Izhaja od meseca oktobra 1965
List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno
Leto izhajanja: XII
Št. 5
maj
GLASILO DELAVCEV TOSAME
Solidarnostna pomoč
Tudi TOSAMA se je .pridružila akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu na Tolminskem. Dne 10. t. m. smo po hitrem postopku kupili dn takoj, še istega dne odpel jali novo prikolico v Tolmin. Štab civilne zaščite Sob Domžale je namreč določil, da se takoj, med drugim .pošljejo 4 prikolice, ker je stanje na potresnem področju kritično.
Vsi narodi Jugoslavije, še zlasti pa Slovenija, so prihiteli na pomoč prizadetim. Med prvimi je bila tudi občina Domžale, saj je takoj
Tokrat objavljamo v že tradicionalnem »Našem razgovoru« pogovor z delavci v pomožnih obratih. Mnenja in o-cene o delovnem prispevku, ki jih imajo vzdrževalci si lahko preberete na strani 6.
30. aprila na predpražnik dela je bila svečana seja skupnega delavskega sveta, na kateri so bila podeljena priznanja in nagrade sodelavcem, ki so v T osami lani praznovali 10, 20 in 30 letnico zaposlitve (stran 5).
po potresu poslala prvo pomoč v obliki šotorov, odej in drugim potrebnim materialom; včeraj pa je odposlala že drugo pošiljko, med njo je bila tudi prikolica našega kolektiva.
Tako organizirana in hitra solidarnostna pomoč naših delovnih ljudi je vsekakor ublažila težak položaj prizadetega prebivalstva in je lep dokaz tovarištva, humanosti narodov Jugoslavije, ki 'izhaja predvsem iz NOB in prenosa teh tradicij na povojne generacije.
M. P.
Začetek javne razprave osnutka Zakona o združenem delu
Prav gotovo ste že vsi preko radia, TV in časopisov slišali za osnutek Zakona o združenem delu ali kakor se praviloma imenuje: mala ustava. Cilij teh informacij je čim-popolmejše seznanjanje delavcev z osnutkom zakona.
V skadu z občinskim programom javne razprave, smo tudi v naši delovni organizaciji pričeli 5. 5. 1975 z javno razpravo, ki je bila v tej prvi fazi namenjena družbe-no-poLitičndm organizacijam. Razprava je potekala v obliki predavanj, katere so pripravili poroče-valai po posameznih poglavjih o-snutka zakona. Zaradi omejenega časa je bila ta razprava res le prva informacija, katera pa se mora nujno nadaljevati. Em izmed možnih oblik informiranja je tudi glasilo »Tosama« dn v tej smeri se že (Nadaljevanje na 2. strani)
Ocena finančnega stanja
Mimiil ije prvi mesec novega finančnega poslovanja, ,ki povzroča veiliiko težav delavnim organizacijam. Kakor je razvidno iiz javnih informativnih sredstev, težave ne bodo hitro odpravljene, saj se pričakuje, da bo dosti itežav zaradi zmanjšanja obsega prodaje in s poplačilom obveznosti iz prvega kvartala.
Tudi ta zadnja faza dokončnega prehoda na nov plačilni sistem v naši delovni organizaciji ne bo povzročil bistvenih težav, ker imamo še dovolj likvidnih sredstev. Tako nam je uspelo, da smo z indosira-njem menic im z gotovino že poplla-čali vse znane obveznosti za leto 1975 in L kvartal leta 1976, prav tako pa tudi sproti v roku 15 dni plačevali nabavljeno blago v mesecu aprilu. Tudi inozemski dobaviteljem plačujemo dokaj dobro in scer v roku 45 dni.
Terjatve od kupcev za leto 1975 smo skoraj v celoti liztenjali. Na dan 30. 4. 1976 je bilo še neizterjano 1,419.763.— din, od tega je bilo v maju poravnano 335.842.— din. Izterjati moramo tudi cca 18 milijonov din terjatev 'iz I. kvartala 1976. Zakonski predpis predvideva, da morajo biti plačana ali zagotovljen instrument plačamja najkasneje do 20. 5. 1976. Po majskih prilivih denarja sodeč, bo večji del teh terjatev poravnan z gotovino, preostalo pa zavarovano z menico z zapadlostjo do 90 dni. Pričakujemo, da bomo od nekaj manjših kupcev, ki še niso poravnali lanske dolgove, le težko izterjali dolžne zneske
in da bo treba vsakega posebej obravnavati dn najti možnost za poplačilo dolga.
Na finančnem področju torej ni posebno težkih problemov, dočim pa je drugačna slika področja prodaje. V aprilu smo realizirali le 63 % planirane prodaje, kar je zaskrbljujoče, istočasno pa tudi opravič-
Zaradi povabila tovarišev iz Senožeč, katerem smo se z veseljem odzvali, smo se 17. aprila zbrali pred tovarno. Najprej smo (imeli krajši sestanek, nato pa smo odšli na pot.
Sama pot do Senožeč je bila kar precej pestra, saj smo doživeli prav vse vremenske prigode. Dež, megla din sonce so nam krajšali pot. Ko smo prišli v Senožeče, so nas že čakali tov. direktor in drugi predstavniki. Bili so zelo gostoljubni, nam pokazali delovno organiza-
Ijivo. Majska poročila so sicer obe-tavnejša, vendar bo potrebna dodatna aktivnost na prodajnem in finančnem področju, če hočemo) da bo prodaja večja.
Splošni gospodarski položaj naše delovne organizaidje trenutno ni zaskbljujoč in vise (kaže, da bomo normalno poslovali vse ileto. Pri tem moramo povdariti, da bodo finančni rezultati znatno manjši kot preteklo ileto, kar nas zavezuje k čim racionalnejšemu gospodarjenju z vsemi elementi poslovnega procesa.
Janez LESKOVEC
ašjo. Hodili smo po tovarniških o-bratih lin bili presenečeni, ,kajti videli smo veliko in depo tkalnico, poleg pa še moderno dvoetažno zgradbo, katero so zgradili v preteklem letu. Tov. direktor nam je povedal, da bodo novo zgradbo — spodnji del takoj opremili s tkalskimi stroji, drugi del prostora pa bo namenjen za pripravo materiala. S tem lahko računamo, da se bo kapaciteta gaze kmalu povečala, kar je razveseljivo obojestransko.
(Nadaljevanje na strani 4)
Srečanje komunistov Tosa-me in Tekstilne tovarne Senožeče
ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
piri pravi ja gradivo za eno naslednjih številk.
Vsekakor si moramo prizadevati, da bo sleherni član naše delovne organizacije seznanjen z osnutkom zakona, ker bodo le v tem primeru lahko podane pripombe im novi predlogi. Tako bo Zakon o združenem delu res mala ustava delavcev, ki bodo pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu dn družbi upravljali svobodno, neposredno in enakopravno svoje delo in celotno družbeno delo v odnosih demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti v organizaciji združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbi v celoti.
A. F.
5. maja so družbeno politične organizacije Tosame pričele z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu
Sprejeli smo razvojni program
1976 -1980
V seriji člankov o našem sred- mo program modernizacije, nijeroonem razvojnem programu si Glede tkalnice ovojev je situaci-danes nekoliko podrobneje oglej- ja o modernizaciji že znana. Prvot-
Razglednice z gradbišča na južni strani Tosame
no je bdilo sicer mišljeno, da se bodo novi igelnd avtomati monitiraLi šele v novi proizvodni hali, vendar je sklenjeno, da se bodo, vsaj manjši, postavili že kar v obstoječih prostorih. To je koristno zaradi same privajenosti na novo strojno opremo, kot tudi zaradi ekonomskih komisti, ki jih nova strojna oprema prinaša (glede širšega izbora možnosti tkanja, cenejše strukture materiala in dela iitd.j.
V	konfekciji je predvidena vrsta modernizacijiSlkih ukrepov. Zamišljeno je, da bi se v letih 1977
—	1978 modernizirala tehnološka izdelava rezanja rezanih in mavče-vdh ovo/jev — kar bi praktično pomenilo zgolj uresničitev že izdelanega projekta. S tem se predvideva večja produktivnost, normalnejše delovne pogoje in boljšo kvaliteto.
—	Že v prejšnjem članku smo omenili namen osvojitve lastne proizvo-dnze ovojev gypsona, želi se tudi povečati proizvodnjo in izbor kom-pres, posodobiti način izdelave tni-oglaitilh rut, proti koncu obdobja pa osvojiti tehnologijo izdelave zdravniških mask iz netkanega blaga. Pirav talko naj bi ob koncu obdobja osvojili tehnologijo izdelave vatirancev — lahko pa še zgodi da pride do realizacije že prej.
Organizacijo dela naj bi izboljšali pri izdelavi sanitetnih torbic in omaric, sploh pa že kasniimo pri organizaciji dela v celotnem oddelku, na podlagi work faotor sistema. Prav tako je v programu modernizacije vključen namen strojnega načina izdelave staoičevine in ureditev klimatskih naprav.
V	mikalnici želimo preiti pri 10 gr vati iz ročnega na strojno izdelavo, s čimer naj bi prihranili na delovni isiii. Za ostale dimenzije vate je predvidena elektronsko določanje teže (v letih 1977 — 1980) s spremembo vrečke — na preklop, s čimer se bo povečala produktivnost dela, prihranili se bo material, embalaža pa bo tudi cenejša. Pri mimoiseptu želimo preiti na domačo celulozo z dodatkom predelanih odpadkov — za kar bo potreben nov mlin. Vložke želimo že takoj na začetku obdobja strojno pakirati s čimer bo prihranek na delovni sili in materialu, za celoten oddelek pa želimo urediti transport, urediti strojno spejanje kartonov, ob koncu obdobja pa doseči možnost pnevmatskega napajanja mikal mikov.
Takšen je na kratko opisan program moderuizaoije naše tovarne do konca leta 1980!	T. L.
0 0
4 St. 5 — maj 1976
Rak na
Po zapiskih ginekologa doc. dr. STOJANA HAVLICKA
Prvii v/.rokii za mastainek raka na vratu lin telesu maternice nam še niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pni moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spalnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih veti mediaime se trudijo, da bi s svo-jiimi znanstveno — raziskovalnimi študijami čim prej odkrili vzroonikc rakavih obolenj.
Ženska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so (izcedki Iz nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krvavkastd izcedki po občevanju. V itakih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o isvodh opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nuljno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da hi že od 18. 'leta dalje hodila vsaj enkrat letno na ginekološki preged. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žen-
sko stal življenje, ker je tako zamudila začetek zdravljenja.
Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologom o vseh svojih težavah lin opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Če odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponoven pregled. Vse ite preiskave so neboleče. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu 'maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Cim prej odkrijemo prednakave spremembe ali začetnega raka tem laže in uspešneje jih zdravimo im ozdravimo!
Žal, pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je ralk že močno mapredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti — znanilci raka sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje.
Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obseva-
SRECANJE KOMUNISTOV TOSAME IN TT SENOŽEČE
Vemo, da gaze še vedno manjka, da smo večkrat že delali v prostih sobotah in s tem vsaj delno ugodili tržnim zahtevam.
Po ogledu tovarne smo šli v .jedilnico, kjer smo imeli skupni sestanek, oziroma tovariško srečanje z delavci, s katerimi že 20 let sodelujemo.
Tov. direktor in ostali so nas zelo obširno seznanili o samem nastanku tovarne, s težavami in problemi v 20 letih našega skupnega dela. Povedali so, kako se (je začelo pred 20 'leti. Od nekod so dobili 4 stare tkalske stroje, ki bi biili že za odpad. Delo se je pričelo s požrtvovalnimi delava!, z njihovo voljo in vztrajnostjo. Danes se vidijo rezultati dela, saj so zgradili lepo moderno tovarno.
Tovarna je koristna tudi za sam kraj Senožeče, saj si danes tam služi kruh več kot 100 delavcev. Pomagajo tudi drugim s prostovoljnim delom v prostih sobotah, odpovedo se zaslužku in s tem pomagajo pni komunalni dejavnosti (ceste, šole itd.), da bo ta del naše
Primorske pokrajine bogatejši Ln lepši.
V	naših razgovorih smo videli, da se premalo poznamo, da je premalo tovariških srečanj delavcev Tosame in Tekstilne .tovarne Senožeče. Če se bomo dobro poznali med seboj, bomo prijateljsko sodelovali bo tudi mnogo manj problemov.
V	20 letnem sodelovanju smo veliko pomagali drug drugemu in (imeli obojestranske 'koristi. Na pobudo nas vseh smo sklenili, da se naš uredniški odbor Tosame razši-mi, da v njem sodelujejo tudi tovariši iz Senožeč, da tudii oni dobijo naše glasilo »Tosama«. Oddaljenost med nami bo vedno manjša (in pri odločitvah ne bo problemov, le zaupati si moramo.
Po zaključku naših razgovorov s nas povabili na kosilo. Pogovori so tekli še dalje in ob dobri zakuski in kozarčku terana.
Čas je hitro mineval, morali smo domov, v Domžale. Ob stiskih rok smo ijim še enkrat (izrekli hvala za povabilo in nasvidenje v Tosami.
Franc Štiftar
njem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda 'tudi od stanja drugih organov (kot so srce, pljuča Itd.
V Slloverajii smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso lizostai. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj .na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju im zdrav-lijanju začetnih bolezenskih Sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrgle v raka Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne (krvavitve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko (je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši. Ženske, ki so umrle za rakom na matarniai, so si, žal, velikokrat same krojile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom.
Zdravljenje nd važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, 'ki (jo v svoji ne-doletnosti nujno potrebujejo.
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji TOSAME in njenim predstavnikom se najlepše zahvaljujem za obisk, cvetje in darilo v času moje bolezni.
Pojbič Lojzka ZAHVALA
Sodelavkam iz oddelka pripravljalnice se toplo zahvaljujem za šopek cvetja in obisk v bolnici.
Hvaležna sodelavka
Lojzka Pojbič
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata »TOSAME« se iskreno zahvaljujem za obisk, cvetje in denar v času moje bolezni.
Cerar Angelca
Svečana seja Skupnega delavskega sveta
Na predpražnik dela, 1. maja, je bila 30. 4. svečana seja, na kateri so podelili priznanja in nagrade vsem sodelavcem, ki so bili v podjetju zaposleni 30, 20 in 10 let.
Predsednik skupnega delavskega sveta ije v svojem govoru orisal Pomen praznika dela, njegov zgo-dpvinskii nastanek in borbo delov-oib ljudi za socialne pravice. V svojem govoru je tudii prikazal težak položaj delavcev v stari Jugoslavija dn njihovo trpljenje ter njihov delež pri osvoboditvi domovine v NOB. Sele z osvoboditvijo si je naš delovni človek pridobil svoje pravice, po katerih je stoletje hrepenel.
Danes delovni ljude postajajo tista osebnost, ki bo dejansko odločala o dobrinah, ifei jih ustvarja. . TovariS predsednik, Ivan Cerar, le med drugim še dejal:
Svet koraka v socializem in tega Pohoda nemore zadržati nobena ^ila. Reakcionarne sile lahko samo zavirajo ta pohod, ne morejo pa ga Preprečiti. Kolo zgodovine se ne {Pore vrniti nazaj, zgodovina pa je kapitalistični družbeni sistem obhodila na propad: tisti sistem, ki Je v stati Jugoslaviji poskušal z gumija vkaimi in glavnjačami, si-stem, ki je Chicagu pobijal stavkajoče delavce in ki je nedavno tega v Vietnamu 'pobijal goloroko Ijud-»tvo, danes povzroča smrt tisočem delovnih lij udi v Libanonu, ne more biti priljubljen in ljudski.
Jugoslovanski narodi so svojo svobodo plačli prav tako z veliki-tni žrtvami, zato imamo v medna-rednem delavskemu gibanju velik ugled in spoštovanje.
Naši delovni ljudje so lahko srečni, ker imajo tisto, kar drugi naroda nimajo, to je tovariša Tita, katerega ves vet občuduje, spremlja in mu sledi v njegovi borbi za
mednarodno delavsko solidarnost, svobodo in mimo sožitje med narodi.
Rri kraju pa je tov. Cerar rekel:
Štejem si za posebno čast, da lahko danes, na tej seji, izrečem priznanje 'in zahvalo za prispevek in trud, k so ga vložili za naš napredek s svojim neutrudnim 30, 20 in 10-iletnim delom naši jubilanti. Želim, da jim bo to priznanje vzpodbuda pri njihovem nadaljnjem delu in prizadevnost za dobrobit vseh
delovnih ljudi Jugoslavije in za naš lepši jutri.
Nato je sledila svečana podelitev priznanj in nagrad, ki so jih prejeli za 30 let dela: tov. Silva Debevc; za 20 let: tov. Andrej An-drejka, Anton Kavka, Vinko Pirnat, Rezka Kovič; za 10 tet dela: tov. Franc Berdajs, Franc Brodar, Mihaela Gaberšek, Martin Gorjup, Matija Jeretdna, Ciril Kump, Miro Lipovšek, Anton Laznik, Marica Lazarevič, Francka Moneta, Marija Osolin, Franc Peterlin, Franc Pevec, Ivanka Pirnat, Jože Prašnikar. Franc Rožič, Stane Rožič, Ivanka Šiivavec, Anton Urbanija, Jakob Vodnjav, Albina Zajc, Marjan Mcr-kuždč. Mari/ja Cajhen, Jaka Kovač, Marjan Pele, Rudi Rovanšek, Jože Tič in Srečo Urankar.
Tudi bivlšim predsednikom samoupravnih organov lin njihovim namestnikom so bite podeljene nagrade in priznanja.
K prazniku 1. maja je ob zakl jučku izrekel vsem iskrene čestitke tudi direktor podjetja.
Nato je bila zaključena svečana seja. Vsi razpoloženi in zadovoljni so se prisotni razšli na priprave za praznovanje svojega velikega nraz-raika, ki ga je vsak na svoj, njemu priljubljen način preživel.
M. Požek
ZAHVALA
Predstavnikom osnovne organizacije sindikata se najtopleje zahvaljujem za obisk in finančna sredstva v času moje dolgotrajne bolezni.	Švigelj Ančka
Naš razgovor
Kot smo obljubili, dragi bralci in sodelavci, je današnji razgovor namenjen pomožnim obratom. Fre-dno prionom konkroton razgovor, bi rad pojasnil še zelo zgrešeno minenje, češ, da so pomožni obrati »najmo zlo«. Če le malo premislimo, si bomo priznali, da so POSLEDICA DELA.
Skupina mehanične delavnice je
najštevilnejše zastopana. Zanimivo je, da ni bilo nikogar, da bi hotel dati svoje ime za razgovor, češ: zdaj sem sajast lin umazan, potem bom pa še očrnjen. Nič ni pomagalo, zato sem prišel k njim med malico, ko so bil vsi skupaj in pripravljeni za razgovor.
V delovnem okolju se odlično počutijo. Iz zakajene kamre se jim je delavnica po beljenju spremoni-la v prijeten delovni' prostor. Da je še prijetnejše, poskrbi krotitelj »drejponka«, ki skrbi za cvetlice v 'lončkih, obešenih na zid. Moti jih samo to, da nimajo vantilaeije in da varilnica ne ustreza varnostnim predpisom.
Zelo cenijo razumevanje odgovornih pri nabavi obdelovalnih strojev in orodja, saj tako lahko sami opravijo mnoga zahtevna dela. Celo še več, tudi drugim napravijo usluge, ki jih itd ne zmorejo. Kategorično po so se zavzeli za to, da njihovo delo kljub načrtom ni vnaprej pripravljeno. Iz mnogih razlogov teorija mn praksa ne gresta z roko v irdki. Pri izdelavi novih 'Strojev in izdelavi izboljšav za že obstoječe, se pojavijo zahtevni problemi, katere rešijo le s svojo
iznajdljivostjo in medsebojnim sodelovanjem. Največ je zadovoljstvo jim je, ko po težki »operaciji« polomljen stroj s .pomočjo njihovih rok lin truda spat steče on zapoje pesem o dinareikh. Ko smo že pri dinarčkih: sprašujejo se upravičeno jezni, kako je mogoče, da v be-lilnioi (.težkim delovnim pogojem navkljub) prejemajo večje dohodke
kt ključavničar s srednjo strokovno no šolo. Prometnik na cesti in mojster v delavnici sta nerado videni osebi, vendar so se kljub temu zavzeli za svojega Viktorja Gaberška,
ki naj bi bil po njihovem glede na zahtevnost dela, v tistih ocenitvenih kategorijah kot vodje oddelkov.
Želje?
Poleg uspeha TOSAME si želijo samo to, da bi se njihovo delo ocenilo vsaj približno tako kot nedvomno zasluži.
Za naslednjo žrtev sem si izbral elektrikarje. Njih se navadno omenja v zvezi z denarjem, češ lahko njim, ;td pa imajo plače! Vendar je lačnemu včasih skorjica toliko kot pečenka. Vsako delo zahteva svoje, eno znanje, drugo moč. Bistvena razlika med elektrikarjem in ostalimi poklici pa je v tem, da elektrikar ne sme delati napak. Boste rekli: kaij pa če jo? — Njegov ali nekoga drugega pogreb lin po; slovilni govor z besedami hvale, ki ga z žaalstjo v srcu izreče predstavnik kolektiva.
JAMŠEK Franc je v TOSAMI že 15 let, zadnje leto je vodja elekitro delavnice. Čeprav droban in ni iz družine velikanov, odlično vodi delo, v vsako stvar vtakne .svoj nos, vedno je poln idej in zamisli. V slabo bi mu lahko štel le, da se ponavadi pojavi, ko bi si človek hotel vzeti malo sape, že z novo nalogo. Le s težavo sem ga nagovoril za pogovor. Ko pa si je že vzel čas zanj, je kar bruhnilo iz njega: »Sam več, kakšno je naše delo. Najbolj si želim, da se ne bi komu izmed nas ali zaradi nas kaj zgodilo, da pa bo vse narejeno dobro Ln v pravem času, pa bomo skupaj poskrbeli«.
Nemalokrat smo postavljeni ob zid ko zaradi drobnega materiala, ki ga ni pri roki, delo ne gre naprej-
»Res je, smatram in želim, da
bi drobni material nabavljali v bližnjih Domžalah, kjer se nabavi lahko skoraj vse, tako pa se dogaja, da je vprašljiva nabava instalacij; skega materiala, kar nikakor ne bi (Nadaljevanje na strani 7.)
smolo biti problem. Krajša zastoj v inašom delu pa včasih za kolektiv pomeni veliko škodo.
Pni priključitvi novih ali predelavi starih strojev se včasih pojavilo večji problemi. Kako jih irešu-lete?
»Zal tu pogrešam sodelovanje in vočjo elastičnost pristopa ;k rešitvi problema od vodstva navzdol. Prav hi bilo, da bi ob večjih nakupih ali delih lahko svoje mnenje v zvezd z elektriko podal tudi naš Predstavnik. Izognili bi se kasnejšim neljubim predelavam in grdim besedam na račun popravil.«
Ko sem ga prosil, naj kaj pove o samem delu, me je odpravil češ: »Pozabil si, da imamo delo. Saj si domač, kar doma napiši!«
De bi rad, da bi moje besede izzvenele kot hvalospev. Obratni elektrikar se pri nas kljub svoji izobrazbi vsak dan znova uči. To ni-50 samo tečaj za »S« naprave in točaji za spoznavanje in spremljanje hitrega razvoja elektronike. Tu le vsakdanje delo, ki zahteva poznavanje mehanskega ustroja vseh strojev v TOSAMI, da potem uspešno sledimo napakam v električnih »klopih. rPi tolikih strojih, starih ln najmodernejših, pa brez vzajemne pomoči in izmenjave izkušenj ne bi išlo. Samo ita, kii poizkusi ve, kako neprijeten občutek je, ko se »troj ustavi, napake pa ni in ni mogoče najti. Opazke pa te občutke še »Polepšajo«. Odkrita napaka je kot kamen odvaljen s srca, kot kupa Pelina pa, ko slišiš, da si nujno zio.
Važen člen v verigi pomožnih obratov je mizarska delavnica. Sta-rojši tralkotkalski stroji zahtevajo Precej vzdrževanja, vsak oddelek ''nse pa dnevno rabi njihove storitve.
n Za razgovor se je rad odzval Dano Juteršek. Vodja je v mizarski delavnici, član našega kolekti-'■'n Pa že kar 24 let. Bil je član ali
predsednik že skoraj vseh samoupravnih organov. Na vprašanje, kaj meni o odnosih v tovarni je de-jai:
»Želim si, da bi tako še dolgo ostalo. Brez težav tako nikjer ne gre. Ne bi rad kritiziral, vendar pogrešam kontoaktiranja med vodstvom lin ostalimi zaposlenimi. Je mar to odtujevanje vodstva delavcu, težnja k razredom, ali nesposobnost prilagajanja njim, ki bi jim včasih beseda vodje ogromno pomenila. Je to težko?«
Pogosto je mnenje, da delo pomožnih obratov ni prav cenjeno?
»Žal naše delo navadno ocenjujejo tisti, ki jim je skrb široka proizvodnja. Tolažimo se s tem, če smo če »nujno zlo«, smo za proiz-vodnjo NUJNI. Pri tem ne smemo pozabiti, da ,je vzdrževalcu pogoj za sprejem srednja 'Strokovna šola, kar v proizvodnji ni vedno. Kot nepravilno bi lahko ocenili dejstvo, da so vsi v PO obsojeni samo na svoje delo.
Kako ocenjujete novo organiziranost lin vlogo PO?
»Začetni problem je bil že opredelitev. Pravilnost naše odločitve ter uspeh ali neuspeh nove organizacije pa bo prinesla že bližnja prihodnost.«
Pa še eno kočljivo vprašuje. Razširjeno je mnenje, da tudi, če bi rad — o kočljivih rečeh ni zdravo govoriti. Kaj mislite o tem?
»Kočljivemu vprašanju žal sledi kočljiv odgovor. V veliki meri se na žalost mišljenje približa resni-ai. Vendar pa šd upam trditi, da ta ki svoje delo vestno in dobro opravlja, pri tem pa nima ambicij po napredovanju, lahko svoje mišljenje vedno lin povsod pove na gias s pogojem, da se ne križa z resnico.«
.Nande »o’Skubi« je naš »olepševalni tehnik.« S svojimi barvami in čopičem marsikatero stvar polepša in ijd da lepši videz.
»Mene kar pusti pri miru’, mi je dejal. »Rad imam svoje delo, brez težav pa tako ne gre. Iz vsega srca si želim samo, da bi Tosama čdmibollje uspevala, da bi bila tudi moja žena zadovoljna, ko bi bilo desetega »ravbanje« končano (prenos plačilnih sredstev).«
Da nas pozimi ne zebe in da po-
Kot nagrado za delo v odborih, komisijah, v delavskem svetu, smo člani z dveletno mandatno dobo v teh organih odšli na izlet povezan z ekskurzijo v »Muro«.
Prav klavrno, deževno in zimsko
leti proizvodnja nemoteno teče, skrbijo naši kurjači.
Lvek Pavlič je eden izmed njih. Njegov poklic je ključavničar, pa so potrebe pokazale, da je šel v šolo za kurjača. Roke ije imel umazane od olja in masti, katere je bila polna črpalka, ko ji je menjal tesnila.
»Bo kar šlo«, je rekel. »Velikokrat bi najraje zaklel in vse skupaj pustil. Pa saj ni vedno tako. Vsako dalo nudi tudi lepe trenutke Kljub vsem ukrepom moraš še vedno delati 'ponoči.
»Res je, vendar kar se mora, ni težko. Vsi se zavedamo, da vrsta dela od nas zahteva tudi delo ponoči lin čeprav proti jutru glava sama od sebe pada navzdol, vzdržimo.«
Kaj bi ši na svojem mestu želel?
»Nav, večji kotel, saj so zmogljivosti sedanjih že premajhne. Mnogočesa si še želim. Pa kaj, ko verjetno večina želja ne bo nikoli izpolnjenih. Pa saj tega smo vsi že tako ali tako navajeni.«
Marsikatero grenko so rekli člani PO. Včasih je blia beseda izrečena nepremišljeno, vsled želje, povedati čim več. Vendar pa ne moremo 'mimo srži razgovora, mimo osnovne misli, da se čutijo zapostavljene, da njihovo delo nima prave cene. Mogoče vse skupaj ni tako kritično kot sprva izgleda. Vendar ogenj, ki dalj časa samo tli, največkrat naredi več škode kot tisti, ki zaplamti z vso močjo in je tako opazen in tudi pogašen.
je bilo aprilsko jutro, ko smo se še vsi krmežljavi odpeljali z dvema avtobusoma izpred »TOSAME« proti Prekmurju.
Ko se približamo Prevojam, bri-
(Nadaljevanje na strani 8)
JOSAMOVCI" v Muri
»TOSAMOVCI« V MURI
sejo brisalci težke ledene kaplje, komaj pa se nova gruča sodelavcev posede, že zagledamo snežene kuclje vrh Trojan. Hmeljišča v Sa-vrirnjskd dOlinii se pripravljajo na o-zelenitev. Ko se vozimo skozi Colje, se nekaterim zaspancem le začne j o svetlikati oči, posebno ker Dano in Janez z dovtipi poskušata »pokvariti« morečo tišino An iklavmost. Ko hitimo mimo Frankolovega, le bežno vidimo ob cesti spomenika, /ki nas spominjata na dni, ko je še tekla kri za našo svobodo. Prebudi se tudi France An raztegne svojo »vlačugo«, tako da se po avtobusu razili je pesem. Proti Mariboru se še nismo peljala po novi cesti, temveč še po stari, ovinkasti in sem ter tja precej sitnmi, pOsobno naprej od Maribora. Brane začne sliniti svoje orglice s prijetnimi melodijami in nato naštevati bajerje bogate z ribatmi.
Pred Lenartom v Slovenskih goricah stoji v idiličnem gozdičku gostišče »čiimi les«, kjer se za zajtrk okrepčamo in celo harmonika dobi boljšo »štimo«. Oziramo se skozi okna na bajer, a še vedno dežuje. Hiiitro se pripeljemo v Pomurje. Radgona se ponaša z novim mostom prijateljstva kot sta ga imenovala tov. Tito lin avstrijski predsednik. Tov. Tito je simlbolično prerezali trak in s tem odprl prehod k sosedom.
Kalna je bila tisti dan hinavska Mura z visokimi nasipi. Tudi cesta je speljana precej visoko zaradi pogostih poplav. Kar hitro se pripeljemo skozi Radence v Mursko Soboto.
Idilično podeželsko mestece nas slabo sprejme, hladno in deževno. Industrija je skoncentrirana izven mesta, center je trgovski, v parku pa je veličasten spomenik sovjetski armiji, ki je tu prekoračila meje in v TI. svetovni vojni na tem področju z našimi borci zadala zadnji udarec fašizmu.
Veter nam viha ovratnike, ko nas predstavnica »Mure« pelje preko irazsežmega dvorišča v halo. V oddelku moških srajc vidimo pridne roke delavk lin tekoči trak od krojenja, rezanja, trobljenja do končne faze likanja in pakiranja. Moški se bolj zanimamo za izvajalke teh del, ženske pa seveda otipavajo in hvali/jo kvaliteto blaga in občudujejo vzorce.
Vsega nam v »Muri» niso pokazali, ampak so nas peljali le še v oddčlek za izdelavo ženskih Oblek.
V sejni dvorani nam tovarišica iz propagande pripoveduje o težavah, o samoodpovedovanju, združevanju, uprav jan ju o odločanju, osebnih dohodkih in o vsem, kar nas je zanumalo.
Objekti so ogromni, prijetno okolje, zelenice, nasadi cvetja in pomislite, v Muri imajo tudi telovadnico in igrišče za tenis, košar-
ko, rokomet in mali nogomet, v bližnjih Radencih pa na razpolago kegljišče. Vse je asfaltirano..
Ko nam je propagandistka nanizala uspehe tega 3.400 članskega kolektiva in mesta, nas je vprašala, če si še vedno predstavljamo Prekmurje kot zaostalo področje Slovenije.
Imeli so probleme z migracijo delavk v Avstrijo im Nemčijo, zato so se podali v gradnjo stanovanj in kvallifioirane delavke so ostajale doma. V mestu smo res videli nove bloke last »Mure«. Podali so se v velike investicije, marsičemu so se odrekli v škodo osebnih dohod-kv, vendar se jiim danes to bogato obrestuje. So majvečjd v državi in izvažajo po vsej Evropi.
Kraji v Pomurju in Prekmurju imajo delavcev dovolj, vendar pre-malljo tovarn.
Kratka zahvala tov. Leskovca, bežen ogled mesta in že smo se odpeljali proti turističnim Raden-cem, kjer smo namočili svoja bedra v topli vodi (29o C v bazenu).
Voda človeka izčrpa in zato sta nas kljub lepim krajem, zanimivimi gnezdi štorkelj, voznika srečno pripeljala nazaj v »Črni les« na kosilo.
Polni želodci .so nam pomagali do vedrega razpoloženja. France je raztegnil meh, da smo zaplesali. Polovica okteta »Tosama« je pritegnila pomagače in še tisti najbolj najevoljni so pozabili na zunanjo mokroto.
Peljal smo se mimo Branetovih bajerjev, katerim je mahal v slovo z orglicami, čez Štajersko in se u-stavitli pri Konjšku.
Večerja je bila kar zadovoljiva: kranjska z zeljem, najboljši pa so seveda krofi. Malo smo še kegljali in ker se je v Tosamii popoldanski imeni že iztekala zadnja ura, smo udeleženci ekskurzije brž pohiteli pod okrilje domačega krova z lepimi vtisi.
P. s.
Še pravočasno za ogled tovarne in vsega drugega se je pred vratarnico »Mure« pojavil Slave, ki je imel baje dogovor s šoferjem avtobusa redne proge Ljubljana — Murska Sobota. Tako se je pripeljal na »solo vožnji«, ker mu je menda zatajila budilka in ga ni poklicala ob dogovorjenem času.
Končalo pa se je le srečno!
Jur
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljubljene mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iz trakotkalnice iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za finančno pomoč.
Pevec Ivanka
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata se prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ob moji bolezni.
Cerar Marija
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata TOSAME se najlepše zahvaljujem za darilo in obisk mojega moža.
Volčini Jelka
Delavski svet in tov. Bizilj Franc sta sklenila pred sodiščem združenega dela poravnavo naslednje vsebine:
1.	Udeleženca se sporazumeta o tem, da bo predlagatelj od 19. 11. 1975 dalje delal na delovnem mestu beiilca v oddelku belilmdee in prejemal o tega dne dalje tudi osebni dohodek ipo tem delovnem mestu.
2.	Udeleženca se sporazumeta, da prediagateliju do 18. 11. 1975 ni prenehalo delo na delovnem mestu vodje zavarovanja v splo-š no-kadrovskem sektorju im se glede na razporeditve na druga delovna mesta razvelja odločba o zavrnitvi zahtevka za varstvo pravic z dne 28. 5. 1975, da je odločba o razporeditvi in delovnega mesta gasdlec na delovno mesto embaler transportni delavec z dne 8. 5. 1975 lin odločba o Izreku ukrepa javni opomin z dne
17.	3. 1975 ter odločba delavskega sveta z dne 28. 5. 1975 o zavrnitvi zahtevka za varstvo pravic.
3.	Udeleženca se sporazumeta o tem, da se odločba drugega udeleženca o razporeditvi na delovno mesto beiilca v oddelku belil-nice z dne 1. 7. 1975 spremeni ta; ko, da se predlagatelj razporedi na delavno mesto beiilca z dnem 19. 11. 1975.
4.	Udeleženca se sporazumeta o tem, da bo drugi udeleženec povrnil udeležencu predlagatelju stroške postopka in sicer znesek 360,00 din kot povračilo dejanskih stroškov predlagatelja dn znesek 2.500,00 din kot povračilo stroškov zastopanja predlagatelja, vse v 15 dneh ipod izvršbo.
5.	Udeleženca se sporazumeta, da stopi ta poravnava v veljavo pod pogojem, če jo v roku 15 dni potrdi DS drugega udeleženca in v nadaljnjem roku 3 dni obvesti o tem sodišče. Drugi udeleženec se zavezuje ipodotii DS predlog o tem, da se pravnomočna poravnava objavi v internem glasilu drugega udeleženca, v prvi naslednji številki internega glasila po prejemu pravnomočne poravnave.
6.	Zastopnik osnovne organizacije sindikata se zaveže, da bo organizacija sindikata predlagala DS objavo poravnave, kolikor ne bo to storil drugi udeleženec.
Naše pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ugotavljamo, da zelo redki po-Zinajo s ven j e pravice iz omenjenega zavarovanja, zato smo se odločili, da vas o teh .pravicah seznanimo. Najpomembnejše naše pravice dz navedenega zavarovanja so:
1- pravica do starostne pokajmine za primer starosti;
2.	pravico do .invalidske pokojnine 'in pravico do poklione rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi deniarmiimi nadomestili za primer .invalidnosti;
3.	pravico do denarnega nadomestila (linvalidniine) — za primer telesne okvare;
4- pravico do družinske pokojnine za primer zavarovančeve smrti. Pridobitev, odmera im uživanje pravic:
a)	zavarovanec, ko dopolni 40 let pokojninske dobe oz. zavarovanko, ko dopolni 35 let pokojniinsike dobe, pridobita pravico do starost-'ne pokojnine ne glede na njuno starost;
b)	starostno pokojnino pridobi delavec (zavarovanec), ko dopolni 60 (let starosti, oziroma delavka (zavarovanka), ko dopolni 55 let starosti, če imata vsaj 20 let pokojninske dobe;
c)	zavarovanec, ki ni dopolnil 20 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko do-Pen 65 lat ‘Starosti lin zavarovanka 60 let in z najmanj 15 let pokojninske dobe, od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 mese-c®v v zadnjih 10 letih, to je tako-zvana gostota delovne dobe;
h Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove.
2.	Pokojninska osnova je povprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ikS ga je zavarovanec dobil v zadnjih 10 letih pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.
3- Kot leto zavarovanja se vzame koledarsko leto, v 'katerem lie dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe.
Osebni dohodki iz prejšnjih zavarovalnih let se valorizirajo oo albami u povprečnih osebnih do-dohodkov na Območju skupnosti, Pri katerih se uveljavlja pravica do pokojnine, valorizacija se o-Pravi s preračunavanjem prejšnjih osebnih dohodkov glede na raven povprečnih osebnih dohodkov iz zaldnjega koledarskega leta iz katerega je bil vzet osebji dohodek za izračunavanje pokojninske osnove.
Pri izračunavanju pokajminske o-■snove se uporabijo načela o minulem delu ter načela o družbenem dogovoru in merilih za u-smerjanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov.
Za odmero pokojnine se lahko predpiše, da se pri obračunavanju pokojninske osnove osebni dohodki vzamejo v določeni višini ali v določenem razponu po predpisanih merilih, oziroma se lahko predpiše najvišji znesek pokojnine.
Pravico do invalidske pokojnine dobi zavarovanec, ki je popolnoma nezmožen za svoje delo ,in za drugo ustrezno delo, s pokliono rehabilitacijo pa se ne more usposobiti za drugo ustrezno delo.
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec oz. delavec pravico ido invalidske pokojnine:
—	če mu pokojninska doba .pokriva itretjino ali večji del obdobja od dopolnjene najmanj 20 let starosti do nastanka invalidnosti,
—	če je v zadnjih 5 letih pred inva-lidiiostjo dopolnil 40 mesecev dejanske zavarovalne dobe ali v zadnjih 10 letih 80 mesecev,
—	če mu dopolnjena pokojninska doba pokriva 3/4 ali večji del do 20 leta starosti do nastanka
invalidnosti.
Zavarovanec, ki postane invalid pred dopolnjenimi 30 leti starosti, se mu odmeri invalidska pokojnina pod uglednejšimi pogoji.
Če je dmvaiidlnost posledica nesreče ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec (pod tem pojmom je mišljena vedno tudi zavarovanka) pravico do invalidske pokojnine ne glede na zavarovalno dobo. Za nesrečo ipri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, k je posledica neposrednega in kratkotrainega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinlka kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oz. dejavnostjo, na podlagi katerih jima poškodovanec svojstvo zavarovanca po tem zakonu.
Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je nar>o-sredna n lizkljiučena posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oz. dejavnostjo, na podlagi katere ima Oboleli svojstvo zavarovanca po zakonu.
Za /nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, ki zadene zavarovanca na redni poti od 'Stanovanja do de lovnega mesta in nazaj.
(Nadaljevanje na strani 10)
Pogled na beograjsko sejmišče na katerem je Tosama v letošnjem letu že drugič razstavljala svoje izdelke. Tokrat v okviru sodelovanja na razstavi Tehnika v službi zdravstva, ki je bila od 10. do 15. maja 1976
Invalidske pokojnine so izračunane ina enak nalom (kot starostne 'Pakojmiine.
Zaposlitev in poklicna rehabilitacija
1.	Zavarovanec, ki je postal invalid in lahko glede na svojo preostalo zmožnost za delo (im ni presegel določeno starost, opravlja bodisi 'svoje aili drugo ustrezno delo, si pridobi pravico do zaposlitve in pravico do pokliane rehabilitacije, če je potrebno ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem pravic, če izpolnjuje za to predpisane pogoje.
2.	Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobi ravnokar navedene pravice, ne glede na pokojninsko dobo. Zavarovanec pridobi tudi pravico do invalidnine zaradi telesne Okvare, iki je določena s posebnim postopkom.
Družinska pokojnina
Od zavarovančeve smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1.	zakonec
2.	otroci (zakonski ali nezakonski aM posvojenci in pastorke, ter vnuki, ki jih je zavarovanec preživljali)
3.	starši (oče, mati, očim in mačeha ter posvojitelj), 'ki jih je zavarovanec preživljal.
Pravico do družinske pokojnine imajo zakonec in otroci, starši pa, če mi zakonca in otrok ali, če ne črpajo polnega zneska osnove za družinsko pokojnino. Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine 'in jo 'lahko uživa 'do dopodnjega 15 leta, pozneje pa samo pod pogoji, ki jih določa zakon.
Otrok, ki je postal popolnoma in trajno nezmožen za delo do sta-
Letos imamo možnost letovati na morju: v Novigradu, Vrsarju in Izoli, v planinskih predelih pa v Kranjski 'goni in na Veliki planini.
Kapacitete letovanja so se povečale v 'letošnjem letu za 6 ležišč v Kranjski gori, kjer smo kupdili dva vikend stanovanja in v Vrsarju za 7 ležišč, ko dobimo še eno kamp prikolico (upamo, da še v pravem času). Vsako leto povečujemo kapacitete na morju, pa nam listih, še vedno primanjkuje, da 'bi lahko vse 'prijave upoštevali v sezond.
V 'letošnjem letu se je prijavilo za letovanje v Novigradu 104 članov (družin), letuje, pa jih lahko v sezoni samo 70.
rasti, do katere se otrokom zagotavlja pravica do družinske pakoj-mine, vse dokler traja takšna nezmožnost.
Družinska pokojnina se odmeri od pokojnine, ki jo je imel oziroma prejemal pokojnik. Če pa pokojnik mi bil užival pokojnine, se odmeri družinska pokojnina od pokojnine, ki bi 'pripadala pokojniku, dm sicer tista od starostne ali invalidske, ki je ugodnejša. Družinska pokojnina pa se od navedene pokojnine odmeri, glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico in sicer, če imajo to pravico samo o-žji člani družine 'pokojnika v naslednjih odstotkih:
za enega družinskega člana	70%
za dva družinska člana	80%
za tri družinske člane	90 %
za štiri družinske člane ali več	100 %
Vdova ima pravico do družinske pokojnine, če je na dan smrti moža stara 45 let ald, če je popolnoma dela nezmožna ali če je to postala 1 leto (po njegovi smrti ali če ima otroke, Iki imajo pravico do pokojnine.
Vdova ima 'tudi pravico do družinske pokojnine, če je ob smrti stara 40 let, ko dopolni 45 let.
To so najpomembnejše pravice iiz omenjenega zavarovanja in upamo, da smo vas s tem sestavkom seznanili z vašimi pravicami.
V naslednji številki pa vas bomo seznanili s pravicami iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja pri Zavarovalnici Sava in postopek za uveljavitev teh pravic.
Pravice iz enega in drugega za-zavarovamja je treba po predpisanem postopu uveljaviti, ker jih vam niso dolžni Obnoviti in priznati po uradni dolžnosti.
M. Požek
Za Vrsar je prispelo 42 prijav, za Izolo pa samo 14, tako smo bili primorani, da smo nekatere prijav-Ijence iz Novigrada razporedili v Vrsar in Izolo, ter pred 'in po sezoni.
Novigrad
Cena pensdona v Novigradu je 113.— din na dan v sezoni. V pred sezoni in po sezoni pa je zman jšana za 20%. Otroci Od 3 do 15 leta starosti pa 40% man j za otroke do 3 leta starosti se plača samo komunalni pirdapeveik, 5,— din na dan.
Turistična taksa na člana v sezoni se plača 5.— din na dan, v pred sezono in po sezoni se plača
4.— din na dan.
LETOVANJE 1976
Člani ikolektiva Tosame plačajo dnevni pension v sezoni 60.— din, v pred sezoni 'in po sezoni pa se zmanjša za 20%.
Pred sezona je od 7. 6. do 30. 6., po sezona pa je od 1. 9. do 13. 9., sezona pa je od 1. 7. do 31. 8.
Izola
Cena hrane v restavraciji:
zajiterk	12.—	din
kosilo	26.—	din
večerja	14.—	din
skupaj	52,—	din
Hišica za dan se plača 30.— din.
Vrsar
V Vrsarju se plača samo avto-prikolica 20.— din za dan.
Letovanje na morju je 7 dni, začne in se konča s ponedeljkom.
Predplačilo za Novigrad je 500.— din, za Vrsar 140.— din, za Izolo 210,— din.
Predplačilo se sprejema do 20.
5.	1976. Vsi, iki do moka ne bodo plačali predplačila, se smatra, da niso interesenti za letovanje.
Prosimo vse člane kolektiva, če se odpovedo letovanju na morju da povedo razlog (spremenjen datum ali cena pensiona), da bo komisija lahko ponovno obravnavala posamezne primere.
Nagrajeni reševalci križanke
Iz četrte številke »TOSAME« smo v uredništvo prejeli 19 rešenih križank.
13 reševalcev je križanko 'pravilno rešilo, 6 pa jih je napravilo napako.
Žreb je nagrade razdelil:
1.	nagrada KOKOV EC Francka — upokojenka
2.	'nagrada PRELOVSEK Mimi — tkalnica ovojev
3.	nagmada ULČAR And — tkalnica ovojev
Nagrajencem čestitamo, vsem drugim pa se zahvaljujemo za sodelovanje.
Letovanje -1976
Uredniški odbor
nrH.rc;rircszizsz5'irircririrmrcJirLffinrcj?Jls*rcsiszrcizrcsznfisi!nLFin5'ircjircrmrc
šport - šport - šport - šport - šport - šport
5^^5i_s75Tsisi.5i5isi5isT. T^jiszszsismsmsmsi.si.sT.riFH.sisi.sT.si.sTjT.sm.FisTJT.sT.sT.szs^Fč szsirzsusiszsuzszsirzszsismrmsismramisznsinsiszsunsi
STRELJANJE
OSZ Domžale je organizirala TRIM tekmovanje v streljanju z zračno puSko in sicer 31. mairca 1^76 v hali Komunalnega centra v Domžalah.
Naio tovarno so na tem tekmovanju zastopali v moški ekip«: Ce-far Ivan, iKos Ivan, Klopčič Stane, in Stare Tone din se uvrstili na od-ffitčno 2. mesto s skupnim rezultatom 622 krogov. Rezultati posameznikov pa so bili naslednji: Cerar Ivan 147, Kos Ivan 162, Klopčič Stane 165, Stare Tone 148 krogov.
Ženska ekipa je skupno dosegla 169 krogov in s tem dosegla lep uspeh 1. — 2. mesto. Posameznice ua so dosegle naslednje rezultate: Prelovšek Vera 63, Lovšin Tatjana 44 in Prosenc Darinka 62 krogov.
KEGLJANJE
Kegljaška sekcija naše tovarne le imela v minulih dveh mesecih veliko nastopov na uradnih tekmovanjih, prijateljskih srečanjih in skupnih treningih. Upravičeno lahko trdimo, da so bili. na omenjenih srečanjih doseženi odlični rezultati Posameznikov, še posebno lepe uspehe pa so dosegle posamezne moške in ženske ekipe.
Rezultati tekmovanj
Na kvalifiikaoiij skem tekmovanju za nastop v finalnem delu tekmovanja »Tekstiliada 76«, 'ki ije bila 17. iin 18. aprila v Kamniku, ise je naši ekipi posrečil skoraj nepričakovani podvig — uvrstitev na finalno tekmovanje in s tem med 8 najboljših ekip Slovenije, ki bo 29. mala v Novem mestu. Tudi z rezultati Posameznikov in posameznic ter moške borbene ekipe smo lahko upravičeno zadovoljni, saj so naši Kegljači takrat dokatzali, da so v JjpSiji Ljubljana okolica, kjer ooleg 1 osame tekmujejo še Svilanit Kanv nuk. Motvoz Grosuplje, Induplati Jarše, Universale Domžale in Trak Mengeš, itrenutno najboljše moštvo, '-'meniti velja, da je ta panoga tunu številčno zadovoljiivo zastopana Posebno pri moških, saj smo na omenjenem tkemovanju nastopili z Uverna moškima ekipama.
Rezultati naših tekmovalcev: posamezno moški, 6 x 200 ekipno,
tosama I.
Štrukelj Marjan 814. kegljev 4. m ‘jafine.r Marjan 809 kegljev 5. m Požar Tone	807 kegljev 6. m
Vulkan Jurij 794 ikegljev 7. m Kramberger Stane 789 kegljev 8. m
Prenar Silvo 782 kegljev 12. m. Skupno: 4795 kegljev.
Posamezno moški, 6 x 200 ekipno, Tosama II
Capuder Albert Kerč Miha Klopčič Slavko Vidmar Jože Piskar Niko limoni Janez
780 kegljev 13. m. 771 kegljev 15. m. 743 kegljev 27. m. 726 kegljev 29. m. 688 kegljev 44. m. 672 kegljev 46. m.
NOGOMET
Tudi nogometaši so pričeli s pripravami na bližnje sindikalno tekmovanje in sicer so prvo prijateljsko srečanje odigrali z moštvom Občine Domžale in zmagali z rezultatom 4:2. Gole so dosegli: Fran-kovič, Oražem in Vrhovnik, enkrat pa so nasprotniki zadeli lasten gol (avtogol).
Skupno: 4380 kegljev
REKREACIJSKA DEJAVNOST
Med posamezniki 'je nastopilo 47 kegljačev in 8 ekip.
Moški pari:
Štrukelj — Vulkan 1608 kegljev 1. mesto
Hafner — Kramberger 1598 keg. 2. mesto
Požar-Pranar 1589 kegljev 4. mesto Capuder — Klopčič 1523 kegljev 9. mesto
Limoni — Kerč 1443 kegljev 19. mesto
Vidmar — PfiJskar 1414 kegljev 21. mesto.
Nastopilo je 23 parov.
Moški borbeno:
1.	Tosama
2.	Svilanit
3.	Motvoz
4.	Induplati
5.	Trak
6.	Universale
Ženske 4 x 100:
Frelih Pavla 378 kegljev 2. mesto Kveder Poldka 318 kegljev 7. mesto Prosenc Darinka 303 kegljev 10. mesto
Grošelj Mojca 301 kegljev 11. mesto
Skupno: 1300 kegljev.
Nastopilo je 14 posameznic in 4 ekipe. Naše itekmovalke so zasedle odlično 2. mesto.
Ženski pari:
Frelih — Prosenc 681 kegljev 2. mesto
Grošelj — Kveder 619 kegljev 5. mesto
Skupni vrstni red kvalifikacij po točkah:
1.	Tosama Domžale	455 'točk
Tosama je s tem dosegla velik
uspeh, saj se je kot skupni zmagovalec uvrstila med 8 majboljših ekip Slovenije — na »Tekstiliado 76«, ki bo v Novem mestu.
2.	Svit Kamnik	386	točk
3.	Universale Domžale	207	točk
4.	Induplati Jarše	188	točk
5.	Motvoz Grosuplje	126	točk
6.	Trak Mengeš	56	točk
KOOS in OOZSMS Tosama sta 20. marca organizirali ogled smučarskih skokov v Planici. Skoke si je ogeldalo 68 članov našega kolektiva.
V teku je tudi anketiranje članov kolektiva. S to anketo želimo izbrati podatke zainteresiranosti in želje po aktivnem in rekreativnem nastopu in sodelovanju' naših članov v svojem prostem času v posameznih športnih sekcijah. Z rezultati ankete vas bomo seznanili v eni izmed nasednjih številk časopisa Tosame.
Upamo lahko, da bomo v bodoče športniki naše tovarne dosegli še vrsto dobrih rezultatov tudi v drugih sekcijah na bližnjih sindikalnih igrah občine Domžale. Vsem tistim, ki so se v preteklih dveh mesecih potrudili, ikar Ije razvidno z že predhodno omenjenimi rezultati., pa iskreno čestitam in svoje poročilo končujem v upanju, da bi bito podobnih razveseljivih novic dovolj tudi v bodoče.
Štrukelj Marjan
Kadrovske vesti
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO od 12. 5. do 11. 6
Filtri
20. 5. Kruto Srečo, 5. 6. Cerar Ivanka, 5. 6. Grošelj Mojca, 26. 5. Jarc Mojca, 8. 6. Kralj Ana, 11. 6. Rems Breda, 19. 5. Cerar Vida, 7.
6.	Smrekar Vida.
Belilinica:
25. 5. Pervinšek Avgust, 24. 5. Pavli Janez.
Konfekcija:
28. 5. Andrejika Marinka, 24. 5. Dimc Vida, 15. 5. Gostič Majda, 11.
749 kegljev 702 kegljev 677 kegljev 674 'kegljev 601 kegelj 600 kegljev
6.	Kerč Marta, 19. 5. Kovač Marija, 10. 6. Kraj Alojzija, 26. 5. Lamut Jožefa, 17. 5. Misiej Štefka, 21. 5. Novak Hermina, 20. 5. Pevec Draga, 22. 5. Stairbek Branka, 3. 6. Rojc Alojzija, 17. 5. Misiej Antoniija, 17. 5. Hafner Zdenka, 16. 5. Kovač Ivanka, 13. 5. Gotar Sonja.
Mikalnica:
19. 5. Prašnikar Anton, 27. 5. Gi-čar Ivanka, 4. 6. Cevka Cirila, 7. 6. Kerč Vida, 26. 5. Kerč Helena, 22. 5. Križnar Vida, 27. 5. Koslimuk I-vanka, 27. 5. Pervinšek Marija, 29.
5.	Prelovšek Ivanka, 11. 6. Som Je-lišlava, 23. '5. Miilanovič Kati, 29. 5. Cerar Vanda.
Tkalnica ovojev
22. 5. Bevc Amalija, 30. 5. Lekan Milica, 24. 5. Pichler Majda, 5. 6. Ficko Zora, 13. 5. Jerak Ivanka, 7.
6.	Smrekar Frančiška, 29. 5. Kokalj Antonija.
Pripravljalnica:
6. 6. Križman Alojzija, 17. 5. Bore Magda.
Avtomatska:
30. 5. Pevec Nila.
Komercialni sektor:
25. 5. Urankar Srečo, 31. 5. Cvet-kovski Boris, 6. 6. Rozman Janez, 25. 5- Štempihar Majda, 16. 5. Muhič Joži, 23. 5. Kavka Anton, 7. 6. Juteršek Vida, 30. 5. Pevec Franc,
18.	5. Radkovuč Viko, 6. 6. Cerar Franc, 16. 5. Jemec Ivica.
Splošno-kadrovski sektor:
4.	6. Vodlan Feliks, ing., 1. 6. Hafner Marjan, 23. 5. Vidmar Jože.
Tehnični sektor:
19.	5. Vodlan Vida, 10. 6. Novak Franc.
Pomožni obrati:
7.	6. Belcijan Franc, 4. 6. Svetlin Marjan.
RODILA STA SE:
Močnik Matildi — sin in Kosmač Albini — sin.
POROČILI STA SE:
Hančič Valentina — LOVRENČIČ in Andolšek Magda — USTAR-
Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — KOOS sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf.
Odgovorni urednik: Dušan Borštnar.
Naklada: 1000 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško
Nagradna satovnica
L ime za naš izdelek barvne vate
2.	težko kladivo
3.	vojaški tabor
4.	vodno tekmovanje čolnov, jadrnic
5.	videz, podoba
6.	uganka
7.	angleška votla mera, našiv na uniformi
8.	majhna jegulja
9.	redka nakodrana volnena 'tkanina
10.	nekdanja ruska atletinja (Marija)
11.	kosmič vate ali gaze
12.	bombažna tkanina v podobni vezavd kot slama piri slamniku
13.	kemični radikal ocetne kisline
14.	voz s premogom in vodo pripet k ilokomotivi
15.	nordijska država
16.	strokovnjak za vina
17.	kovinski listič ali ploščica
18.	nepravi krog
19.	pavza
20.	model, osnutek
21.	nasprotovanje, protest
22.	grajski oskrbnik
23.	čuvar ovale
24.	vodni stolp pri tornadih, trobenta
25.	mati čebela
v. v.
Začetek reševanja je vedno pri puščica in besede se ujemajo med seboj za reševanje ostalih pojmov.