m
Ocene m p( ročila opiblikacijah in razšla va h
ARHIVI XVII 1994
7i1 temi zaradi siarosli morda naizammivcjšimi dokumenti sledijo izbrani arhivski dokumenti, ki r.nm prikažejo razvoj prometa "ad hlaponov do motornih vlakov", razvoj postaj in postajališč, pa usodo, ki 10 je dolen-ska proga doživljala v vojnih vihrali, od prve du druge svetovne vojne in Se zadnje, osamosvojitvene. Nekaj gradiva priča o železničarjih n m.hovih združen 1I1. Razstavo pa zaključile sklop dokumentov, k govore o podaljšku dolenjske proge proti Ben kiujini. Ob dokumentih so pritegnile pozornost obiskovalcev še žclezničarske starine, pa tiuli zbrane fotografske povečave.
Skntka, gre za razstavo, ki bi jo bilo ?arcs škoda spregledati.
Milan Markelj
SI menija in D<muj • razslava in katalog Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Dunajskega mestnega in deželnega arhiva, Ljubljana 1995, 234 strani
Ob slovenskem kulturnem prazniku sia Zgodovinski arhiv Ljubljana ler Dunajski mestni in deželni arhiv v ('ankarievem domu pripravila razstavo, ki nakazil ic številne povezave med SI oven i io in nekdanjim glavnim mestom Dunajem. Razslava je razdeljena na pel tematskih enot, ki iiam z giadivom in dokumenti, zbranimi iz slovenski!- in avstrijskih ari ivov, muzejev in kni'žnic predstavi njo ter razlagajo po veza nosi m odnose med glavnim mestom podonavske monarhije in slovenskimi deželami.
Pi-va tema, Cest mi in železni lika povcziivn, nas opozori na pomembnost "železne ceste", ki je Slovenec približala Dunaju, echovska spričevala pa nas opomnijo, da so bila to tudi nekakšna potna do 'o-Ijenja in osebne izkaznice, s katerimi so si lahko pomočniki i/i mojstri vsaj ogledali prestolnico, če že mso dobili dela
Gradbeni načrli nam predstavijo Podobo obeli gluvnih mest (l)u 1111 j 11 in I j uhl ¡¡me) i 11 medsebojne vplive. Tu opozorijo nase imena 'kot so Schcmcrl, Gruber, l;abiani m Plečnik.
Tretja tema, izobraževnlne ns tu nove na Dunaju, predstavlja tisti del "odnosov", k je imel mogoče še najpomembnejše posledice tako za Dunaj kol za Slovenec. Grafikon nam prikazuje zastopmost študentov s Konjskega (kol osrednje zgodovinske dežele na slovenskem narodnostnem ozemlju) na dunajsk, Univerzi. Kratek po/zetek ic: "prisotnost Študentov s Kranjskega se na dunajsk, Univer/1 stalno povečuje in prcr.tavlja kar velik odstotek glede na velikost prostora, ki ga pokriva, Povprečno seje na leto vpisalo 12 Študentov, glede na celotno populac;'o univerze predstavljajo Študenti s Kianjskc 1.25%."
Za "revne kranjske študente" je bila zelo po membna usianova štipendija, v Ribnici rojenega dn-hnvoika Luka Knaffa, k: je šiirim študentom namenjala po sto goldinarjev na leto. Med prosi! ei za Knfljcvo štipendija je leta 1809 zapisan tudi Jernej Kopitar, Ic eden od prcdstavl-cmli učenjakov ki so izvira1': iz slovenskega narodnostnega območja. Kop.tar nas z Josipom Mantuanijcm in 1;rančem Kidričem poveže s "pogledom na dvorno knjižnico", kjer so delovali omenjen možje.
V	sklopu tc teme so posebej predstavljeni glasbeni mojstri fSlatkonja, Dolar, llnbad Lajovic. Wagner) in Glasbena matica v Ljnbljan kot osrednja slovenska glaibens insiituciia, katere glavni namen je bil negovati predvsem slovci.sko glasbeno umetnost.
Na področju upodabljajoče umetnost' je predstavljena slikarska družina Kasimir, k \r. bila razpeta med Dunajem 111 Ptujtin; na slikarsko akademijo na Dunaju pa sta se vpi;ala tudi brala Lovro in Anton Janša; slednji je znan predvsem zaradi svojega umnega čebelarjenja
Trctio temo sklene matematik in topničarski moj ster Jnrij Vega i? Zagoricc pri Dolskem, ki je na dunajsk topničarski Soli poučeval matematiko in seje udeleževal tudi vojnih pohodov.
V	čeirto temo, Dnuiij kol pol il i i? ni in ailmini stralivni center, nas uvede fotografija poslopia parlamenta, prej stavbe državnega zbora, kjer so bili zastopani poslanci vseh kronovin eislilvanske polovice države, torej tudi iz slovenskih dežel. V nada-jevanju so predstavljeni pomemlin, posamezniki m rodbioc, ki so pusiili sledi v du naj.sk. d:]>loir,aciji in pol liki] Ob konen so predstavljena še slovenska drušiva m korporacijc
Zadnji, peti. del zaino posamezniki s kulturnoz-i;oilovinskeca področju. Tu so pr šli na vtîto pesniki m pisatelji France Prešeren, Anastasms Griin, Josip Stt itar, Ivan Cankar.
Gospodarske povezave začne prošnja Mihaela Klariča za dovoljenje peke kostanja iz !cta 1871 Kostanjarji so bili in so v zimskih mesecih zanesljiv sestavni od dunajske podobe mesta. To sezonsko obrt so često opravljali ludl ljudje i/. Kranjske Seveda so bili to nepomembni, mali ljudje, če jih primerjamo z Albertom Samassom c.kr. dvornim I i varjeni in lastnikom tovarne strojev in gasilnih naprav v Ljubljani, katerega firma je stc'a med najsolj znamenite razstavljaicc na dunajski svetovni razstavi leta 1873.
Številni Oimajča.ii so cenili vrelec zdravilne vode in letovišča, tako sta predstavljena Rogaška Slatina in Bicd kot kraja, ki sta gostila ljudi iz prestol n i :c. Najimenitnejši so bili seveda plemeniti, ccsarski obiski, ki so tudi pouibej omenjeni.
Na konen nas na stike in povezave Slovenije z Dunajem opozorijo Sc fotografije cestnih napisnih tabel, spominskih plošč in spomenikov.
Razstavo spremlja zajeten katalog, ki -c, tako kol razstava, v prvem delu razdeljen na pet tematskih enoij drugi del kataloga pa vsebuje opis razstavljenega gradiva.
ARHIVI XVII 1904
Occnc in poročila o publikacijah m razstavah
169
V	predgovoru v. d ravnatelja Zgodovinskega ar-hivd Ljubljana Janez Kopač ugotavlja, daje v oMobju dc propada avstro-ogrske monarhije jeseni 1918 razmeroma slabo poznan vpliv Diinajcanov in Dunaja na prebivalstvo današnje Slovenije in da naj bi razstava ter spremljajoči katalog opozorila na to raziskovalno vrzel.
V	drugem delu predgovora jc Peter Csendes za pisal, da jc bil Dunaj politično središče monarhije, kjer .so tudi Slovenci zastopali svoje interese. Prav lako je bif Dnn.ij osrednji kraj izobraževanja v državi in koi glavno mesto jc seveda nudil možnost ustvarjanja karier.
Vasi ij Mciik v uvodnem članku .spregovori o odnosu med Slovenci m Dunajem kol sedežem vladarja, vlade ir, parlamenta. Dunaj je bil za Slovence stoletja pomemben kot sedež najvišje oblast. Slovcnci so čarlih cesarja kol najvišjo in nesporno avtoriteto, vzvišeno nad narod, in strankami, niso pa bili zadovoljni z ureditvijo monarhije, zlasti ne z dna-lizmom, ne z organizacijo oblasti, pa skorajda ne z nobeno vlado.
TnHi drugi uvodni članek avtorja Wallerja Lukam ugotavlja, da je bil Dunaj za Slovence politično src diiiče, vendar pa Slovenci politično na Dunaju mso dor.li pomenili. Veliko več so dobili Slovenci od Dinaja, in obratno, v vobraževalncm, znanstvenem in umetniškem pogledu. Tako se avtor sprehodi mino vrste znanih imen, kol so .lanía, Vega, K apilar, Miklošič Prešeren, Cankar, Plečnik in seveda üc drugih.
Uvodnima prispevkoma sledi kratek opis ccslne ir železniskr povezave naših dežel z Dunajem Petra Csendcsa.
V	naslednjem poglavju Peter Krečič v nekaj mislili o vprašanjih arhitekture in urbanizma pove, da je Ljubljana stopila boij v ospredje dunajske pozornofli šele s potresom leta 1895, ki jc načel vprašanje nove mastne regulacije. V popolresnem pozidavanj'i Ljubljane jc večina reprezentativnih nalog pripadla Mak su Pahiainji , deloma češkim in drugim arhitektom. Prispevek dnnrjsk.ii arhitektov v obnovi Ljubljane pa je pravzaprav majhen, povezan s pozidavo deželnega dvorca i i vladne palače.
V	prispevku na isto temo Peter Csendes omenia tri slovenske arhitekte, katerih dela lahko vidimo tako v Llubljnni kot tudi ne Dunaju; v Ljubljani rojenega Josefa Mario Sehemrla pl. Leythenbaeha in več kal stoletju nilnjša Maksa Pabianija ter Jožeta Plečnika.
Tretje poglavje nam predstavi izobraževalne ustanove na Dunaju, in sieer kol ;>rvo dunajsko Univerzo. Prispevek Huberta Reittererja nam pnda kratek pregled razvoja Univerze od izdaje ustanovnega pisma
leta 1365 do slovesnega tranrlja nove nn'vcrziletne zgradbe oktobra 1884.
Alojz Cirdrič pa je predstavil intro; in življ.-nje na dunajski Univerzi, poudaril njene glavno vlogo med univerzami gfede študentov s slovenskega prostora ter podal seznam nekaterih mož, ki so zasedali pomembna mesta na Univerzi in so s spojim znanstvenim delom zapustili neizbrisen pečat.
Naslednjo uslanovo, Dunajsko dvorno knjižnico, kratko opiše Hubert Pcittcrer. Na njugovi ugolo- ,lev, da je bila Palalina Vindobonesis vedno tudi izobraževalna ustanova in torišče pomembnih znanstvenikov kot so bili med Sio venci npr Jcrm:j Kap i'ar. Josip Mantunni m Prance Kidrič, se naveze v svo'em člankn Nada Gspan-Prašelj, ki tej troilvi doda nekaj morda manj znanih biografskih poCalkov o pomembnih Slovencih v Dunajski dvorni knj imej.
Z Družbo prijateljev glasbe avstrijskega cesarstva m glasbenim k onserva torijem na Dunaui ter Aca-demio Pliilhrrmonieoriim. Filharmonično družbe in Glasbeno malico v Ljubljani nas kratko seznanita članka Huberta Reittererja in Jurija Snoia Slednji tudi ugotavlja, da odnosa med glasbeno kulturo na Slovenskem in Dunajem ni mogoče nje i v prikaz posameznih glasbenikov slovenskega rodu, ki -o živeP ali delovali n? Dunaju oz. Dunaicauov, kt so delovali na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Prispevek Chdslopha Menlsctila v četrtem poglav-ii povzema delovanje državnega zbora od ustanovitve leta 1861 do razpada monarhije ter vpliv in zavzemanja slovenskih poslancev v njem
V zadnjem poglavju si jc Elisabeth Lebcnsaft za predstavitev slovenskih lileralov na Dunaju izbrala Meisla, Prešerna, Cankarja in Stritarja. Najmočnejši pečal je Dunaj zapustil v delih Ivana Cankarja.
Ob koncu prispevek Janeza Cvirna nakaže še gospodarski pomen Dunaja n vphv dnnajsk^ga kapitala na industrializacijo na Slovenskem. Seveda j^ tu treba omeniti dunajsko "vesoljno" razstavo leta 18 73 in iisnehe slovenskih razstavIjalcev na njej, zlasti Ljubljančana Alberta Samai.se. Na Dunaju so si 'skali dela .-idi dela ve i, trgovci, obrtniki, gostilničarji, koslan-jarji; redno so v prcstolmci nakupovali premožnejši mcičani. Z druge strani p<i so Dunajčam kol tunsl radi piihajali v slovenske dežele, v zdravilišča, v hribe m od konca stoletja tudi na morje.
Razstava jc bila postavljena v Cankarjevem domu od 6. februarja do 5. marca 1995 od 5 aprila do 12 maja pa bo na Avstrijski akr.dcmiji znanosti na Du naj.i.
Gorazd Stari ha