dogovorile in podpisale nov
odlok o spominskih zimsko športnih prireditvah »Po stezah partizanske Jelovice«.
Med drugim določa ta odlok, da vsaka od občin podpisnic zagotovi v svojem
proračunu finančna sredstva, in sicer po naslednjem ključu: Skofja Loka 55 "/o,
Kranj 15 "/o, Radovljica 15*/e, Jesenice 10 °/o in Tržič 5'"/o. Osnova za financiranje
je vsakoletni program prireditev, ki ga odbor predloži skupščinam do 1. novembra.
Program za 13. prireditev leta 1970 je pripravil odbor, ki mu je predsedoval
Ivan Franko-Iztok, podpredsednik je bil Janez Ster, tajnik pa Janez Berce.
Tehnično plat tekmovanj so prevzela športna društva. V program so vključili
še Poljane, kjer je v skokih nastopilo 97 mladincev. Vseh tekmovalcev je bilo
898. Pod Bičkovo skalo je okoli 200 tabornikov iz Loke in Ljubljane tekmovalo
v svojih veščinah. Prvikrat so nastopile enote teritorialne obrambe in
prvikrat so po gorenjskih šolah tekmovali s pisanjem nalog z naslovom »Partizanska
zgodba«. Sodelovalo je 24 šol z 289 nalogami, od katerih je bilo 26 nagrajenih.
Ob vsestranski podpori gorenjskih občin in mnogih podjetij, predvsem
lesnoindustrijskega podjetja »Jelovica« in pri veliki vnemi klubov in
družbenih organizacij je prireditev izredno uspela in se dokončno uveljavila.
Znova je postala izvirna in pomembna ter dobila več spominsko tekmovalnega
obeležja.
14. prireditve leta 1971 so bile pod istim vodstvom in z enakim programom
in uspehom, le tekmovanje patrol teritorialne obrambe so razširili. Vseh
udeležencev tekmovanj je bilo 950, od tega 245 pionirjev in pionirk v tekih
in veleslalomu na Lancovem, 120 tekmovalcev patrolnega teka in 110 pripadnikov
teritorialnih enot in JLA v patrolnem teku v Dražgošah, 24 posameznih
tekačev, 59 pri nočnem slalomu, 81 v skokih v Kropi, 150 sankačev v Selcih,
79 pionirjev pri skakalnih tekmah v Poljanah in 72 tekmovalcev v biatlonu.
Pogled nazaj in naprej
Tekmovanja »Po stezah partizanske Jelovice« so opravičila svoj obstoj kot
najbolj prikladen in uspešen način spominskega proslavljanja dražgoške bitke
in razvijanja nadaljnje tradicije NOB. Na vseh dosedanjih tekmovanjih je nastopilo
nad 8000 mladih ljudi, ki bi drugače ne prišli v Dražgoše. Ostale so
spominske svečanosti v počastitev NOB, revolucije in žrtev. V Selški dolini se
je razvil smisel za smučanje in sankanje, mladina goji alpsko smučanje in teke,
na sankaških tekmah nastopa z navadnimi in s tekmovalnimi sanmi, ki jih prej
v Selški dolini sploh ni bilo. Na tekmovanjih se mladi ljudje uče obrambe,
posebno bojevanja na smučeh in v zimskih razmerah. Na tekmovanjih se srečujeta
starejša in mlajša generacija in si družno pomagata pri prireditvah.
O tekmovanjih v Dražgošah vsako leto poročajo časopisi po vsej Jugoslaviji.
O Dražgošah govore po radiu, prikazujejo jih televizijski ekrani.
S prireditvami »Po stezah partizanske Jelovice« so Dražgoše ostale simbol
junaštva, žrtvovanja in zmage, kraj, kjer se mladina v zimskem času srečuje
61
z nekdanjimi borci in prebivalci gorskih vasi, kakor se spomladi srečuje v
Ijjubljani na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«. Skrbeti je treba, da ostanejo
ta tekmovanja tudi v bodoče množična in na dostojni višini. Prireditve
»Po stezah partizanske Jelovice« so hkrati politična manifestacija, ki jamči za
ohranjevanje tradicij NOB in daje priložnost, da na njej sodelujejo organizacjie
ZB, SZDLS, ZMS, taborniki, lovci, športniki raznih disciplin in vsi, ki svoje
članstvo vzgajajo za dobre in koristne člane naše družbe.
R e s u m e
LES COMPETITIONS COMMEMORATIVES «SUR LES CHEMINS
DE LA JELOVICA DE LA R£SISTANCE»
Pour commemorer la bataille de Dražgoše, on organise deja depuis guinze ans
les competitions sportives d'hiver «Sur les chemins de la Jelovica de la Resistance«.
Les premieres celebrations comrnemoratives ont eu leiu en 1950 apres la renovation
du village Dražgoše, detruit pendant la guerre. A partir de cette annee, le programme
des celebrations ne cesse pas de s'elargir et le nombre des participants est en constante
augmentation. Les dernieres annees, cette manifestation comprend les disciplines
telles que la course et le slalom geant des pionniers, la course des patrouilles,
le slalom de nuit, les sauts a ski, la luge et le ski uni au tir. Aux dernieres competitions
en 1971, on a compte 950 participants, des jeunes, des sportifs et des militaires.
Au cours de ces competitions, les jeunes recontrent les anciens combattants et
c"est ainsi que restent vivantes les traditions de la lutte pour la liberation nationale.
62