Hotel »Bellevue« kot ping—pong žogica
Hotel z izredno lepim razgledom na širšo Ijubljansko panoramo s pobočja šišenskega hriba poznamo pod imenom »Bellevue«, kjer stoji že blizu sto let. Pred tridesetimj leti je bil obnovljen, ker pa se časi spre-minjajo, že dolgo več ne ustreza vse strožjim hotelskim standardom in kri-terijem. To lahko vsakdo ugotovi, kadar ga obišče. Redki tuji gostje, ki v njem gostujejo v poletnih mesecih, se sprašujejo in čudijo, kako je lahko na tako ugodni lokaciji in legi nezani-miv za večja vlaganja, ki bi ga dvi-gnila na zahtevnejšo raven, toliko bolj, ker v Ljubljani hotelskih in pre-nočitvenih zmogljivosti višjega stan-darda primanjkuje.
»Naše prenočitvene kapacitete so zasedene med 80 in 85 odstotki in razpolagamo v dvajsetih sobah s 46 ležišči. Gostje so pretežno poslovni Ijudje, čez poletje pa tudi turisti. Zaposlujemo od 22 do 24 delavcev, ki prejemajo relativno dobre osebne dohodke, saj znaša mesečni osebni dohodek kvalificiranega natakarja in kuharja za redno delo blizu 240 tisoč, za polkvalificirane in nekvalifi-cirane delavce pa se sučejo okrog 170 do 190 tisoč dinarjev, vendar imamo z njimi težave, ker se jim še vedno zdijo prenizki, »nas je sezna-nil Roman Jan, ki je delovno mesto poslovodje prevzel pred štirimi meseci. »Hotel 'Bellevue' posluje v sklopu 'šolskih delavnic' Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljub-Ijana. Letošnja realizacija prometa v I polletju je bila za 115 odstotkov višja od lanske v istem obdobju, kar pa ne daje prave podobe dejans-kega povečanja zaradi različnih vpli-vov inflacije,« je pojasnil.
Iz pogovora smo lahko razumeli, da se celotni dohodek in ostanek čistega dohodka po odbitku osebnih ddhodkov, rezervnega sklada in sklada skupne porabe, ugotavlja samo na ravni šole kot delovne organizacije. Da ostanka čistega dohodka za razširjeno reprodukcijo verjetno šola nima, je sklepati po tem, da nima finačnih sredstev za obnovo dotrajane fasade hptela, ki bi po predračunu stala okrog 12,300 tisoč dinarjev, ustvarjeno amortiza-cijo pa porabijo sproti za vzdrže-vanje in popravila, da jo ne izniči prej inflacija, je pojasnil Roman Jan.
Zelo dobro pozna razmere in pro-blematiko okrog hotela tudi nekdanji šišenski župan, Danilo Sbrizaj, posebno ker je bil do 1984 leta direktor Srednje gostinske šole v Ljubljani ter do lanskega leta, celih 8 let predsednik turistične zveze Ljub-Ijana.
»V prejšnjem sistemu izobraže-
vanja, ko so se na Gostinski šoli vzgajali samo natakarji in kuharji, je hotel 'Bellevue' kot šolska delavnica odprtega tipa, zaposloval samo učence in učitelje praktičnega pouka s šole in so bili zato stroški delovne sile zanemarljivi. Učenci so v 3 letih usposabljanja pridobivali znanje predvsem s praktičnim delom v našiti šofskih defavnicah rn so v tem času imeli le 18 tednov teoretičnega pouka na šoli. V sedanjem sistemu usmerjenega izobraževanja pa so šolske delavnice povsem izgubile svoj pomen. Zdaj se učenci uspo-sabljajo na šoli predvsem s teoretič-nim in le 406 ur s praktičnim poukom v vseh štirih letnikih skupaj. Hotel ima tako na razpolago le tiste učence, ki nimajo sklenjenih pogodb o izobraževanju z nobeno delovno organizacijo, teh je pa zelo malo. Zato je hotel prisiljen poslovati z delovno silo v rednem delovnem razmerju,« je povedal Danilo Zbrizej.
O prihodnosti hotela je vzklilo že več idej, med njimi 1980 leta tudi ta, da bi v njem slovensko gostinsko turistično gospodarstvo ustanovilo Center za izobraževanje zaposlenih kadrov v tej panogi, kakršne poznajo povsod v razvitih turističnih deželah. Vanj bi gospodarstvo te panoge v tem primeru vložilo sredstva za pre-novo v hotel visokega standarda, vendar je zamisel žal propadla, nam je razložil med pogovorom.
V povzetku lahko torej sklenemo ugolovitev, da hotel 'Bellevue' kakr-šen je, v sestavi Srednje šole za gostinstvo in turizem, nima perspek-tive in tudi ni nobenega opravičila, oziroma razloga za povezavo s šolo. Njegova dejavnost in ustvarjanje celotnega dohodka z redno zapo-sleno delovno silo so atributi, s kate-rimi lahko takoj posluje kot samo-stojna delovna organizacija ali kot delovna enota v sklopu katere druge hotelske, gostinske ali turistične delovne organizacije, kjer bi uresni-čevala svoje samoupravne pravice razpolaganja z ustvarjenim Gelotnim dohodkom, katerih sedaj nima. Slednjič bi bilo prav, da hotel najde svoje mesto s to lokacijo in lego v večjem hotelsko turističnem sistemu, ki bi ga bil pripravljen z naložbo usposobiti v zahtevno kate-gorijo in dati Ljubljani objekt kakrš-nega potrebuje. Za nameček, morda za nekoga danes še heretično raz-mišljanje, kako bi bil sprejemljiv predlog, da bi hotel prevzel zaseb-nik. Svež veter zasebne pobude, bi najbrž ne škodil družbenemu hote-lirstvu toliko, kot mu škoduje lastna inertnost.
Ivo Osolnik