• ' ' • Trednitlto :■ ••■ aa Travaika 1(177. I,. aadMr (aaa akj bi taJi n ra*poIilJaiaiw po-m« pti-iUja, pla.'a u ccla leta aaa a 3 g. HO aV, s* trti. t r. M a., u fetrt l.1»i. . Karani a* pUau ia ra'.laaiaeije aaj -aa paiiliaj* TredalitvM. > Paaamal Ifati aapradajija r Oarial * kakvaral«! K, 5^kar-J»yi aa TraVatla po l i*U*r.' i 11 mJi....... i i prnimii Vereko-duhoviia borba naše dobe. Časniki, kterega koli naroda, v kteri koli deželi-kteri «vet iti kar ae po širokem a vetu. godi,, z verskega;'« katoliškega stališča gledijo, prosojnjejo In čitate-tjoin svojim razlagajo,-trdijo,, da sedanja borila, kakor-šua je io več let v Italiji, kakoriua ae je v belgijskem parlamentu ie mnogokrat vnela, kakoriua je bila onih let med badensko vlado in ravno kar nrarlim nsdiko-lom Herm. Vikari-jem in kakoršuo amo imeli poslednjih mesecev sosebno pri nas v Avatrijl; borba, ktere liro« se razlega v postaVodnjavnih »borili, u.občinatvu, in sosebno po Časnikih; da sedanja ta borba med oerkvijp in svetno oblastjo, med verskimi zastopstvi in svobodbjaštvom zastran cerkvenih ali eorkvouo - državnih vprašapj no aadeva golih tistih vprašanj, oa ktere se na videz nanaša, tlmvcč da velja veri eattfi,' jn ne Ie tej a|i unl veri, ne samo—kakor si misli—katoliški, tim več, da meri v vse positivuo verstvo »ploh ter da hoče postaviti na njega mesto golo „ pamet " ali hnmanizemj Me-mogredč smo imeli ludi,v , Dom." 'priliko razgovarj^o so o dotičnih rečeh t? omenjati. Goijč pa časniku, gorjč človeku, ki se predrane kaj tacega rečh To je vojskna zvijača „klerikalcev", kteri „ nedolžnemun poštenc-mn "liberalizmu take bresboino nnmcno in cilje ležalo podtikajo, da bi verno- ljudi in više oblustnike zoper njega našnntali. Lažnjivo-svobodnjaško časnikarstvo roti se. in trdi, .da njemu ni prišlo nikdar kaj tacega v misel; ono da se vpira samo napakam, a nikdar veri sami ih bistvu njenemu. In, ker jo predrzno in nesramno, provpije, ogluši in /preglasi res vse pohlevno versko časnikarstvo: svet (mnndus vult decipi) mu pri- Podlistek:. Na nuirt obsojen. . (PodoVepil-ah-. Dal|e.> Srečni, veseli dnevi ' zletijo tako hitro kakor veter; in iaisečadimo, kako da ko izginili; če nas pa ob išče nesreča, lazijo nam uro naprej, ino, ,bi, Jfk.ol, izstavljajo se trenutki. Od jutra ao vbčera^se nam stras-no dolgo zdi in nočinočejo konca vzeti 1 Takih žalostnih ilui jp proiiVoI župnik. Se;, da jc bi!stojo reč Bogu izročil, in ca ae ni bal bodočnosti, pa veselje mu je oilo iz srca izginilo in ni hotelo se več - vrniti. In "kako bi bilo to tudi mogoče? Vafičani so' nanj glodali r strahom in sumom; vsak dan ga je kdo izpraševal, In/ ker so jc trdovratno brauil mbrivca imenovati, rasel jo suni in IjutHe *> čedalje umiti zanj marali. Drnzi duhovni, njegovi sosedje, so ga obžalovali, ravno to, da so ga milovaliJ zdelo so mu jo hudo .n ga je poniževalo. Nar bolj p* ga je sroe bolelo xa-voljo tega,, da je' bilo" njegovo flelo v vinogradu Gospodovem brez vspeha. Nikogar ni bilo k spovedi, pri sv. inaši je. bila oerkev prazna, in kp je začel pridgati, so šli še ti, ki so bili v cerkvi, všn, ker niso hoteli po slušati moža,-na ktčrega so bili sum zagnali, daje mo-rivee. pe otroci g* niso pri krščanskem nauku več tako ' pazljivo, poslušali: •■: r: tfrjujo, dobre In resniooljubno Časnike pa Ima za črno-vldco in ovatlilike; prav v poštenih krogih se sliši po-tem govoriti; loj tč, lejte, saj liberalizem je res nedolžen in ima poŠleuc, plemenite namene; saf ni £ak vrag ne I Nevedomu in noliotčr Jemlje uemisleČa omiitana množica peeudo - liberalizem za pravi. Verjetnost, zanesljivost iu vezava krščanskih časnikov, kteri lažnji-yemii svobodnjaštvii |>o pravici i u resnici očitajo, kam meri, jo spodkopana: njih beseda pri oslepljenih iu Omnniljoiiih irtnožienh vsakdanjih naših Izobražencev za tdaj premalo ali Oič ne zda.— Zatorej smo našli jim druzoga preroka; znabiti da bo njegOva beseda bolj prepričavna, nego tiuih, ki so umetno «a krivo razvpiti. Študfat v svoji nItcforin"-i bodi novi naš prorok. Šuselka ni katoličan, tndi eold protestant menda ne, ampak t i. nentftki katoličan; nu si je neko vero sam sbhtal. Dasi j»a nI pravoveren, pošten je vendar v tem oziru, dn Božje reči resno premišljuje in vere—išče, ter da drn-||o brezbožno, oyniško Časnikarsko drhalVerskih zadevali mnogokrat ojstro po prstih krene. Kakor se Ša-selka v politiki sploh modro vftdc, tako hodi tndi v verskih žadovah jsvojo pot Sicer pa se ve, da je treba njegovo razpravo •>. njegovega stališča soditi in eum grano salis čitnti. Za nas ima vaŽno^ r tem, da nam zgornj razloženo ' mnonjo veljavno in zdatno podpira. Ne gledč torej na'Uykako bo v naslednjih sosUvkih Svoje misli razvijal, —'kakd jih bo, ni teŽko vganiti— naj zadostuje našomn namenu, kar smo posneli is čl. I. sostavka (v fit. 16. ^ Ref- M? t. I.) „ Die frelgelsHge ^cvregung nnsorcr Zeit" ' " '•> 1 Imamo pa tudi še dragi namen, da to pri občujemo. Želimo namreč, da bi se naši omikand, ne le . .Tako trpinčeni duhovnik je prosil Boga, da bi ga kmalu iz take nadloge rešil, in pripravljčn je bil irajl tfmreli,' ko dalje, tako trpeti. , ».. Zgodilo se j'e, kakor je želel. Pravica se ga ni hitela, resno lotiti, ker se jo ogibala pravde, ktera-bi bila za veliko Časa spodrinila zaupanje,Iti so imeli Ija-dje do duhovnov.. Osutnki (sumljiva ^namenja) to se pa'tako množili, da nI . bilo mogočo reč odlašflti obravnave. . , *' -'. , ~ Nekega dne je pridrdral v vas en Voz. Vsi stopijo na prag, da bi. videli,"kam se pelje, pa še radoVednejšl so poslali^ ko so Sandarja notri zapazili. 2daj bo vsi vedeli, kam je voz namenjen, saj je bil en sam mož v vasi, kije. imel opraviti z žaodarme-rijo. Neke stare žene, ki so bile posebno radovedne, bo Šle za vozom, in kmalu so (e dvignili vsi vašČant za njimi. Ko je voz do^iarovŽfi prišel, bilo je že vse Iiolno otrok in odraslih okoli njera zbranih. Kočijaž skoči a sedala na tla, odpre vratea, ih res stopi žandar ven iu pozvoni. Stara kuharica priteče od-pret, ko, pa žiindarja zagleda, se plašno noter; obrne Žšndar stopi čez pragi: • * . . Tudi župnik, ki je voz slišal, je bil, tiknp odprl in gledal doli. Vsi ljudje so na-nj pogledali, in zapazili daje obledel, Zdaj jo bilo vse tiho v farovžu, morda je poka- duhovnega, MrtiVoČ tudi ijvetpega stanu, lotili resno premišljevati verakn reči. Kajti javili vzrok letošnjega konkordat nega hrupa je" Ijuba^neMcZno.r/, sui;ova 110-vcduoBt med' omikanci, ki je prava satyra na sedanjo kulturo, e ktero bo naš rod baha. Spodobi ho pa izo-hrnžonocnii sosebno duhovnim, da so navadijo z .«i*o-aga ulaliSZa gledati. Naša Gorica je u.piC vsa drnga;'Čo jo gledamo z Grada, s hv. Goro nli s podgorsko kalvurljo, ko do po uliouh bodoči prah, požiramo ali lilato cchiamo pa šundor in ,r(«pot ])08lniatno. jNo. JmUng.. K»(ior. .-fcLurippvodigo, ,,katy>- «(a ho on in njegova kompanija pri Kustooi bila h 0 Picmontožem ", kako ho krog njega kroglo Jtvijtg^lo, kako so je „ hftiiptinunov" konj mrtov v grapo zvrni) itd., pa o načrtu bitvo, o njouom spMuom vrfiouji;( o vzrokih, zgubu ali zmago pifi 110 yč;.o pravih vzrakjli, vojsko jn o tem, k^r joj jo poslcdnjič povod bijo, so . mu šo no Sanja no. l'o vboiu lom poHlufuyinq zdaj Husolko 1 „ Zmota bila bi velika, ko bi .ho mislilo, du l>odc sedanja borba zastran corkvonlh zadev iu zoper podedovani hiorarškj stan roči iu zoper ustanovo dorkvouo, horbu, ktero vidimo po vkcIi dožolsh, ki so žo duševno nar dalje naprej pr^lo, končana, brž ko bodo reScne tiste ponamne zadeve, na ktero bo nanaša, ,jo da ta borba druzogu cilja in uftmona nima,!ko|,n. pr. odpraviti kon-kordftto, oerkvono prcdpravico^ pridobiti versko enako ,pravit, ali »vobpdo Yorako Itd. Dnhovni b<>ravsk|li, kterib noklcra prolcllujejo zoper vaško povišanje davkov,sploli. druga pA! Mamo zoper davek od proihožonja. Po Ccikem se tudi čedalje bolj razlega 5las, da niso dolžni, plačevati' davkov, čo jl^ .domači ežclui zbpr nc -y! Amn jo i^l« jih? dognana župnikova reč. Mor vlaiži od vseh krsjevi.gle-davbev iu noslušavcpv »kap, zdaj pa.io.več, ker je bil zatOženeo-dohoven.' ^ •,;,'( . : '•• --.i «J /•'.?,• t ( ' Ze dolgo poprod, .ko se-je seja začela, bik-jM je velika množica zbrala pred sodnljskim poslopjem. Zbrali so se bili ubogi, in bp^ati, - gospodje in ^gospč. Vsi šo. Čakali ih voljoo mraza trpeli, Pogovarjali so se od začetka tiho,-ker se niso veudur upali o duhovniku kakor o navadnem hudodelcu govqrjtl. Nekteri, so ,se pa prav veselili, da se „ hinavcu " šoraa z obličja strga. V zvoniku .je odpjlo. ravno pol deseto, še po| ,uro jo tedaj manjkalo, daj bi so soja začela. Vrata ao od-pr6 in ljudstvo vro i noler n!i dvor io prvliocJo ker jo bila dvorana So iiiprta. Prisoiooai prilmjiijo ia gredA y j)o«voloy«viiito, Icto^u jo l>i|a prijetno gorica. Sči^oiun I pndoSo vc6ljndi,in vfi «o soglasno |Wgov«rJ»ii in vpili. i\q.Srt, zatirati, kovanja novih ureber/iih desetič (oziroma, ■petih ip dvajsetip) namesti umazanih: papirnatih- Kovati se ima vsog«. drobiža 12 milijonov gold.; za noše deželo B.niilij. in 40Q tisuČ, ?a .ogerske 3 mil. GOO ti-auč (po razmeri 70:30). Ogerske desetico bojo imelo ogerslu grb in uapis, veljalo pa bodo tudi'pri nas.— Izročen jo že tudi zbornici nučrt poBtavo za vpeljanjo porotnic (priseženeevj, pa zii zdaj samo za tako pro greike, ki bo storijo s spisi po časnikih ali druzih tiskanih ki^igab.—. Obravnali ima zbornica na daljo načrt zastran prenarejonja postavo (<'<) okt. 1850} zastran davka od žganja, in postavo zastrau vfitnine od 'piva. Ogled po »vetu. Avstrija. V Hudi imajo zdaj naii in ogorski ministri pogovore zastran uravnave vojnih zadev ali- javno hrambe. Vjtcj postavi, ktera ima veljati za našo in ogorsko, deželo gro tudi za to, ali se ima dovoliti Oirroin podobna armada ali ne- PoBobufl hrambovec (lionvouo) jim misli vlada neki dovolili, armado posebno pa no. Tor bo tudi trd oroh. kodar prido v našem iu ogorskom zboru na dnevni red. — „ Dcmokrrftovska" strauka na Ogerskem (t j. tista, ktori jo za Avstrijo in cesarja nar manj mar) utrjuje bo vodno bolj po deželi. Na Veliko sahoto pa jo dala vlada cnoga njenega načelnika Asz talos-a zapreti« ko so je drugI dan ljudstvo tu nj potognilo, bilo jo froha ga z vojski razgnati. Pri tej priliki spie vnel'krvav boj; bilo je več ranjenih iu I je mrtev obležal.-Kohit jc vrgel že zopet eno bom bo (pismo) na Ogersko. Levici ogersk. zbora namreč svetuje, naj SC vso nje podstranko zcdinijb v eno samo pod Imeftdm Bnkrodno- demokratorska1'; grslo naj ji bode: „ neodvisnost", demokracija", „ ljudska omika"! V Trati« jo umrl. 15. t. in. slepi starček, prcČ kanonik AUŽ, 84 let star. Veliko si jo prizadoval za dušni in telosni prid ljudi: bil je imeniten sadjorejec. Dopisi. Podbrdout 17. aprila, Hnzvpita,, grapa" od Hudajužne do Podbrda tlrja skorO vsako leto svojo žrtev. 9. t m. velikega četrtka dan je Marija Torkar-iea vdova iz Knka (b.št. 4) k maii gredč raz brvi padla, in se tako potolkla, aa maja mod živlonjcm in smrtjo. Danes jc pa LucUa Valetinčič cva Iz Porozna (h. 3) staca 9 let namenjena prvo Bvojo spoved Pod-brdom opravit, tudi v vodo padla, ter bo jo morali nc-sti nazaj v Kuk, kjer služi. Kdo jc temu kriv? Jaz nc, ki sem že sam v tej nesrečni grapi trikrat v veliki nevarnosti bil. Anton Rutar, fsjmošter. Na enkrat postauo tihota. Ljudje so silili naproj in na prste stopali. »Zdaj gre", so mrmrali. In res je prišel. Vklenjen je bil in dva žandarja sta ga spremljala. Odkar je bil jetnik, so mu bila lica upadla, m je bil siluo odledel. Gledal je na tla, ker ni mogel povzdigniti ncdolžuega očesa k tem Ijndem, ki so ga skoraj vsi za krivega imeli. Dolgo ga niBo videli, peljali so ga po notranjih prehodih v ohravnav-sko dvorano. 2-d»j j" ^p^t vs«n» iezik od vezal. Vsak je i-mel kaj reči in kinaln so govorili glasneje nego poprej. Čakali so še precej dolgo, dokler so se vrata v dovrano odprla, in množica je začela potem silili noter. Želč nar bliže priti, je drugi djugega stiskal, dokler so se polagama ustavili in pomirili. Ljudstvo, s črnim prtom pokrita miza, soduiki, kteri so bili okoli njo sedli: vse jo bilo grozno ginljivrf. Porotniki so se doli mirno, in Čakali, da bi jm predsednik nagovoril, le včasi, je eden ah drugi na zatoženca pogledal. Mno žica je zmiraj imela oči nanj vprte- On pa jc na tla gledal, in, ko jo zagovornik tiho ž njim govoril, jo rosno i molče z glavo pritrjeval ali zanikaval Ubogi zlužabnik božji gotovo ni mislil ubežati, pa vendar sla stala pri njem dva oborožena žandarja. V prostoru, ki jo bil za; priče odločen, so sedeli drvaijl, kteri so bili naiH truplo, vasni Župan, žlahta . V Kaualp bo .obhajala tilaunica 3. nedeljo j>o veliki noči. t. j. 8. .maja, sVojo uijtui^pvljenje z veliko tesalo, h kteri vqbi vljudni) vse druitm in/rodoljube »16-vensko • '"'•.• . '-/»o.i'" <"-t' ' • . f -Jifi t.'iitr V Poddrsitl na (kraujskeui) Ipavskein SO-jo na belo nedeljo 19. aprila e veliko fevečanoitjo. odprla n o m čitalnica. Bil jo to imposanten. nirodeu sk$d. Odeta čitalnio, g. dr. LuvriSa. ni manjkalo—so ve da*— tndi tukiy ne. Imel jo o to/ priliki sledeči. govor• ..I Slovenski možje 1 V sv. KriŽti sem dbkazaval, daje svoboda svoje voljno, pa umno delovanjb mod mejanii, ktero so postavili modri zakoni, ki jih je izdalo ljudstvo samo ali pa ki jih jo dal vladar z ljudstvom oziroma z ljudskimi poslane,! vred. Dokazaval sem, da jo svoboden, kdor je Mm svoj; ali kdor svoji* Opravila sam oskrbujo.' Polom takcirt Je svobodno tinto ljudstvo, ktero javna opravila samo ftll p«'z vladarjem' vrrnl opravlja. Ker s<» pa niy imcnitnojšti javna opravila v državi: pofttuvouajanjo, postuvozvršovanjo in skrb za občni blagor, in, kor se mora svobodno ljudstvo \nega tega vdclcžvntl; vidi so, da jc vse lo prevažno In i(«'ljudstvo proiinouitiia, pa tež k it naloga. Hvoboduo Ijniliitvo ima po teni takem v lastnih rokah srečo ali nesrečo -osodp svojo. Vpraša su zdaj, kakžno ima ljudstvo biti, da jo svobodo vredno. '-1 "' Na važno to vprašanje Odgovorita nam 'toni In zgodovina, ki nas ima vediirt podbčevatl v1 državnih zadevali. ■ ' ' Kakor pri Vsakem važnem početji, jo tudi tnkaj pred vsem potrebno; da ljudstvo pozna in razume ta juvna opravila, da zna , razsojevati, kaj je - njemu In drŽavi v korist, in kterd ppltave so priifaertifi raznim okolišinam", da vč, kako važne so volityo, in kak,šno in ktero može ima izvoliti v razne zbore;' ' ' - ^ 1 Javno življenje jo nn skozi in skoti lo praktično življenje, zatoroj no zadostuje rafcqmno*t sama, treba je dalje, da so ljudstvo prav tado, marljivo in avesto vdeležva Javnih opravil. To pa je Io mogoče, če Ijobi narodnost in državo svojo, tako',' da jima žrtvuje vse strasti, in, čo jo sila, tudi premoženje in Vso' dragocenosti, na kratko, daje Ijnastvo domoljubno^ dufev tim zmislu. ' ••-.•>«•••' '• " • Takemu ljndstvn so in bodo'postave zmitom »veto, kor ipora spoznati, da le natančno'izpolnovanjo jpo-sUv ohranujo rod in javni mir, brez štorih ni 'mogoče ljudem srečnim živeti; iu toliko raji bo spoštovalo te postave, ker si jih JO'safno'd6lo. Tako previdno-' domoljubno in postavam piodložno ljudstvo- InOra pa vedno naprsdovatiin bodfl -gotovo naprodovalo, a potom lio obogatelo- in okrepčalo se, posebno, čo jo značajdo, to jo, tako, da trdno voljo in stalno izpelje, kat.jp. spoznalo ,zadobr- nmorjenoga, stara kuharica in cerkovnik,, ktera rta zmiraj jokala. Če ravno je pričal vidca zoper župnika,,bila sta vendar pojiolaoma prepričana, da je nedolžen. Na mizi pred stolom .za pričo so ležale nektere reči. ki bo jih pričujoči pazljivo ogledovali. Bila jo veja^skte-_ ro jc bil Iticskovec umorjen, ujegoy listek i denarni pas, župnikov brc vir i talar. Kuharica in cerkovnik nista o.čj obrnila od teh dveh rpči, zdelo se- jima je, da te mrtvo stvari sc morate, brzo dvigniti ,1 pričevati da. je župnik,nedolžen. , . Predsednik jo zdaj sfijo Odprl. Tožbo, * govor državnega pravdnika bo vsi tiho poslušali. Priče sp posamezno izpraševali. Nekteri m mogoj zatožen ca na ravnost obdolžiti, nobeden ni! hudodelstva videl, pa vse okoliščine bo bilo take, da sejo moglo reči, daje župnik morivco. On je povedal, da je bil isto noč, £o .^o bil uipcr doprinesen.s eorleovuikom na gori, i d* se je bil sam nazaj vrnil. Rekel jo cclč, da je prišel na .mesto, ko je morivec umorjenega ubival, da morivca Eozua; vstavljal sc jc pa slovesno temu, da VI T>fl on riv. Predsednik ga jo nagovarja/, da naj mofivca imenuje. On pa jo djal, da ta skrivnost ostane v njegovih prsih zakrita, tudi če bi moral po uedolžnem na smrt Obsojen hiti. (Dalje prih.) --Gn - ili da »i votrasto ljudstvo/ ktero jo.vijak čua drugih misli, iu ao da zapeljati scbrČhikom in hinavcem. Zgodovina je zvesto ogledalo vsem važnim do gollkom; tam vidimo vse, kar je kako ljudstvo storilo lepega ali velikanskega, iu kaj je pregrešilo. Naj straš-nejšd progreško opazujemo pri velrastih sli strastnih narodih. Ti. so škodili sobi in drugim sosedom, in so pruv nehvaležni bili velikim svojim možem, ktero so zdaj povzdigali dd nebes, potem pa- pahnili v brezdno, zdaj so jim bošiana klicali, a potem jih križali. In no samo starodavni časi, tlinvoČ tudi novejši so nam dokazali. da ni daleč od Kapitola Tarpejsko stono. Svobodno ljudstvo mora tedaj biti previdno, domoljubno, postavam ppdložno, značaj no in tedaj sploh moralno, • . • '. • , - Da pa ljudstvo poslano iu da oslano sposobno živeti v svobodi, mora imeti take zavode (ustanove) ali narodbo, ktoro oživljajo dulin, bistrijo um, zhpjsjn domoljubje, ktere krončajo voljo in ljubezen do dobrega in sauioutuluegn delovanja;, navedbe, ktere vedno spod ltudpjo ljudi, -..giha vNuka reč, iu uu takšen uemar jo mrt naroduosti In svobodi. r" - Preuduijaju vso to vsak lahko presodi, ali smo mi Slovenci spoKobni svobodno živeti, presodil bo tudi lahko, ali iiriamp zadosti takih zavodov ali ue, i čeiju nam šo manjka,— i Slovenski možje!, Gotovo nam manjka še marsičesa, ali zadoyoljnj suieuio bit| z našimi čitalnicami, ktere so početek ljudske delavnosti in oživljajo ljudskega duha. Velike hvale pa ste ,vredni vi, Poddražatii, ki nista opešali .vsoui'zadržkom vkyub, tcmu6 ste brez strahu delali, ,dolflcrs(o dpsčgli svoj namon. To moško Vaše dolovnnjo nam je porok, da ne boste pozabili, da svobodp ni brez domoljubja, brez značajnosti. In v sedanjih časih tudi -brez omike ne., V teb lepih lastnostih, pa sč-boste . krepčali tudi ■ v tej družbi. , Zntprcj zjvila nova čitalnica PoddraŠka! ' V Bovcu je zadela na veliki četrtek (9j4) ob 10. pri dopoldne, v eno hišo ttrela; ker je bil veter, je zgorelo 1? hiš in 2 drugI suhoti. ' Iloiiiarl novicur. (Zatiran pel/a in vpitja po noti v Gorici) je. dala prilepiti po- voglih politiška gosposka 20j4 razglas, vslcd kterega je ojstro prepovedano po 10. uri po ulicah peti, vpiti in šunder delati. . A , > ; 4 (Volitve za meslno UareSintlvo) so bile pretekli, teden. Izvoljeni so: v III. vol. skupščini dr; Iv. Joos, dr. Emil Nardiui,. Ant Nigris; r II. U. Mibelič, grof Ktftf." Attems, Jan. Marega; v I. kkupšč. Andrej Pavle-tič fkupČ.), Al. nI. Clancini. Volilccv jo bilo v I. sk. 133; v IL 183; v III, 110. (Zatiran pomanjkanja vode v Gorici S EDO ŽP V predziilnjem lista, K D." nekaj omenili. Lani Je naredil g. InžePir Zivic načrt, kako bi se dala SoČka voda iz Solkana *) v Gorico speljati. i Ta načrt itria Zdaj po sklepu mestnega starešinstva pregledati v to izvoljena komisija z inženirjema gg: Streinž-om in Bridiga-o; raznn tega jej je naročeno, da nnj preišče, 'ali ne bi bilo morda najti novih studčn-cev v Kronberkh, ki bi se dali v sedanji vodotok potegniti; dalje, Psj bi se skušala porazumeti z g.Rtltor-jem, da bi iz barvarije nekoliko vode mesta prepustil, In sploh,.4Bybi bil njegov vodotok iz Stračic še na dalje Ijttiem odprt. ' • '* PBazitava) vrtnarijskih in cvetličarskih pridelkov prihodpji mescc bo v novi mettni (n\unicipalni) dvorani realnih šolah.) (O. Fevd. Mninardit u). deželnemu svotavavcif' pri j c. k. okrožni spdniji v Gorici je podelilo Nj, Vel., v tem ko je. bi| lin evPjo prošnjo -v pokoj djao, v prlzpsnjp mnbgolelnega; zvestega in vsnešnega njegovega služenj« naslov iu stopnjo viiegd deželnega (apeladjtka) tve-tovavea. - • • . j v • •• »J • ,{ \Nj. vel^prav.- cesarica je poro^iUCj. Y sredo 22. t. m. pb l. popoldne jo naznanilo . Streljanje z grada (21 krat) veselo novico, da tmaino cttdričino. (kteri bo brž. ko ne im6 Mirija}. - Ob 6, u, pp. je bil v veliki cerkvi slovesen .Te Doum" z litanijami in blagoslovom, kterega sP so vdeležl|i e. k. uradniki vseh vrst, vojaški častniki iu obilno drur.ih ljudi vseh stanov.— Zvečer i|lo mostna in vojaška bsnda^funa zbskljsml) mesto obhodile; nenavadno veliko ljudi )n je spremljalo, ali pa na Travniku čakalo. Slovcnmlui iUnUoa Odborova vetlo. - Leto-m« «Matičju je tudi žo pripravljen za"1 tiskanje. Prane Levttik pripravlja kritično Izdajo Vodnikovih petna-. natisne se jih 2600 iztjsov. Srbsko tloventko slovnico obdeluje prof. Zepif. Ki\iiga „ Olikani Slovenecki jo episujp J' Vštet, bo v kratkem dodelaua iu pojde še to leto pod tiskarnieo. Jlokopis bodo pregleda val i gg. slolui dekan ur. Poga&ir, župnik Trtfajak jn Matej CigaU v Beču. Slovenski »atlant", Velik In.pnraVUen kakor Mayerjcv atlant (v bibliogr. zavodu vUjldbarg-hausen-n) pride na svotlp pri Mt^erfiv Hildbsrghaasea -u, Iu sicer letos 3 zemljevidi, (obe zemeljski polovini, Evropa, in Avstrija), ter vstreže gotovo-Živi potrebi paŠega slovstva. - Društveni blagajnik dr. Zupanec je sporočal o dcuaruičnih zadevak. i'oensme Ve it njego^ vega poročila, da ostaja ta tekoče leto 3118 gold. a. v., ki so Ishko porahU0 '^dajanje knjig. PremoŽenj« druStveno zusša več kp 30.000.gold. a. v.— Prof. So-lar.. poroča o 2 rokopisini latinske slovnice In berila latinkkega in iissvettije, naj bi se prenarodila In polle ukupila, da jn „ M. o pnložuem časn izdat— ' Dr. E. U. (Joda poroča o nasveta, ki se Imapred-ložiti občnemu zbora zaslran slovenšb. , navtnega slovarja i, in zaslran prtnaredbe praeil. — Seja jo trajala od 6. do 8'/c' n. zvečer; izmed vnaajih odbornikov sta prišla državni poslanec* gtof Borbo in Žaimik Dae. TrtU^jak. - ^ -—-« / -Dpneftld m n. Odela Pija IX.') 1 rakom: » »rtlto potlcd»Jo ara s » * '. n i ,,"'s:vliViwi),1-J;"• ; 1'i^eaU contribunoii« 41 Sar.'19 ia .eirta mt V sM-ciio pofitiiloio . . . 1, .. -i??. . it Vam itreu Bologau* ofaia^a aaHa^nt« hiait-, aaditioa* »U'»dor»to,P«p»-K« per m « U »aa fc^iflu. i. Ji .te krnili ▼ Gorid , Cd i dO S/. „ »f t I, • Ufov«« Mi. £ «• rt.; 18. -Kanja Puika. 8ft L/' Ikaka' *4„it, aa aUroaiJo; 1|. AaUn NarJia, 1 m, <4 d., daiuarja, ^trak. u bo^aa^a: Antoa j« pl: Lajak,. St L'«l> k. konnaarja »dora, aa Maroko, Aaa. M.lfKi^ 7« l.» e. k. uniaika vdora, u plu«.. ti. Viktor Aagdi, t l„ ».ka^a <»lrakf taboLvfrla- II o ran I kura na DansJI 21,| m. Motali. 66:60; narodno posojilo 62:56; London 116:90: adžjo srebra Jlf:66; cekiai 6:58. . v X H^rt r* i' # va lirt rn j« Me 'S*mM Vat« miali ao I« davno tudi aioj« anali, do piŽic« rj.^m a« -a Vami. fikulal Lam Vilo In avojo laljo pi moti »polniti; čakam lo prilika. ») DoiU i. g. Jotefu MtmiiS-u.