PROLETAREC JE I) E I. AV S K I LI S T ZA MISI.EČE ČITATEIJE
PROLETAREC
Gladilo Jugo»lovttn«ke Socialistične Zfeie in Prowirine Hlnrire
official organ of j. s. f. and its educational bureau
ST. — NO. 1769.
•Um Mitm. M A. i Ml 7
, ti i*« •»♦• »i«u» «i t***. -imm chk« - ••<•• >. CHICAGO, ILL., 6. AVGUSTA (August 6), 1941.
'*ubliiht*<i Weekly at 2301 S. Lswndsle Ave.
•t«
LETO—VOL. XXXVI.
Kriza Francije pod naciji in petokolonci
Italijani so za Nemčijo boljši na kmetijah kakor v vojni
NEMŠKA IN VICHYJSKA POLICIJA NA DELU. KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA POLNA. — NEMŠKI VPAD V RUSIJO SILNO NETIVO. — FRANCOSKO UUDSTVO NEMARA NACIZMA. FRANCIJA SE DRAMI
Za pozive, prihajajoče iz vrst tistih vladnih ljudi, ki so se prodali Hitlerju in lutkarski victiy-jevi vladi s Petainom na čelu, naj se Francozje oklenejo smernic, stremečih za sodelovanjem med francoskimi socialisti in naciji, so, kakor vse kaže. ušesa francoskega ljudstva popolnoma gluha.
Se vsak evangelist take politike je moral doslej umolkniti, ker ni mogel dobiti nikakftne zaslombe pri francoskem ljudstvu. Vsakega takega človeka imajo za izdajalca in vsaka poštena družina se ga ogiba.
Vichvjska vlada ne more kaj proti temu mogočnemu valu ljudskega čustvovanja, čeprav ii na vso moč prizadeva za to, da bi ga obrnila v drugačno &mer. Maršal Petain sam hodi na delavske shode, da bi delavce pridobil zase in za politične smeri svoje vlade. Toda on ne govori njihnega jezika. Francoski delavec ne mara slepo slediti nikomur. In Petain zahteva, naj mu francoski delavci sledijo s slepo vdanostjo, čeravno mu mora biti znano, da ga črtijo____
Nemec
vse, ne da pa nič
Trditev, Češ, da se more
Francija rediti edinole s sodelovanjem z Nemčijo zlasti v gospodarskem oziru, ne drži, kakor dokazuje vsakdanje življenje na Francoskem v teh težkih dneh nemškega gospodovanja. Res pa je to, da vzamejo Nemci skoro vse iz Francije, a ne dajo ji pa niti počenega groéa za to. To čutijo Francozje na lastni koži vsak dan, pa imajo vse tiste, ki trdijo, da je gospodar-ska kriza na Francoskem posledica angleške morske zapore. za lažnivce.
Francosko ljudstvo zametuje fašizem
Francoski ljudje ne marajo ničesar slišati o fašističnem u-stroju države in nemška policija je z vichyjsko vred hudo pridno na delu. Vojaška oblast pa pomaga obema v brezobzirnem zatiranju ljudskega odpora. Aretacij je člmdalje več in koncentracijska taborftča so prenapolnjena z delavci, kmeti in političnimi voditelji.
Položaj je v Franciji -popolnoma drugačen kakor pa oni na Nemškem. Narodna soc. stranka ima na milijone pristašev in Hitler ima vso zaslombo pri njih. V Franciji štejejo vse fa-šintične stranke skupaj le kakih 150,000 članov. Te stranke so bile neznatne pred voj*io; zdaj ■o še veliko brezpomembnejše. Nemci so tuji sovražniki, ki vsiljujejo francoskemu narodu režim, proti kateremu se je francosko ljudstvo borilo neprenehoma skozi 160 let. Nobena Propaganda ne more zatreti u-koreninjene ljudske mrznje do fašizma.
Resolucije, ki so jih predložile strokovne unije pokrajinam guvernerjem dne 1, maja ,et<*. niso vsebovale niti enega *t»vkp politiki sodelovanja z Nemci v podporo. Nasprotno. Tiste resolucije so zahtevale fjopolno neodvisnost francoske dežele in vse so se končale S Judami s "Živela Generalna k<>nfederaeija delavčevi" (To Je fr»ncoska narodna organisa strokovnih unij, ki jo Je razPUitila vicliyjska vlada.)
Nemsko-ruska vojna i*premenila položaj >
Nemški vpad v Rusijo je iz-premenil položaj za celo Evropo, zlasti pa za Francijo. Smernica zavezništva in sodelovanja z Rusijo je tradicija v francoski zgodovini, pa naj j t Mi ruski režim že kakršen si bodi. V letih pred vojno so sprejele Radikalna soc. stranka, soc. stranka Leona Bluma, strokovna u-nija, ki je imela pet milijonov članov, poljedelske in kooperativne zveze z 200,000 družinami na svojih konvencijah neštete resolucije za zavezništvo s Sovjetsko Rusijo.
Komunistična stranka, močna politična sila v Franciji, je kajpak zagovarjala isto politiko. Med špansko vojno in ob času monakovske krize so mnogi zelo važni in veljavni glasovi iz najrazličnejših taborov «varili Francijo pred protirusko politiko.
Rusko-nemški pakt silno razočaranje
Francosko ljudstvo je rusko-nemški pakt seveda silno razočaral in komunistična stranka je izgubila večino svojih pristašev. Ali sedaj je položaj popolnoma drugačen. Rusi se sijajno bojujejo. Spet so zavezniki demokracij. In sedaj so Nemci, ki morajo računati s sovražnostjo komunistične stranke s poldrugim milijonom pristašev. Radikalne skupine so koncentrirane po važnih industrijskih krajih okoli Pariza. Velike tovarne za avte, tanke in letala, železnice in kemična industrija so močno prepredene z njimi.
Ruska Vojna je vpeljala v situacijo nov element, ki je hudo škodljiv Nemčiji in vichyjski vladi. Nemci so morali radi nje potegniti iz Francije svoje najboljše čete in zračno silo. Vi-chyjska vlada je doživela poraz v Siriji in mora sedaj računati na bankerot svoje diplomacije na Daljnem Vzhodu, kjer se lahko zgodi že v krat-
(Nadaljevanje na 3, strani.)
N*«2ija »i a Mnueliaij«TO armado mor« pomafiti. kar jt nesposobna aa smagovanje. Pac pa m Italijani dobri delavci. mi «alo skromni v • rojih potrebah, pa si jih je Nemčija "najela" mnogo tieoč ma delo na kmeti-jak in na ceetak. Gornja je ekupina takih delavcev is Italije — moikih in iemk — ki »edaj gara jo v Nemčiji.
PRESOJANJA DOGODKOV DONA IN PO SVETU
Skoro nobenih poročil ni O
tem, da je vlada na Romunskem pozaprla vse ameriške
konzulate. Zato je prav, če mi podamo tisto poročilo. Naciji menijo, da dobijo ameriški di-plumatje v Romuniji preveč vojaških in dipiomatičnih podatkov o razmerah na Balkanu in izvajajo preveč vpliva na romunsko vlado. Zastran tega so Nemci tako rekoč priprli ministrskega predsednika romunske dežele in ameriški zastopniki ne morejo do njega. In še več. Naciji hudo pritiskajo na Romunijo, naj prekine vse di-plomatične stike z Združenimi državami. Bukareški uradniki so se vdali temu pritisku toliko, da so dali pozapreti vse ameriške konzulate v deželi. Da se Washington izogne vsem nepotrebnim neprilikam, ni zagnal nobenega vrišča zaradi tega. Konzularni delavci se v obeh deželah lepo in mirno premeščajo v poslaništvo v Bukarešti in Washingtonu, pa je vse komedije konec.
Hitlerju rojijo nove vojne muhe po glavi. Kajti sedaj je ugotovljeno, da je imel pomoi-ni državni tajnik Welles Španijo in Portugalsko v mislih, ko je še pred nedavnim dejal, da
namerava Hitler skoro napasti, oziroma pogaziti še par preostalih neodvisnih držav v Evropi. Hitler se misli v kratkem ugnezditi na Španskem polotoku ter ustanoviti tamkaj oporišča %a napadanje angleške plovbe ter se pripraviti za pohod na Gibraltar in morda tudi v Severno Afriko. Spraviti misli pod svojo kontrolo tudi otočje Rta Verda. In nikakor ni izključeno to, da namerava pogaziti še Turčijo v nameček.
Washington si morda še dolgo ne bo na jasnem, kako se pravzaprav razvijajo reči na rusko-nemških bojiščih. Sovjetska vlada je povsem mimo in brez vsakršnega pojasnila zavrnila pomožnega državnega tajnika, ko se je ta obrnil do nje z željo, naj bi dovolila a-meriškim opazovalcem na ruska bojišča.
Bivši neworleanski župan
Walmsley je bil nekoč eden naj-strupenejših sovražnikov Huey-ja Longa. Ker se časi izpremi-njajo in ljudje z njimi, se je tudi Walmsley prelevil v povsem drugačnega človeka ter kar tako na tihem postal glavni pomočnik newyorškega župana I .a Guardia v njegovem
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Odgovori ameriških listov, da-li so za ali proti vojni
5trckovna revija "Editor and Publisher" j« naslovila na 1,-878 ameriških dnevnikov prošnjo, da ji naj odgovore na sledeče vprašanje: "Ali mislite, da bodo. interesi Zed. držav najboljše zavarovani s tem, da se ne u mešamo aktivno v voj-no-
Odgovorilo je le 871 časopisov. Izmed teh jih ja 512 vpra« šanju pritrdilo, 316 pa je izreklo p motivno mnenje.
Drugo vprašanje iste revije je bilo: "Ali
ste za takojšen vstop naše armade in mornarice v vojno?"
650 časopisov je odgovorilo z "ne" in 250 z "da".
Te številke niso presenetljive. Značilno je le, da nad tisoč dnevnikov, torej velika večina — sploh ni poslalo nikakega odgovora!
Naravno, da večina ameri-j »kega ljudstva in njegovega časopisja ni za vojno. Saj je bila tudi Rusija proti nji — pa še kako — m Belgija, Norveška itd. Nesreča je le, da se vojne j s takimi vprašanji, kot sta prej 1 navedena, in pa s propagando, kakršno vodi senator Wheeler, ne more preprečiti. Začeti bi morali pri vzrokih, ki pa se jih ogibajo.
MAŠČEVANJA NAD PRISTAŠI SOCIALIZMA V BIVŠI DEŽELI ENAKOSTI IN BRATSTVA
MORILNA SVOJAT V SLUŽBI NACIJEV. — UMOR MARXA DORMOYA ŽE DRUGI V ZADNJIH PAR TEDNIH. — HUD UDAREC ZA BORCE SVOBODE V POGAŽENI FRANCOSKI REPUBLIKI
Koj obljublja Hitler Fincem
Kakor poročajo iz Berlina, bo Finska v poplačilo za to, da se je pridružita Nemčiji v vojni proti Rusom, povzdiv njena nad vse drtrge skandinavske dežele in vsem njenim stremljenjem za večjo deželo bo ustreženo.
Ce bo Rusija poražena, bo Finska dobila nazaj vse, kar je izgubila, ko je sklenila mir I. 1940. z Rusijo. V nameček ji bo dana Karelija zaeno z drugimi kosi ruskega ozemlja.
Nemški general Schroeder podlegel poškodbam
Iz Berlina prihaja poročilo, da je gen. Ludwig von Schroeder, predsednik nemške proti-zračne zaščitne zveze, podlegel dne 29. julija v Hosenlychenu v pokrajini Brandenburgu ranam, ki jih je dobil, ko se mu ie letalo strmoglavilo na tla v Belgradu. Schroeder je bil vojaški poveljnik podjarmljene Srbije. Star je bil 57 let.
Zavratni umor Marxa Dor-moyja, notranjega ministra v Blurnovem kabinetu, o katerem
smo poročali na kratko v zadnji številki tega lista, je že drugo ubojstvo svoje vrste v zadnjih par tednih.
Pred dobrimi štirimi tedni so dobili v francoskih socialističnih krogih v New Yorku obvestilo o zavratnem umoru bivšega socialističnega poslanca Ca-mela, ki je bil član francoske poslanske zbornice, preden je prišel vichyjski režim v sedlo. Ustreljen je bil na neki samotni ulici, ko se je z bicikljem vračal domov. Nobenega sledu niso mogli najti za morilcem. Naravno.
Oba ta umora sta bila delo organizirane svojati protirepu-bHčanskih morilcev z Jacque-som Doriotom na čelu. Gibanje za iztrebitev republičanskih voditeljev se je šele pričelo in bati se je Še drugih takih uboj-stev.
Doriot je bil poprej komunist
Doriot je organiziral to tolpo protirepubTfcanškUi ubijalcev in jo sedaj tudi vo4i. Poprej je bil eden izmed vodilnih osebnosti v francoskem komunističnem gibanju. Sedaj je na-cijski agent. On sam je odprto priznal po razsulu Francije meseca junija lani, da je začel prejemati finančno podporo od Nemcev že pred šestimi leti. Na koncu lanskega leta je obiskal Berlin dvakrat. Kmalu nato se i je pogodil z Nemci tedaj, ko se je Alfred Rosenberg mudil v Parizu, da bo ne samo vodil politično propagando nacijem v Franciji na korist, nego tudi organiziral tajno teroristično družbo. za iztrebitev oseb, ki jih
(imajo naciji za nevarne. To je I veljalo za Francoze in tujce na ; francoskih tleh.
Morilno svojat vzdržujejo naciji
Doriotovo teroristično organizacijo zakladajo z denarjem nemški naciji, ki imajo svoja zastopnike v vseh njenih odborih in svetih kot opazovalce in ravnatelje.
V smislu svojega sporazuma z Rosenbergom je Doriot nastavil svojo organizacijo v zasedeni in nezasedeni Franciji. Njegovo organizacijsko izkustvo v komunističnem gibanju mu je prišlo prav v njegovi novi nalogi.
Kako je ta svojat organizirana
Organizacija posluje s pomočjo tako zvanih "celic", ki jih sestavljajo posebno zanesljivi ljudje. Vsaki podružnici načeljuje brigadni poglavar. Vsaka taka podružnica sestaja iz treh »brigad. Te se delijo v trojice, katerih vsaka ima svojega voditelja. Vsaki brigadi stoji brigadir na čelu. L. Ta organizacija se je precej razprostrla v zadnjih par mesecih. Za svoje vodilo si je dala napraviti imenik vseh tistih o-seb, ki se imajo spraviti s poti.
Podružnice teroristične skupine so se ustanovile v Lyonsu, Marseillesu, Agenti, Tolousu in Montaubanu.
: Doriotova služba izpopolnu-je delo uradne "surete". Meseca oktobra lani je dal tedanji notranji minister Peyrouton na razpolago najvažnejša mesta v sureti cagoulardom — članom zarotniške fašistične organizacije, ustanovljene z denarno pomočjo iz Italije z namenom,
(Nadaljevanje na 4. strani).
Ste naročnino na Proletarca obnovili?
Hitlerjeve spletke v politiki Daljnjega Vzhoda
Nova vojna se kuha na Dalj-nem Vzhodu. Uvod k njej se je račel predzadnji teden, ko je Japonska zasedla Indi-Kmo ter zagrozila Thailandu (Siamu) in ko sta Amerika m Anglija ukrenili vse potrebno za zavarovanje proti vsakršnim muham japonske grabežljivosti. To so bile sicer še same ekonomične mere, ali U so dostikrat hujše od dejansko vojne, a vselej pa nekakšen uvod k njej. Saj gre pri tem toliso za pre-skušnjo temeljne politike, moči in volje prizadetih narodov, kolikor pride to v poštev na krvavih poljanah te ali one vojne.
In čim jasneje so jo oblikovala slika spora na Dalmem Vzhodu, tem očitneje se je videlo, kako je zvezan s intrigami in spletkami osiščne politike, ki gre sa aagoopodovanjam nad celim svetom.
Največja bojna fronta pa je vsekakor na Ruskem, kjer ni doslej kljub skrajno vročim bojem nobeno odločilne «zpre-membe. In to Mtmo je že imeti za rusko zmag«». Po ruskem za-
trjevanju se je Hitlerju bliskovito bojevanje popolnoma izjalovilo, med tem ko se Nemci bahajo, češ, da se bliža bitka pri Šmolensku svojemu koncu. Z zmago na nemški strani seveda. Na zapadnem bojišču so Angleži uspešno napadli Berlin is zraka ter neprestano obmetavali z bombami industrijska središča po zapadni Nemčiji. Nemško zračno orožje je enkrat obsulo London z bombami v teku enega meseca.
To so vmesni incidenti in nekakšno pregrinjalo Hitlerjevih političnih spletk in kovarstev.
Nemška politika se med drugim na vso moč trudi za to, da bi preprečila vstop Združenih držav v evropsko vojno, in bi nas zastran tega nadvse rada pridržala čim najdalje v Tihem morju. To je bil namen nem-ško-japonske-laške zveze, do katere je prišlo meseca septembra lani. To je bil tudi glavni činitelj za nacijskim podžiga-njem in podpiranjem japonskega prizadevanja v krizi radi Indo-Kine.
Vojna z Rusijo pa je Hitler-
ja in njegove pandurje prisilila k temu, da so morali narediti dalekosežne izpremembe v svojih zapletenih političnih smernicah. Poprej bi stala Sovjetska Rusija v slučaju vojne med Združenimi državami in Japonsko kakor nekakšna vez med osiščem in Japonci in pa kot trdnjavski zid v slučaju ameriške zmage. Sedaj se pa prav lahko zgodi, da se Rusija pridruži konfliktu proti Japonski, če ne bo njena azijska vojska potegnjena v nemško vojno. To bi ustvarilo vojno na dveh bojiščih za Nemce in za Japonce pa na treh, med tem ko bi bile Združene države vir zalaganja za Angleže, Ruse in Kitajce.
Takšne morejo biti posledice nemške politike na Daljnem Vzhodu. Ali tudi v tem slučaju se naciji prejkone zanašajo na to, da se da Rusija ugnati v kozji rog ter docela izločiti kot činiteljica Iz vojne v primeroma kratkem času. V Evropi bi to omogočilo nacijem uvesti gibanja za mir ali pa z vso silo planiti na Anglijo. Na Daljnem
Vzhodu bi bila odstranjena velika nevarnost sa Japonsko, ki bi se lahko potem z vso močjo vrgla v južno Tiho morje, namesto da bi se bojevala postopoma, kakor je to bilo v slučaju Indo-Kine.
Ti dogodki so veliko pripomogli k temu, da se je položaj nesrečne Francije še bolj zamotal. Admiral Darlan se prišteva med mesetar je, ki so bolj prevejani kakor pa razumni. Ta je morda mislil, da bo s tem, če malo podraži Združene države in Anglijo z Indo-Kino, obe deželi pripravil k zalaganju Francije z živili. On je najbrž računal na to, da bi rajši storile to» kakor pa gledale, ka-ko se delajo kravje kupčije z drugimi deli francoskih posesti skozi nacijsko mešetarijo. In šele tedaj je bila kupčija radi Indo-Kine sklenjena z Japonsko, ko so začeli pariški listi prihajati z "nasveti", naj bi Francija sprejela nemško pomoč v obrambi Dakarja proti nasilnim načrtom Združenih držav ameriških.
iitiM' gibanje je rasi» v ognju ustanavljanja podpornih društev
JSZ je imela s svojim glasilom Proletarcem na ustanavljanje društev naših podpornih jednot in zvex, posebno še društev SNPJ, mogočen vpliv.
Ta tradicija še iivi ne le v slovensko, nego tudi v angleško poslujočih društvih naših ljudi. Zasnovana je tako globoko, da je niti najhujši nasprotniki ne bi mogli odpraviti.
Ne le na prireditvah društev in federacij SNPJ, tudi na slavnostih društev in federacij SSPZ, ABZ, JPZS in SDZ imamo prijatelje, ki store za ta list, in za program, ki ga zastopa, kolikor že okolščine dopuščajo.
Na coloradskem dnevu SNPJ—bil je prvi to leto —se ni na našo načelno stran nič pozabilo. Pa tudi ne na slični prireditvi ABZ.
Enako so se naši ljudje zavedli svoje dolžnosti na sličnih prireditvah v Pennsylvaniji, v Ohiu, v lili-noisu, Kansasu itd.
Zanašamo se, da se bo to nadaljevalo v vsestransko korist—namreč v korist naprednih podpornih društev, v prid naših prosvetnih aktivnosti pod okriljem klubov JSZ, samostojnih kulturnih društev in Prosvetne matice.
Dasi je nase delo vsled sedanjih razmer čezda-Ije težje, je med nami vendarle še dovolj volje, da ga nadaljujemo. Na javnost apeliramo le, da nas podpira pri tem delu.
PROLETAREC
UST ZA INTBRE3X DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Uda j«
IZHAJA VSAKO SREDO.
D*la*«ka TUkavaa Draika, C biča «o. 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA t Zedinjenih državah ur celo teto fS.OO; sa pol let* 91.711
»a leti* leta fl .00. Inosemst vo s sa t*lo leto $3.00; sa pol leta |2.00.
ti v»
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka *	pa po ld ns sa priobčite v v številki tokodaga tedna.
mšmrnm n	>* ■■	»i ■■'■	.. .
PROLETAREC
fvbllshod every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,

Inc. ♦ Established WO«.
Editor.. Bolinea
Manager.
________Frank Zaits
..Charles Pogorele«
» SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yeer	SU Months $1.75; Three Months $1.00,
I Foreign Countriee, One Year $3.00j Six Montés $2.00.
PROLETAREC
S901 S. Lswndsle Avenue
CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Proletary, August 6, 1941,
h0çfïr$ op|avil svoj$ milijo
«m *


vrhu» aeebai aaapaik Harry Hopkia»
PRONACIJSKA "AMERICA FIRST" V BOJU Z "ANGLEŠKO PROPAGANDO"
Organizacija "America First", kateri načeljuje milijonar general Wood, predsednik Sears, Roebuck & Co., ima mogočen aparat in privlačno gealo. Njen namen je boj proti Rooseveltovi fitanji politiki in ovirati ameriško pomoč Angliji.
Tbdl ako bi bila v svojih smotrih poštena, dejstvo je, da kar America Firrt; počne, je podpiranje hitlerizma. Če bi se Jkoceevelt ravnal po njenih željalj, bi bila Velika Britanija že zdrobljena in Hitler gospodar Evrope in Afrike. Nacijska ideologija bi zavladala nato tudi v Zed. državah, združena • pro-goni ne samo proti 2idom nego tudi vsem tujerodcem. In z njo vred bi dobili teror m mizerijo, koncentracijske kempe ter ekse-¿bcije na debelo, lcakor ima te "dobrote" Hitlerjevega "nove.
ftfeda" Nemčija, Norvežka, Poljska, 8rbija in druge dežele/ so prišle pod režim "čistokrvnih arijcev". To, da podpirajo gibanje "America First" vsi pronacijski elementi, je naravno in popolnoma razumljivo. Niti eden izmed AJih rtcer ne priana, da je "pro-hitlefrjevec", nego trdijo le, da eo »a Mmhr" in da nima naša dežela nikakršnega vzroka varo-flti Imperializem Velike Britanije pred razpadom.
Hitler ima tu «totisoče pristašev, ki pa taje, da so zanj in ga v glepOne namene celo blatijo, zato, da dobe na ta način več p pore v boju proti "war monger jem".
' Isto počno glede Mussolinija. On med ameriškimi fašisti aicer nI več oboževan, Ima pa pomoč prfaeljeht&V Italije in died njihovimi j*otomc4.
V teldits^bi delti jejo proti vojni senatorji Wheeler, if ye, 8heepetead,"Paft ih več drugih. Za naj privlačnejše oeebnost mitfehčral Wood V propagandi "za mir" Charieaa Undbergha.
In čudno, tudt Norman Thomas trna oporo med temi ljudmi. Dokler je agltiral za socializem, so ga ignorirali. Od kar je «¿olj za 4tmir" in proti Rooseveltovi vnanjl politiki, mu pomagajo "gmotno in moralno",	•
&z Anglije je prišlo v to deželo apelirati za sodelovanje tudi nekaj voditeljev angleške delavske stranke. Tfcomasova sekta jih je ignorirala, "America First" pa napadala za "pro-¿agandiste", ki hočejo to deželo potisniti v vojno. «r^Tfarman Thomas je že večkrat pozval "warmongerja" Wendella Wilkieja na debato. WiliJue njegove pozive bodisi ignorira, ali pa odgovarja, da ai Thomas išče le cenene reklame.
Za nas prerekanje med njima ni vašno, nego to: čemu ni Thomas rajše pozval "pa debato" koiga izmed angleških dplav^ skih voditeljev ki so prišli V Zed, države dokazovati, da je lucti ameriškemu delavstvu V korist, ako Zed. države pomagajo Aii-giiji poraziti Hitlerja?
Afco bi bilo po Thomasovem, bi Anglija v tej vojni ne dobila iz Zed. držav nikakršne podpore in je to načelo posebno naglasil tudi v svftji pMforttil v VMHnl kampanji teta' Mrt. r lyar se tiče Lindbergha, nič ne skriva, da je Hitlerjev prijatelj. Saj je zanj storil Kolikor je motfel in Hitler je Imel pač vftmk', d* ga je odlikoval. Bil je Charles A. Lindberg, ki Je piko j nega Ckamberlama prepričeval, da naj nikar ne zida upov na Rusijo, če*, njena bojna zračna flota je v primeri^ Hitlerjevo ničla in njena armada v tehniki za nemško zelo dplpč zadaj. Kakor je Lindbergh deloval za Hitlerja v Angliji, tako deluje tuxaj, toda ne odkrito, nego pod geslottf, da je za mir, da je proti vqjni, in pa da naj predsednik Roosevelt med Nemčijo !h Anglijo wtj*e posreduje, da skleneta "sporazumni mirh; kot pa da se mi vmešamo v konflikt.
Glede Rusije se Je "veščak" Lindbergh motil — seveda na merounfc. Zpano je, da je bil Lindbergh eden glavnih, ki je med vleoko angleško gospodo deloval proti zvezi s Sovjetsko Unijo in «a "aprzanje" Hitlerju. SMčno taktiko vodi tukaj.
predsednik Roosevelt tem ljudem dokazuje, da je tudi oi| za mir, toda'ttbkter bo nad EJvropo ležala mftra hitlerizma, jo nesmiselno pričakovati miru. 8aj so upale v mir tudi druge de-žite. Ui!r jim Je to kaj pomagalo? '
Angleški delavski voditelji so tu dosegli mnogo vzlic Tho-manovi opoziciji. Njim naklonjene unije v Zed. državah so ustanovile pomožni odf>or, ki pomaga delavstvu v Angliji vzdrževati delavske begunce in v drugih ozirih.
Tudi angleško delavstvo je za mir, kakor ameriško. Todfi mir nf samo stvar listih,'ki so zanj. Mussolini hi Hitler učita, dji je tolr "pomehkuženje demokracije" d oči m je vojna "0ojekl4-njenje naroda".
*Vrh tega je mir odvisen še od marsičesa. Kdor je zanj, tji moral biti za odpravo vzrokov, radi katerih se dežele zapletajo v vojno.&am goli pacifizem je utopija, ki rtftoumur ne koristi m/on aovralnfkotn miru!*
ia bil prvalao potito na po»v«to*«nj« r A«
kri in ionfcriral e Stalinom gkd« mmmrUkd Vosit •• iè'r es* kraja v UtaMi.
p«, nt

V »r«di aa gor.ji »liki), ki
bil nrd.vno tudi V Mo.
ki mati/1 r vojni > N—cijo
Razvoj Japonske in njenega ii
(Konec.)
Posebnost japonekega političnega življenja so bile stranke, lei skušajo spojiti marksizem « nacionalizmom in s tradicionalnim spoštovanjem do vladarja. 1>ke n- P*- »tranka Ain-Nihon-Kokumin-Domei in stranka Nrpou-Koka-Sakato. Te stranke «o imele pristaše med vsemi sloji japonskega naroda. V nje so ae zatekli tudi številni "spokorjei^i" komunisti.
Marksistično bi bilo to, da so si stavile za cilj podružabljenje produkcijskih sredstev in prj-
! stali, je rabila neko utemelji-tev diktature, ki jo je dejansko uvedla. Povdarjala je, da je podrejena samo cesarju in se za vlado, ki je svetovala pre-
ega ÜÍZ-
nih Ui fašističnih gesel, te edinstvene publikacijo vojnega ip»-nistra razodevajo zfelo Jasno mišljenje mlajšega oficirskega zbora. Oiicirji so tudi za skromne japonske razmere slabo plačani in po uradni statistiki prevladujejo med njimi kmet-ski sinovi. Stroga vojaška vzgoja noče in ne more izbrisati jeze nad kapitalističnim izkoriščanjem. Vojno ministrstvo je seveda razodelo pravo mnenje oficirskega zbora samo s tem namenom, da prisili pridobitne kroge k popiv anju in je svoj namen tudi doseglo, kakor ka-JeJo vedno večji vojni krediti Vendar odpor proti mrzličnemu oboroževanju je zajel polagoma tudi množice. Nacionalistični psihozi, ki je bila na višku okoli 1. 1932. je sledilo iz-treznenje. Osvojitev Mandžurije koristi brez dvoma rodbini Micui, ki je našla nova plodo-nosna polja za svoje udejstvo-vanje. široke narodne plasti pa nimajo od Mandžurije za sedaj še ničesar razen novih bremen. Volitve februarja 1936. so zato dale nepričakovan rezultat. Zmagala je stranka Minseita, ki se je odločneje kakor stran* ka Se ju k a izrekla proti pretiranemu oboroževanju. Velik uspeh je dosegla tudi delavsko-kmečka stranka z zmernim so-sccialističnim programom, ki je osvojila 22 mandatov. Razočaranje nad volitvami, ki 'so pokazale miroljubno razpoloženje japonskega naroda, je močno vplivalo na radikalne elemente med oficirskim zborom. Čutili so, da morajo dejanja slediti besedam, kajti sicer se bodo ninožice otresle vpliva
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
vidnost,' ni sm«nik. Naenkrat ^JS in f,iist*nih
nji tezKo iantrv caserja, fe«, ja 936 . ^ BprenienU na d. je profesor M.tobe port»il J loiaju 2e itakPveHk vpliv crnrj» na .sto stopnjo kakor vojik	^
ostaJe ustavne faktorje. Gonja mjni(ltrstV0( ki gt)e setUvil ^
dolgih in mučnih pogajanjih
je uapela, profesor Mitobe je moral to organsko teorijo preklicati. Teror je bil tako hud.
Hirota, je moralo vojski obljubiti, da bo upoštevalo vse za-
(Natlaljevanje s 1. strsni.)
washingtonwkem uradu civilne
obrambe.
Po diplomatskih informacijah je soditi, da postane Hitlerjeva "Nova Evropa" meso na dunajski konferenci, ki Jo misli Hitler sklicati letos v zgodnji jeseni, ko bo, kakor Nemci trdno pričakujejo, Rusija poražena. To zborovanje bo edeta večjih delov že dolgo napovedane Hitlerjeve mirovne ofenzive. Konference se bodo morale udeležiti vse dežele,"ki so pod nemškim gospodstvom, in pa vse preostale nevtralne države, t e jih ho šo kaj takrat. Po načrtu, ki ga je izdelal nemški edvetnik Roland Freisler, bo Rusija uključena v krog evropskega gospodarskega sistema in v vsaki premagani deželi bo postavljena vlada, ki bo imela največ zaslombe med ljudstvom, a bo še vedno morala tako plesati, kakor ji bo godel Berlin.
V Waahingtonu se čudijo, zakaj ne imenuje predsednik Roosevelt generalnega solici-torja F. Biddla za načelnika pravosodnega tajništva, kakor se je to pričakovalo, bržko je bil Jackson imenovan za člana zveznega vrhovnega sodišča. Po najnovejških informacijah, ki so na razpolago sedaj, se predsednik Roosevelt še ni odločil v tej zadevi, ker misli, da ima Biddle sicer vso potrebno sposobnost, a ni pa posebno dobro zapisan pri kongresu. Pomanjkanje mož, ki bi gladko in brez zatikanja delovali s kongresom. je, kakor menijo mnogi ljudje, ena glavnih slabosti sedanjega Rooseveltovega kabineta.
Kake naj še dolgo obstoji razredno goepodetvo, ko satira-ni, izkoriščani razred od dne do dne postaja močnejši po števil«, po notranji organizaciji, po razredni zavesti, ki ima pred Oimk vedno jaanejši cilj socialnega osvobojen j a?.—Jean Jaures.
«navale, potrebo razred n boja. To jih je ločilo od faš ma, kateremu j* razredtal boj skrajno zoprn. Sfcer pa so označene "načionalno" marksistične strankte izrazito imperialistične fn sanjalo o posebnem poslaiigtru Japonske v A^Uf ih na svetu! Revolucija, Vi naij razlasti kapital, se rtaj htvede aamo'8 privoljenjem cesarja ob tesnem sodelovanju z afmado.
V zadnjih letih so se pojavile tud! stranke « več ali manj izrazitim fjtfHstičnim programom. Tudi te stranke so se posluževale proti kapitalističnih ffa1, vendar povdarek leži na razgretem nacionalizmu in imperializmu, ki se spaja z odklanjanjem parlamentarizma, Strankarskega življenja fn za-padnjaftkega materijalizma, ki je bajti kriv vseh nadlog, ki tarejo Japonsko. Vzdržujejo tesne stflte z raznimi verskimi sektami, zlasti z budhistično sekto "Ničeren". Razmahnile zlasti od I. 1930., ko Je japonski imperializem zbfral sile za pohod v Mandžurijo. Najvažnejša med njimi je stranka Seiianto, ki Je zd dosego avojih Ciljev 'ttfotiravaja tfidi individualni teror. Smatra, da bo Japonska ozdravela, če iztrebi 3 vrste ljudi: politike, korirptne uradnike in milijonarje. Njen vpliv je precejšen, ker vzdriuje zelo tesne stike z mlajšim oficirskim »borom. Največ pristašev dajo fašizmu malomeščanske množice. V nasprotju z drugim! deželami veljki kapital na Japonskem finančno ne podpira fašistični pOkret, čemu tudi, saj Je imel' ¿¿sedaj samo dobre feku šnie s parlamentarizmom! Iz fašističnih vrst izhajajo številni politični umori fn atentati. Maja 19*1 n je bil umorjen pra voaodnl minister Inokaj. Fašistični pokret Je bil takrat tako mo£an, da so morale stranke pristati na nadetrankaraki kabinet (rikOmta Saita. Iz fašističnih in vojaških krogov Je tudi izšla gonji 'pfotl »profesorju Mltobi/ Ta Je nantreč ft# pred leti napisal sloveč* driavho-praviio delo, v katerem imenuje cesarja vrhovni organ države. > časa se ni javfl nikak protest proti tej organski teoriji, tudi dvorski krofti nišo našli na nje^j ničesar pohufšljivega. Ko pa je vojslta 1. 1931 začela osvajati Mandiurijo In je v na. slednjih letih prodirala naprej, ne da bi se zmenila za medna-rodne konflikte, ki bi-lahko na-
d. so morali umo.kniti vsi ki ^«.ede To^h k^d tov za so se zanj zavzemali. Vojska oboroicvanje Rjt!!el) „ck • „e.
'l»^!*!	Prijetnih koneesij militarizmu.
položaja cesarja v državnem življenju in s tem posredno tu-
di da
5?
riznanje svojega stališča, H vojska podrejena samo cesarju, ne pa tudi vladi, ki jo izbere slučajno parlamentarna veČma. Odslej je vojska velikokrat hodila svoja pota brez o-žira na želje vlade. Ukrepi ja-
je veliki kapital ohranil svoje pozicije. Bogate japonske rodbine so si oddahnile, ko je bil upor zadušen. Vedele so, da bi moralo po načrtu zarotnikov slediti iztrebljenje največjih denarnih mogotcev Japonske, tuffl če bi zarotniki uspeli, smo lahko prepričani, da bi bistvo
e-
zahtevajo to dogodki. Toda le malo jih je mislilo, da se poli. tične smernice pripravljajo a tako natančnostjo vnaprej.
Neva tovarna za pridobivanje magnezija, zelo lahke kovine, ki se rabi za letala itd., bo naj-brž že v kratkem, odprta blizu Spokane, Wash. Posluževala se bo Uoerner-Harrisove-ga elektrotermičnega procesa, ki je 60% cenejši od onega, ki se ga poslužujejo sedaj v tak-Snem pridobivanju.
Indijski voditelj Gandhi, ki je 72 let star, je pisal v neki reviji zadnji mesec članek, v katerem pravi, da Indijci ne želijo Angležem nič slabega, ker bi njih poraz pomenil zmago fašizma, a tega pa da ne morejo in ne vrnejo želeti.
"Indija zahteva od Velike Britanije pravico do tega, da si sama določuje svojo bodočnost," piše stari Gandhi v tistem članku. Naj mislijo drugi, kakor že hočejo, Indija ne želi svoje neodvisnosti iz angleških razvalin."
John L. Lewis, ki ga že več mesecev ni bilo čuti v javnosti, se je baš zadnji teden oglasil ter dejal, da nasprotuje predlogu za uravnanje vodne poti po St. Lawrencu, ker bi ta projekt odjedel kruh 50,000 de-'avcem.
Med Rusijo in Poljsko je prišlo do pobotanja, kakor pravijo poročila iz Londona. General Vladislav Sikorsky, ki je predsednik poljske vlade v ubežni-štvu. je dejal zadnji teden, da je njogova vlada dosegla sporazum s sovjetsko vlado s Mčastnimi pogoji".
P°Mk'h of*irj.ev na Ki!a.jsten! »edanjega družabnega reda in v Mandžuriji so velikokrat „,„.„ „„"i,,..!,«!««« •»„,„ • „
prav očitno dementirali izjave ^ ^n^
japonskih državnikov. V nepo-
. '	t. kl k»*ejo popolno nepoznava-
znanju notranjih razmer Ja ponske, je svetovna javnost tako postopanje tolmačila kot izraz neke posefcne zahrbtnosti i in dvoličnosti japonske politike, medtem ko je to samo posledica japonskega militarizma.
Militarizem se je na Japonskem razvil v silo, ki grozi celo vzrasti čez glavo japonskemu velekapitalu. Videli'smo, da stranki Sojukaj in Minseito stojita v službi kapitala. Voditelji obeh strank so ponovno z večjo ali manjšo odločnostjo zahtevali, da se izdatki za vojaške svrhe omejijo na znosno mero. Ravnotako so se zavzemali za previdnejše uresničenje japonskih ciljev * Atziji. Vse to je bilo" zaman, vojska hodi v Aziji svoja pota in vsaJio leto »o izdatki za vojsko večji. Državni dolgovi rastejo skokoma, kajti vsakoletni primanjkljaj je večji kqkor iznos driavnih dohodkov in se kri je z notranjimi posojili. Zvišati davke ni mogoče, ,ker hi to imelo težke posledice aa japonski izvoz. Japonska mora izvažati, če hoče prohra-^¡ti številno prebivalstvo. Navzlic velikopotezni eksportni o-fen^lvi je trgovska bilanca močno pasivna. Razumljivo jo, da *o se tudi japonski kapitalisti za£e '
ij zavzemati za znižanje tkov za vojsko, čeprav več-teh aredstev priteče zopet v njihove žepe. Vojno mini-•tratvo je kmalu našlo sredstvo, da pridobitne kroge prisili k popuščanju. Vsako leto izdaja vojno ministrstvo knjigo, ki obravnava vojaški položaj Ja-ponalfe v zvezi s svetovnopoliti čno situacijo. Vojno ministrstvo se je pri tem tudi večkrat dotaknilo socialnih prubl«mov, v koljkor ti vplivajo na obrambno silo države. Zadnja leta eo se v 4eh knjigah pojavile ostre obtožbo kapitalizma, ki so vzbudile pravo senzacijo. Jasno se v slogu teh obtožb javlja vpliv ."nacionalno"^ markaiatič-
izdatl
nje gospodarskih in političnih osnov sodobne družbe. Zarota je bila za japonski kapital resen memento, ki ni ostal brez posledic.* Premožne japonske rod«bine so postale skrajno previdne. še v večji meri, kakor poprej se skrivajo za raznimi anonimnimi družbami. Množe se velika darila za humanitarne svrhe. Velekapital je začel širokogrudno podpirati manjše podjetnike in obrtnike. Gotovo je, da se nahaja japonski kapitalizem v težki krizi. Kakor nikjer na svetu so na Japonskem dani objektivni pogoji za prehod v socializem vsled velike koncentracij^ kapitala in izrednega osirpmašenja mno žh^ Vendar duševni tistroj delovnih množic je še tak, da nudi le malo izgledov, da se bo prehod v socializem res kmahi i*VriHl. Pospoši ga seveda la-tjko neuspela vojna, ki nikakor r^j izključena, kajti agresivni japonski imperializem bo prej ali alej zadel na koalicijo velesil, kateri hrž.kone ne bo kos.
Motnost kombinacije proti Japonski tvorijo Zed. države, Anglija in Sovjetska Unija. Slednja bi imela v slučaju spt>-pada dve fronti. Hitler na Japonsko pritiska, da naj takoj udari v Sibirijo, ali vsaj prepreči dovoz v Vladivostok. '
Vlada Zed. držav je že pred par meseci ustavila (pošiljanje na Japonsko raznih vitalnih potrebščin, v nadi, da ae bo vlada v Tokki kontrolirala In iskala z Washingtonom rajše sporazum kakor tfojni.
A vojaška kamarila v Tokiu vztraja, da se vpraAanje kontrole nad Azijo in azijskimi morji enkrat mora odločiti in smatra, da je sedaj za Japonsko čas najbolj u?oden.
(Po spisu Ivana Klicarja.)
Kadar se gre aa načela, ne bojte se aamert
Najzanesljivejša poročila kažejo, da je morala med ruskim civilnim ali nevojaškim -prebivalstvom še vedno nepričakovano dobra.
V navzkrižju z nekaterimi vestmi se je sedaj zaznalo iz zanesljivih virov, da se ni Nemčija doslej še obrnila do Japonske za kakšno neposredno pomoč proti Rusiji s tem. da bi napadla Sibirijo. Hitler je pred svojim navalom na Rusijo zagotovil japonski vladi, da bo lahko sam opravil s sovjeti. Po najboljših informacijah se večina japonskih oblasti ne strinja z nemškim optimizmom. Japonci sodijo po lastnem izkustvu, ki so ga dobili v bojih proti Rusiji in Kitajski, da bo Hitlerjeva naloga na Ruskem najbrž jako dolga in težka.
Kakor so se glasila poročila iz Moskve in Londona, je prišlo med Hitlerjem in Goerin^om, ki je nacij št. 2 na Nemškem, do popolnega razkola. Uradni Washington se pa doslej Še ni dokopal do tega, da bi mogel dognati, koliko je resnice na tem. AmeriAki zastopniki so poslali nepotrjena poročila, ki podpirajo moskovsko in londonsko zatrdilo, da je padel Goering pri Hjtlerju v nemilost in da je bil potem vtaknjen v luknjo. Izurjeni diplomatje so imeli tisto zatrdilo za rusko ali angleško izmišljotino z namenom, da bi se še bolj razrahljala morala nemškega ljudstva, ki še ni pohabilo Hessove prigode. AH priznali pa so, da se jim je zdelo zelo čudno, zakaj niso naciji zavrnili tistega poročila na podlagi dejanskih dokazov. Goeringove slike, ki so bile doslej razposlane iz Nemčije, se jim ne zdijo dovoljni dokazi.
Bankirji so doživeli veliko prcsčnočonje tisto jutro potem, ko je Roosevelt naznanil, da je vsa japonska imovina v tej de-želi zamrznjena. Dne 26. julija zgodaj zjutraj, ravno par ur pred predsednikovim naznanilom, je Zvezna bančna rezerva razdelila devet strani obsegajoča navodila, ki so predstavljalo fino pravno in tiskarsko delo. Za kaj takega je treba več dni, ne pa samo par ur, kar dokazuje, da ta reč ni bila tako nenadna, kakor se je zdela na prvi mah. Pravzaprav je bil tisti korak le dramatičen del
V Ukrajini se je pričela žetev z aon j i teden in bo dokončana v Štirinajstih dneh. Čim je pšenica požeta, se omlati in pošlje na vzhod v varno shrambo. In tako je tudi z vsem drugim žitom. Nevtralni diploma-tični viri pravijo, da bodo. Nemci našli le goljave v tej velikanski sovjetski kaeči, če ne vzamejo Ukrajine do sredi toga meseca.
Tudi Rusija ima neko tajno orožje, če je poročilo resnično. Rdeča vojska si je poostrila borilno silo z novim orožjem, čigar izumitelj je bil odlikovan od svojetske vlade. Prezidij vrhovnega sovjeta U. S. S. R. jo podelil vojaškemu inženirju Kostinovu častni naslov "junak socialističnega delavstva" ter ga odlikoval z Leninovim redom pa zlatim kladivom in srpom. Vrh tega je dobil še 25,-000 rubljev v nagrado. Dvanajst inženirjev in tehnikov, ki so pomagali Kostinovu pri delu, je bilo tudi odlikovanih. Poročilo pa ne pove, kakšno jo ti* sto orožje.
Ako s Proletarcem soglašate, izročite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika.
Tole mi ne gre v glavo?
V propagandi proti Sovjetski Uni^i poudarjajo, da ako on« zmaga, bo odpravila Bog s « vsega sveta. Mar nas niso vr dno učil», da vse, kar se dogod«. se izvrši po boš ji volji? In ksko bi mogel Bo« dovoliti, da •• V
— — ** .r ui «man* m ueii^P^ • sveta, katerega je od-
washingtonskega doslednega te mi ne gre v gUvo. ^ in dobro zasnovanega progra- ni tUt,m' kl v *
zasnovanega progra ma za izvajanje ali popuščanje pritiska na Japonsko, kakor že
na Rusijo toliko potegujejo Boga, prav nič zanj l
H....................
IGNAZIO SILONE:
........
FONTAMARA
ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T Al.P A
BEGUNKI IZ FRANCIJE
4. +4
(Nadaljevanje.)
$ele sedaj smo zapazile v ne-
ktim koncu trga vodnjak. Vse smo planile nanj. Bil je pravcati napad. Vse smo bile žejne, toda vse naenkrat nismo mogle
piti.
Marietta je zahtevala, da mora radi nosečnosti prva piti, česar ji pa nnmo priznale. Po dolgem prerivanju in suvanju j«? končno, vepdarle nastal red. Najprej je pila Giuditt* Scar-pone. Potem Fornara. Nato neka deklica z gnoječimi se ustnicami. Hotele smo, da bi prišla poslednja na vrsto, toda oprijela se je vodnjakovih cevi in ni nikakor hotela zapustiti me-«ta. Potem je hotela piti Marietta. tedaj pa je voda nenadoma nehala teči.
Morala je biti kaka motnja-vi. čakale smo, a vode ni bilo. Vodnjak je usahnil 2e smo nameravale oditi, ko nas je plu-ikanje vode zadržalo. Zopet je tekla. Pričelo se je novo prerivanje. Nov prepir. Dvoje deklet se je zgrabilo za lase. Končno smo se vendarle razvrstile. Toda nenadoma je zopet zmanjkalo vode. čakale smo nekaj časa, toda vode ni bilo.
Tole ponašanje vode je bilo res čudno. Pri studencu ob vhodu v vas se kaj takega ni nikoli pripetilo.
i Z drugega konca trga sta nas neki lovec in urar smeje o-pazovala.
Mogoče se bo zdelo neumno, da izgubljam čas s pripovedovanjem te malenkosti, kajti pozneje so se dogodili važnejši dogodki. Toda tiste vode, ki se je naši želji zmeraj umikala, kar ne morem pozabiti. Bilo je takole: ker ni voda tekla, smo odšle od vodnjaka, ko pa smo odhajale, je znova pritekla. In tako se je zgodilo trikrat ali štirikrat. Približale smo se in takoj je voda izginila, vodnjak je usahnil. Odšle smo in voda je znova začela teči, v vodnjaku je pljuskalo. 2eja nas je mučila, a piti nismo mogle. Le od daleč smo smele gledati uteho. Komaj smo se približale, je že znova izginila.
Ko je voda četrtič nehala te-¿i. je prišlo okrog deset karabi-nierjev, ki so nas obkolili in
vprašali, česa želimo.
Želimo govoriti s sindakom."
"S sindakom?" je zakričal voditelj patrulje. "Ssindakom? • • • Kaj ne veste, da sindaka ni več?... Kedaj boste že dou-meli, da se sindako imenuje danes podesta?"
Nam je bilo prav vseeno, ali «e imenuje občinski predstojnik sindako ali pa podesta. Toda za izobražene ljudi je morala biti to velika razlika, sicer bi se uradniki pri našem vpra-*anju ne smejali toliko in kara-binierski stotnik bi ne postal tako divji. Pametni ljudje so testo zelo čudni in se strašno vznemirjajo radi malenkosti.
Končno je stotnik štirim ka-# rabinierom zaukazal, naj nas Peljejo k podesti. Dva »ta šla P^ed nami, dva za nami. Na ce-
Uudje drug drugemu vz-*IlkaI> «n se norčevali iz nas z besedami in pačenjem, kakor * pač prebivalci večjih kra-J0V- slasti rokodelci, zmeraj norčevali iz kafonov. s karabinieri smo šle po glav-n» cesti in smo preprečkale ne-uličic. Tako smo prispele Prp<l hišo prejšnjega sindaka
Circostanze; toda na naše e' začudenje so šli naši ^n.ki mimo hiše. Močno smo
n!k ,Jdi,e' da don Circostanza «•bil več občinski predstojnik, n sm0 menile, da nas bodo ka-
?.J? H pe,ja,i k hiii <*onn
Mngne. Toda tudi mimo iT;6,	Hodili
km»i in da,ie >n Pepeli Tir*" roesta, med vrtove.
norčuj«io * nas. Občinski ^tojnik je pač samo don
C' arua; bil ** V*** vojno. S, ¿« po vojni je u ' tuta« kratkem času,
ko ni on upravljal urada, ga je upravljal don Carlo Magna. Ker so šli karabinieri mimo o-beh hiš, se je očividno pripravljala nova grda šala. Tako smo vsaj me mislile.
Pot, po kateri so nas vodili vojaki, je bila docela zastavljena z gradbenim materialom, o-peko, apnom, vrečami cementa, s peskom in železnimi drogovi in prav težko nam je bilo hoditi po njej . S težavo smo prispele do vrat neke na novo zgrajene vile, ki je bila last nekega Rimljana, ki je bil tudi v Fontamar i znan z imenom "impresario". Vila je bila okrašena s pisanimi papirnatimi lampijončki in zastavami. Na dvorišču so ženske iztepale in krtačile preproge. Prav pred hišnimi vrati so se karabinieri končno ustavili.
Nobena izmed nas ni mogla ■skriti začudenja.
"Kaj?... Tega roparja so napravili za občinskega pred-stojniak ? ... Tujca ? ... Nemogoče !"
"Včeraj," so nam povedali karabinieri. "Brzojavka, s katero so ga imenovali, je prišla včeraj iz Rima;"
Ko se je pred tremi leti pojavil impresario v naših krajih, ni vedel nihče, kdo je bil, ne, kje se je rodil. Odšel je v gostilno, kjer so spali potniki. Začel je s tem, da je pokupil od kafonov, ki so potrebovali denar, jabolka že maia meseca kar z drevja. Nato je začel kupovati čebulo, fižol, lečo, tomate in pošiljal vse to v Rim. Pozneje je začel rediti praštfe. Potem konje. Kmalu je začel kupčevati z vsem: s kunci, čebelami, kožami, sprejemal je cestna, tesarska dela. Srečal si ga na vseh letnih in tedenskih semnjih, kolikor jih je bilo v naših krajih. Domači posestniki mu niso zaupali in niso marali imeti z njim nobenega opravka. Toda impresario je drugega za drugim iztrebil. Kmalu ni bilo ni-kake važnejše kupčije, pri kateri ne bi drugih izrinil. Ljudje so postali še bolj nezaupljivi in so ga končno naznanili karabi-nierom, da dela ponarejen denar. Preiskava je res dognala, da ima delavnico za denar, ki je nudila impresariju sredstva za vsa njegova podjetja,, toda bankovci so -bili pristni, kajti za delavnico je stala neka banka.
V Fontamari so ljudje mnogo govorili o tej čudoviti zgodbi, ki so jo končno potlačili. Iz lastne izkušnje in pa po tem. kar smo slišali, smo vedeli, da je naloga banke samo ta, da hrani denar ali da ga pošilja iz Amerike v Italijo ali pa da ga zamenjava v tuj denar. Toda. da bi banka kupčevala? Le kako se more banka zanimati za prašičerejo, stavbarstvo, us-njarne in opekarne?...
Po mišljenju karabinierov je bila impresarijeva moč neomejena. On je bil banka, on je imel na razpolago delavnico za bankovce. Domači trgovci so se začeli pred njim tresti. Vkljub temu pa se nam le ni posrečilo doumeti, kako je mogel postati sindako ali podesta — kar pomeni za nas isto.
2enske so pometale dvorišče vile; komaj so nas zagledale, so odhitele po Rosalijo, impre-sarijevc ženo. Nastopila je kakor furija. Bila je že precej priletna, mestno oblečena gospa; njena glava je bila podobna glavi ptice roparice In je tičala na dolgem, suhotnem vratu.
"Pfočl... Proč I... Proč!... nas je nahrulila. "Kaj pa hočete? Kaj nismo več gospodarji v lastni hiši?... Kaj ne ve ste, da danes slavimo?.čez eno uro se prične slavnost imenovanja. Kolikor vem, vas ni nihče povabil!... Izginite. Mojega moža ni doma, in ko pride, se ne bo utegnil z vami u-kvarjati... Pojdite v opekarno, če že hočete na vsak način z njim govoriti."
Karabinieri so nam pokazali pot in odšli.
Gornja «lik« predstavlja sgodbo is »««i« a j« vojna in la maio besed ja potrebnih, da i« dokaže, makaj aa uvetniki — Avstralija, Belfija, Anglija, čahoslovaika, Svobodna Francija, Grčija, Luksemburška, Niiosemska, \or> veika, Poljaka, Jugoslavija in R««ija pa Zdrniana države ameriške — borijo proti naaiUlvn in aa svobodo svata. Otroka na gornji sliki sta francoski begunki, ki sta imgnbili svoja star se in čakati sedaj, kje jima bo odkasan in določen nov don — dom, ki bo •irotiiče.
Po mnogih ovinkih smo prispele do opekarne. Tam smo našle okrog dvajset delavcev in nekaj voznikov, ki so vlačili opeko. Toda impresarija ni bilo tam. Rekli so nam, da je bil še pred kratkim tu, nato pa je zopet odšel. Mogoče je v električni žagi, mogoče je pa tudi od tam že odšel. Bolje bi bilo, da bi ga iskale pri žagi. Toda do tja je daleč...
Nismo vedele, kam naj gremo, in smo neodločno obstale sredi ceste, sredi močno zaprašene ceste. Vročina je kar pritiskala. Prah nam je silil v oči. V umazanih, sivih laseh, s prašnimi zobmi, usti in prsi nas je bilo težko prepoznati. Lakota in žeja sta nas izčrpali.
"Ti si vsega kriva!... Prekleta!..,. Prekleta!..." se je začela Lisabetta Limona dreti nad Sorcanero.
To je bilo znamenje za splošen napad. 2ena Pontija Pilata si je izbrala mene:
"Ti si me vlekla sem... Saj nisem marala iti, imam doma dovolj dela in sploh ne utegnem ; prav nič mi tudi ne ugaja, gizdavo postopati po mestnih ulicah!"
Guiditta Scarpone in Canna-rozzeva hči sta se vlekli za lase in sta se končno valjali obe po tleh. Maria Grazia je prišla na pomoč drugi, toda Rechiuta se je vrgla na prvo, končno pa so pristale vse štiri na cesti v oblaku prahu. K sreči je bilo kričanje močnejše kakor udarci, ki jih je vsaka delila in dobivala. Zlasti je kričala Sorcanera, ki je bila zagozdena med ženo Michela Zompe in Limono in se drla, kakor bi jo pekli na raž-nju, čeprav je izgubila samo nekaj las in so ji raztrgali novi predpasnik. Šele, ko so opekar-niiki delavci posegli vmes, se je tepež končal.
"Prav napak je bilo, da smo sledile tej coprnici," je rekla l imona, kazoč na Marietto, ko so se pomirile. "...Saj impresario prav gotovo ni zaukazal, naj prelože potok! čemu smo le prišle sem?"
"Pojdimo enostavno k donu Carlu Magni/L je predlagala sedaj žena Michela Zompe.
"Saj vendar napeljujejo potok na njegovo zemljo. Prav mogoče je, da si je on izmislil to svinjarijo..
Razdeljene v dve ali tri sovražne gruče, smo prispele zopet v mesto. Jadrale smo k hiši dona Caria Magne. Odprla nam je ista dekla kakor zmeraj.
Stavile smo isto vprašanje.
"Ali moremo govoriti za hip z donom Carlom?"
Dobile smo običajni odgovor:
"Z donom Carlom?... Magna (je), čemu pa ne bi govorile s signoro?"
Ta hip se je prikazala gospodinja. ki nas je poznala.
Donna Zizzola nas je sprejela, kakor bi nas pričakovala Povabila nas je v veliko kuhinjo. Gnjat. salami, klobase, svinjske kože. jerebika, češenj in čebula — vse to je viselo s stropa. Donna Zizzola je bila zmeraj staromodno oblečena nt glavi je nosila črno avbo,
--- ^
črn suknjič pa ji je segal do zemlje. Kadar je govorila, je zvenelo jokavo, kajti brez J*.di-kovanja ni šlo. Kar se ku|>čil ti* Če, se zanje zanimajo pri nas ženske prav toliko kakor mo+ ški. Pri dedščinah in zadevah, ki se tičejo posesti, zmeraj one odločajo. One branijo družinsko posest, se pogajajo s podložnimi, izplačujejo mezdo, določajo cene blagu. Ogorčeno branijo posestvo, ki so ga dobile za doto, in spravijo vsaj del tistega, kar si pridobi mož, pred njegovimi špekulacijami in dolgovi na varno. Kar se dona Carla Magne tiče, je bilo vsem znano, da bi brez žene že davno zapravil vso svojo posest, kajti -bil je vetrnjak. igravec, požeruh in pijanec. Tisti odgovor, ki ga je dekla zmeraj ponavljala. je bila samo zvijača, ki si jo je gospodinja izmislila, da bi nadzirala soprofeove kupčije. ..
Medtem ko smo torej pripovedovale zgodbo o potoku, je donna Zizzola prebledela, da smo menile, da se bo vsak hip zgrudila. V njenem medlečem obrazu je neprestano delovala čeljust, kakor bi hotela zgrizti solze.
"Ta ropar!.. Ta ropar!..." je polglasno mrmrala predse. Toda to se ni nanašalo na njenega moža. Nanašalo se je na impresarija.
"Pravcati ropar je," je rekla. "To je vendar protipostav-no! če bo še nekaj let tu, nas bo pri živem telesu pqžrl, z našimi hišami, našo zemljo, našimi gozdovi in našimi goricami vred. Vse bo razgnal. .. S svojo hudičevo banko nas bo spravil na berasko palico. .. in končno nam še miloščine ne bo dal..."
Tako smo izvedele, da si je pred tednom dni pridobil tista znamenita zemljišča, kamor naj bi bil spel jan fontamareški potok, impresarijo za nizko ceno od dona Carla Magne; nameraval je nanje napeljati vodo. da bi jih pozneje za mnogo dražjo ceno prodal dalje.
"Sedaj so ga imenovali za podesto." je nadaljevala donna Zizzola. "Nova vlada ga je imenovala za podesto.. . Novo vlado vodi roparska tolpa. Pravijo, da so bankirji patrioti, v resnici pa so pravcati roparji, ki prav nič ne spoštujejo stare, podedovane imovine... V teku štiri in dvajsetih ur. odkar je ta ropar podesta« so izginili iz mestne hiše že pisalni stroji... čez mesec tudi vrat in oken ne bo več. Pometače plačuje sicer občina, toda od davi delajo kot dninarji v impresarijevi opekarni. .. Cestarji, ki jih vsi plačujejo, kopljejo jarek, ki naj bi dovajal vodo na oropana zemljišča. . . Občinski sel Innocen-zo La I/egve je postal sluga pri impresarijevi ženi; davi sem ga srečala, kako ne je kakor pes s sklonjeno glavo plazil za svojo novo gospodarico, noseč v rokah veliko košaro, polno zelenjave. In to je šele začetek. .. V prav tako kratkem času nas bo ta ropar vse izropal..."
(Dalje prihodnjič.)
Pravo borbo so vedno vodili le mladi in Mni ljudje I
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charlem Pogorelec
Nedavno se je oglasil pri nas dnu, III. Naročnik je bil tedaj Tone Udcvich iz La Salla. Na- in je še sedaj. Obnovil je naroČil Je članskih znamk za klub ' ročnino ter poslal $1 v tisk. it. 3 JSZ in ob enem izročil 14 sklad. Enkrat ko bo čas dopu-naroČnin.	|f*al, bomo zbrali vse U »tare
"VcJni popotnik" Tone Jan- korenine, ki so od začetka ki>virli v metropoli je prejel ul- »talni naročniki Proletarca. Bo-timutum, kar je nevarna reč. mo videli, koliko nas je, ki Poslali so mu ga čikažani z za- smo bili Proletarcu ob strani ob gotovilom, da se mu v prihod- začetku ir.mo še danes. Razu-njtrn izkazu, do katerega je A»♦ me se, da ne bomo izpustili iz teden dni časa, ne bodo pustili! ranama tudi drugih dolgolet-piokositi. Vojna sreča se kaj-'n*h naročnikov, ki jih takrat, pada vzlic temu lahko obrne v j ko so fantje ustanavljali Prole-njegev prid, a se še nič ne ve, tarča najbrž še ni bilo tukaj, kako bo navsezadnje izpadla. vseka koruza nimiva slika, da Kar poglejmo na razna boji- se zibere med nami skupaj vse šca, pa boste razumeli, kaj mi-|te bojevnike za Proletarca in slirn. A k stvari. V Čikaškem o- napredno gibanje v tej deželi, krezju je dobil od prejšnjega Lcui» Britz, I,awrence, Pa., seznama sam upravnik 341/21 naročnin, med njimi več novih, John Rak, Joe Oblak in Angela Zaitz pa vsak po dve. Klub št. 1 JSZ je prispeval v tiskovni sklad Proletarca od prebitka svojega piknika, ki se je vršil 22. junija v tiskovni sklad Proletarca vsoto $150.
Tudi v državi Colorado ima . ta list še mnogo prijateljev. KoMn	$2.
se je v prijaznem lefovftču	MaAy Pradef «¿robe, iPa.,
nedaleč od Puebla in Walsen-
burga, vršila dne 27. julija izroditev zveze colorad^kih društev SNPJ in onih, ki so v Novi Mehiki, so se spomnili tudi tega lista. France» Pogorelec je nabrala v tiskovni sklad $12.-50, Angela Zaitz je dobila v enak namen $4, Frank L. Tomšič pa je nabral na prireditvi koloradske federacije ABZ $4.-50. Imena prispevateljev so v tej številki. Vrh tega je Ange-la Zaits dobila v Pueblu in okolici s sodelovanjem prijateljev tega lista 13 naročnin, večinoma nove. Listu je izročila polno vsoto, ker si popusta nobenkrat ne vzame. Frank L. Tomšič (Walsenburg) je poslal dve naročnini. Colorado-New Mexico federacija SNPJ se je pridružila Prosvetni matici na lastno iniciativo s polno članarino. Tako je sklenila na konferenci v Ryeu.
Iz Clevelanda je poslala v tiskovni sklad $1 Josephine Jcntes. Njen prispevek je omenil v svojem dopisu že Frank Barbič, kateremu ga je izročila, on pa ga poslal na določonj mesto. Jože Kunčič je prispeval v tiskovni sklad $2, ker se ni mogel udeježiti piknika kluba št. 40 JSZ. Njegovo vsoto je poslal uradu Ivan Jontez. Anton Jankovich je poslal 19 naročnin na Proletarca in pa Še par "copakov" k Tomšičevemu predlogu. Dalje je poslal eno petačo v tiskovni sklad Ivan Babnik (Cleveland), Joie Dum pa $3.50, ki jih je zbral med somišljeniki.
vprašuje, kako se kaj sodrugi odzivajo s prispevki za tiskovni fond na apel uprave in "Big" Toneta iz Californije. Zelo po-voljno, kar dokazuje, da ima Proletarec še zmerom veliko prijateljev, ki ga ne nameravajo zapustiti. Lojze je bil ved no med^>rvimj v podpori za Proletarca in vsaki napredni stvari,
Naj še omenim, da sem bil pred nekaj dnevi prijetno izne-naden po Julki Bogatay in Mildred Simčič, ki so uposlene v gl. uradu SNPJ. V špasih sem ju pobaral, zakaj se ne bi naročile na Proletarca. No, čitati ne razumeva dovolj slovenščine, pa bova naročile svojcem, je bil odgovor. Julka ga je naročila stricu Chas. Bogatayju v Power Pointu, O., ki je že včasih bil naročen na list. Mildred pa očetu, Waukegan, 111., sicer pa so mi naročili doma že prej. naj jim naročim Proletarca, je rekla, pa sem čakala, da me boš vprašal za to. Tako je Proieta-rec za 4 naročnine na boljšem. Obema dekletoma kredit zato in upam, da bodo naAle še več ! posnemovalk. Omenim naj Še, da je tudi William La ben plačal naročnino za svojega očeta v Forest Cityju, Pa. Prej je to delal več let njegov brat Edward. Chas. Rak ga plačuje z& svojo mamo v Nokomisu in Fr. Sodnik je sam naročnik, in zraven naroča list še za nekoga drugega.
. ®e
je udeležila seje in piknika westmorelandske federacije S. N. P. J. in tam nabrala $7.20 v tiskovni sklad. Tudi o Mary in njenemu soprogu Johnu lahko brez pretiravanja rečemo, da sta zmerom pripravljena pomagati listu. Sta tudi člana at large JSZ.
Pred nekaj dnevi se je o-glasil v uradu Joško Oven iz Clarendon Hillsa, III., poravnal za vstopnice zadnjega piknika za Proletarca, prispeval dolar v tiskovni sklad in plačal Članarino pri klubu zase in soprogo Mici.
Iz Bridgeporta, O., je poslal dve novi naročnini Jože Snoy, provizijo pa poklonil v tiskovni sklad, dasi je do tam kjer jih je dobil najbrž požgal za več kot toliko gasolina. Toda Jože se zaveda, da tudi Proletarec rabi "gasolina" (v podobi dolarjev), pa stori v ta namen kolikor največ more. Pravi, da mu je žal, ker ne more več na pot za list, kot je to delal pred leti. Ovira ga delo in pa bolezen hčerke Friede, ki je ze dolgo mesecev pod zdravniško oskrbo. Bila je že na par operacijah. Zdravje se ji le počasi vrača. Mi ji želimo vse najbolje, da bi bila kmalu čila in zdrava. To bi pomenilo tudi za Jožeta manj skrbi in tuge.
Iz Sharona, Pa., je poslal Jože C vel bar 1 naročnino in dolar v tiskovni sklad.
Naš vztrajni zastopnik na Klyj u, Minn., John Teran, je poslal dve naročnini. V kratkem obišče še ostale, ki jo ima-
Iz Witta, III, se je oglasil jo potečeno. Sedaj, ko se tam dolgoletni naročnik Proletarca dela s polno paro in ko imajo
Luka Podbregar. Obnovil je naročnino za celo leto in poslal dolar v tiskovni sklad.
Iz East Helene, Mont., se je po dolgem času oglasil Joie Mihelich. Poslal je 6 naročnin in $2.60 podpore listu. On je prispeval svoj dolar na predlog "ta velikega" Toneta.
Kristina Turpin je bila na počitnicah na Elyju, Minn. E-nako njen soprog Joie in hčerka Elaine. Joie je pridno lovil ribe in jih parkrat poslal v Center, Kristina pa je šla "na lov" za naročniki. Dobila je 4 in $2.50 podpore'listu.
Martin Gorenc, Arma, Kans , je »poslal eno novo naročnino, društvo 434 SNPJ pa $3.00 v tiskovni sklad.
Louis Barborich (Milwaukee) je poslal 16 naročnin in $3.50 v tiskovni sklad.
Sam Mihelčič, Farmington, 111., je poslal 4 naročnine.
Iz Diamondvilla, Wyo., nam sporoča Anton Tratnik, da bosta z John Kriišnikom storila vse kar se bo dalo v sedanji kampanji za zbiranje v tiskov» nI sklad in v agitaciji za nove naročnike. Ker poznamo oba kot agilna delavca, smo uverje-ni, da bosta oblju<bo tudi izvršila.
Iz avtne metropole nismo zadrpa dva tedna nič posebnega čull. Rdi ni, ki se je* oglasil, je bil John Zomik. Poslal je 10 naročnin.
John Rupnik, New Market, N. J., je moj stari znanec. Bila sva skupaj prtd 30. leti v Vir-
zaščito unije, bo poskusil dobiti tudi nekaj novih naročnikov, kajti tisti časi, ko so radi naročanja in čitanja Proletarca tam odpuščali ljudi od dela, so minuli. To je zasluga organizacije in solidarnosti. Tudi z oglasi za naš koledar, pravi Teran, da bo kmalu začel.
In danes zaključimo z Martinom Judnichem iz No. Chica-ga. Poslal je 12 naročnin in nekaj podpore listu.
KRIZA FRANCIJE POD NACIJI IN PET0K0L0NCI
(Nadaljevanje s 1. strani.!
kem, da bo Indo-Kitajska popolnoma izgubljena za Francijo. Obenem je angleška zračna sila poostrila svoje obstreljevanje vojaških in industrijskih tarč na Francoskem in Združene države ameriške kažejo vsak dan bolj svojo odločnost za poraženje Hitlerjeve vojne mašine.
Vprašanje je le, Če bodo zavezniki popadli to priložnost ter'jeli od vseh strani ogrožati I Nemčijo. Najnovejše vesti iz Francije dokazujejo, da je ljudska odpornost čimdalje večja vsak dan. Iz Belgije in Ho-landske. koder niso komunisti še od daleč tako močni kakor v Franciji, prihajajo zanesljiva poročila, ki pravijo, da ljudstvo samo še čaka odločilno zavezniško akcijo.
Toda oziraje se na možnost zavezniškega vpada v zasedeno Evropo ne sme Človek prezreti dejstva, da je še dokaj na-cijskih sil v zapadni Evropi. Tudi na to mora računati, da bi Hitler nemudoma ojačil svoje sile proti vpadni vojski. Ali ta ojačanja bi morala večinoma priti z ruskega bojišča in to bi morebiti omogočilo Rusom to, da bi prešli v ofenzivo. Proti-vpad bi bil prva velika zagata za nemško vrhovno poveljstvo. Riziko, ki si ga je Anglija naprtila za Kreto in Jugoslavijo, bi se pač izplačal tudi za Evropo.
Obotavljanja bi ne smelo biti
Obotavljanja in cincanja bi ne smelo biti v tem prevažnem vprašanju. Demokracija ne sme izgubljati še več časa — ker gre za preveliko trpljenje, ki lahko zadene celo Človeštvo. Ko se začne gibati francosko ljudstvo, ko izbruhne vulkan pod vichyjsko vlado, se pridružijo Francozom še drugi pod-jarmljeni narodi evropske celine. Sledili bodo Franciji v vpeljavi boja za svobodo, kakor so to storili leta 1789. in 1. 1848.
Z ničemer se ne da Človeštvo močneje razvneti kakor s pozivom na boj za svobodo, neodvisnost in demokracijo.
«i
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
►Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago

Proletarec, August l»4k
KRITIČNA MNENJA, POR
V "Enakopravnosti" je čitati sledeče poročilo:
• "Poroča Mi do jo ilovamki kom it« j ss demokracijo (Tke Slavonic Committee for Democracy ), ki jo kil M-davne ustanovljen v Now York«, I« iti imenoval clevelandskega rojaka Anthony J. Klaa{ar aa člana tvojega narodnega svetovalnega odbora. Namen to organiaacije jo voditi kampanjo ¿4 rem de i« le. da ki »a admailo 1 ».000,000 Ijndi slovanskega pokole-njp, nahajajočik se v Zedinjenik dr-lavah, ki ki stremeli a« tem, da ki »o V defied «se m časa moglo ustanoviti nSodviane slovanska federacijo v Ev« ropi, katero amornice k» kilo alično MMla . i» principom ameriške repu-Wit, a«, podlagi. pravična demokra-
n- »
cvjo.
-Mi nimamo ničesar proti temu, da je "slovanski komitej za demokracijo" imenoval Klan-čarja za člana v enega svojih odborov, ker vemo, da bi nič ne pomenilo, če bi tudi imeli kaj proti taki stvari.
"Slovanski komitej za demokracijo" sam pa nam je velikanska uganka ne samo zato, lew ne vemo, kaj tiči za tem ¿rmom presvete demokracije, lttgo tudi zato, ker nam nikakor ne gre v glavo, kako bo o-rtenjeni komitej pridobil vseh tistih petnajst milijonov ljudi slovanskega pokolenja za reč, ki je tako daleč od nas in tako zavita v skrivnost. ...JKarkoli. je slovanskega, .je ponekod še vse v božjih rokah il» najbrž tudi zgoraj omenjeni komitej ni .posebno daleč od njih.
;:?Jerič, ali kdo je že pisal tisto reč~v, eni zadnjih številk "A.
se je zelo hudo zavzel za katoliške šole v deželi, ki ima ^tokrat boljšo ljudske učne zavode za svojo mladino. « jjKdor pošilja svoje otroke v Katoliške šole, Jih prikrajša v itMirsicem dobrem in koristnem, fttoca še posebej plačevati za
je Meka vsem našim petičnim ljudem, — na račun tistih, ki so mu dali službo v uniji, da bi delal za njihove koristi. Takih Caldvvellov je še dosti v tej deželi in unij ki jih trpijo v svoji sredi, tudi.
V Clevelandu so si že par dni v laseh radi vprašanja, ali sme jugoslovanski kralj, ki se sedaj mudi v Londonu, ker se ne more v Relgradu iz znanega razloga, prirejati pojedine ali ne.
Nam je vseeno, če jih ali ne. To je njegova zadeva. Gotovo pa ni ne tega ne oneiga v tej deželi in najbrž tudi nikogar onkraj morja. Toda smešno je pa vendarle, da se razsodni ljudje kregajo za oslovo senco.
Ker je Proletarec pribil dejstvo, da so bila prva poročila o razmerah v Sloveniji po razsuta Jugoslavije hudo polimana s propagando črnega klerikali-zma, je menda s tem stopil faj-moštru Trunku na prste, da je prav klavrno in kilavo zabev-skal na svojem plevelastem polju v "A. S."
N0RVE2KA POD PREKIM
■■■^■H	KÄ
RAZPRAVE
e e
lamed okttpfraaih deiel povaroča Nemčiji največ odpornoati Norveika. V s led togs jo nad njo proglnail Hitler obsedno stanje. Nn gornji aliki jo obe in i aorvoilu krnlj in skupina njegovih podanikov.
ta prej tako gobezdavi kričač Nedosledni g. Trunk pogle- potuljenemu molktfÄ
da malo v prihodnost ter pravi, da se bomo mi okoli Proletarca šli poklanjat Hitlerju, ker je baje tako temeljito izkidal ves klerikalni gnoj iz Avgijevega hleva na Kranjskem in štajerskem. Mi nismo tako učeni, da bi vedeli, kdo pojde po svoji smrti v nebesa, vice ali pekel, niti ne moremo reči, ali bo rev. Trunk jutri še živ ali ne. In zato tudi ne vemo, ali bo še jutri
Ko je Hitler raztrgal nena-padalni pakt, ki ga je bil sklenil s Stalinom, ter poslal svoje bliskovite sile na Rusa, so na-ciji bahato govorili v frazah, kakor n. pr. "vse gre kakor namazano", "vse natanko po načrtu" itd.
Zdaj, ko besni vojna furija že več kakor šest tednov po ruskih stepah in močvirjih, ne gre več kakor namazano in tudi ne
sadil pleve na svojem polju ali i natanko po načrtu. Namestu te-ne.	' ga pripovedujejo Hitlerjevi
Toda znano pa nam je, da je dr. Natlačen, kakor smo poročali zadnjič, krivil svoj hrbet pred dučejem ter ga prosil miloščine. Dr. Natlačen ni socialist, pač pa eden izmed kolovodij črnega klerikalizraa v
vzdrževanje tistih nepotrebnih razkosani Sloveniji. Natolceva
in. cerkve, ki jih vodi, ter se ft^Joh. brigati za vse, kar j« cerkvenega.• . . i	» • k S pzaktičnega in duševnega stališča ni pametno pošiljati o-trok v katoliške šole, ki jim je
Sedveem, za to, da vcepljajo /okom trapaste nauke v mlada srca in naredijo ubogljive in poslušna. podpornike katoliške c%rkve iz njih. > i, < «i V Škofje, nadškofje, kardinali, papež in vse drugo, kar morajo katoliški ljudje vzdrževati za prjkzen nič, so presneto drag ¿(ftorL Zato je treba šol in mla-dine. Drugo pride potem kakor
po "žnorci".
? linijski uradnik Caldwell j? imel lepo, udobno in fletno živ-ljonje. Vozaril se je s svojo že-n*, svojimi otroci, svojo žlahto in mnogimi drugimi osebami z letalom na solnčno Florido, ki iJL
nja, namigavanja, podtikanja in ugibanja ne za ležejo prav nič. še piskavega oreha niso vredna.! Dejstva govorijo. In dejstvo je to, da so se ljubljanski klerikalci z Natlačenom vred na kolenih plazili pred fašizmom, ki je — da nam oprostite to predrznost, rev. Trunk — izrodek iz posledic odurnega klerikalrzma v Italiji in na Nemškem. — Sapienti sat.
Legije italijanskih "junakov" na begu do menda tudi na nečednem delu v Rusiji ob strani nemških ubijalcev. Toda na-cijske vesti jih niti omenjajo ne. *
Najbolj pozabljen Človek evropske vojne je Benito Musso-lini, ki komajda zasluži ime srajčjaka v osidču te dni. Odkar jrm je Hitler rešil iz kaše na Grškem in v Afriki, se je prepustil
presiraa je. O kakem g u sorske m noro-dičn • par milijoni nn severu «o psi« dan sa dnem — • Slovanik se ni pisalo nikoli doeti. In ie tisto, kar a« jo, jo bilo samo poniževalno."
Frank KerŽe je sila vnet Slovan, česar mu človek ne more zameriti, niti ne prepovedati, med tem ko je fajmošter Trunk član črne internaclonale, ki je še vedno gledala Slovane po strani. Zato je ta duhovnik ali nepraktičen katoličan ali pa se navdušuje za slovanstvo fz znanih jezuitskih nagibov.
PRISTOPAJTE K
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA, DES^T ^ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO V
__S
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVET^
2057 fco. Lawndale Avenue t C hicago, Illinois	I
J
Naročnina aa Zdroiene dr««v« (isvon Ckicsgs) I« Kanado $€.00 «s letoj $3.00 aa pol Iotas $1SÖ aa č«trt letaj aa Ckicago i« Cicero $7.$0 aa celo letoj $3.78 aa pol lotaf aa inosomatv« $t.$0.
Naslov zc list in tajništvo je:
I i	7 f » V - »**•.«
glasniki o trdovratni odpornosti ruskih čet in bajk o uničevanju celih ruskih divizijah prihaja več in več v svet, med tem ko se Nemci nikamor ne ganejo.
Za domačo uporabo pravijo ljudem doma, naj ti nikakor ne mislijo, da se dobi vojna v enem dnevu ali kakor bi človek kfobuk s kljuke snel.
Vsaka reč se uleti. Tudi nemška nadutost se bo, kakor kažejo vsa znamenja.
Kakor je posneti iz iz dan j a "Zajed ničarja" od zadnjega tedna, sta si Ivan D.. Butkovič in Roič še vedno hudo v laseh radi vprašanja, kdo bodi prvak v zadevi pomožnega gibanja za Jugoslavijo v tej deželi.
Kdor misli, da koristi stvari s takimi nepotrebnimi in neslanimi pričkanji, je hudo v zmoti, čeprav zapiše: "Mi nečemo dozvoliti, da bilo tko trguje ponovno sa našom kožom i da našo haljinu nosi na pazar. Naš hrvatski narod u domovini dobro znade što hoče."
Črna gora je pretrgala vse vezi z Jugoslavijo ter se oklica-la za ustavno monarhijo, ne da bi imela kralja in krono. To ropotijo dobi najbrž iz dežele ci-tron, fig pa polente. Tudi Pave-ličeva kraljevina je dobila vso tisto šaro od tamkaj. Zgledi vlečejo, zlasti pa še slabi. Deželica šteje komaj 250,000 ljudi in Hitler si pač ne bo mogel dosti pomagati z njo, niti ne Mussolini, čeprav je zadnje čase neznansko skromen v vsakem oziru. . *
Re*. Trunk se na svojem polju in po svoj« zopet ogreva za
—	slovanstvo — ter ti modruje takole:
**C> sedanji Rnalji se lakko trdi. da M «torti« «Iti koraka, ni smignila niti a moaincem v kaki vseslovenski »mori, ni so sganiU, kjer ee j« pričakovalo, da ki bilo nekaj v prid Slovanom, dasl ravno «o v smislu knkega vsealovan-atvn." .
Tako vam piše ta modrijan, ki je tudi sam s sabo vedno v navzkrižju. Trdi danes tako, jutri nasprotno.
V svojih "Newyorških odmevih ' se zavzema Frank Ker-le za »»sto stvar —— slovanstvo
—	ter pravi med drugim tudi tole:
"Stovnei. Poldrugi tisoč let smo trpeli, berili se, varovali, krvaveli —• največkrat sa druge i« kaj smo kdaj dobili a« t«? Kaj sme dobili Slo-vani od Evrope aa te, da smo j« i|ra UN poldrugi t moč let? NstanČn« tisto, kar 4obt*««M danost nokvaloinoet i«
Maščevanja nad pristaši Socializma v bivši deželi enakosti in bratstvo
(Nadaljevanje "s f. strani.)
da bi se izvedel politični prevrat na Francoskem. To organizacijo je pred štirimi leti razkrinkal Dormoy, ki je bil tedaj notranji minister. Zato samo ee cagoulardi smrtno sovražili Ik>rmoyja ter prežali na priložnost, da ga uničijo.
Ko je bil Peyrouton notranji minister, je ustanovil posebno mesto glavnega policijskega nadzornika, ki je imel paziti na člane "surete" glede njihne "politične zanesljivosti". To novo službo »o poverili Metonie-ru, ki je bil poprej inženir pri tvrdki Michelau. Motonier je bil tisti, ki je v 1937 organiziral poskuse no eksplozijo V glavnem stanu kovinarske «ni-je v Parizu.
V	zadnjih mesecih je bila Metonierova tajna organizacija v tesnih stikih z Dortotovo skupino, ki lahko brez strahu pred postavo ' počenja svoja strašna grozodejstva.	*
Dormoy med prvimi v moril-nem imeniku • «
Marx Dormoy je bil brez vsakega dvoma na vrhu terorističnega imenika radi svojega prejšnjega delovanja in radi tega, ker je bil sedaj nevaren vichyjskemu režima.
Dormoy je M mož čistega značaja in na dobrem glasu pa izredno pogumen. Zato je užival veliko popularnost sirom po Franciji. Posebno pogumnost je kazal med časom, odkar je prišla vichyjska vlada na krmilo. Glasoval je proti ustanovitvi Petainovega režima v senatu ter je bil eden tistih, ki so zasnovali'tajno organizacijo lojalnih republikancev po odpravi republike. -
V	septembru lani je bil aretirati. par mesecev potem so ga izpustili na prosto, ker niso imeli nobenih dokazov, da bi ga mogli še dalje obdržati v zaporu, nakar se je nemudoma zopet lotil svojega politiČnOga delovanja.
Spdal je še prezgodaj, da b* govorih o njegovem ddTbvanju v konkretnih betodah, ali lahko pa rečemo že sedaj, da je njegova'nasilna smrt hud udarec za vse tiste, ki delujejo za vzpostavitev in obnovo svobodne Francije......
si •
člani Coughlinove organizacije '"Socialne» -pravit norti" so debrodešti v vrstah tistih, ki se ttpfrajo Kooeerveltovi eunau j i politiki, kakor sta se izrazili njihni vodilni osebi t-* general Rj kXWeodin ga Burton K. Wh*eld*, hii je ¿»na Iffltatffa .senatorja, ki je žerra zvez nt ^ TV je razvidno iz pisanja v eni 'aadii jih« števil k Coughlinove uradnei tevije '♦Sociai Juatict", kjer sta objavljeni pismi, ki sta ju «pisali omen jeni oaebt dvema pristašema radijskega duhovnika.
Tistim, ki so v politiki doma, se zdi pismo ge. W heelerjeve zelo važno, ker vedo, kako silno vpliva ga. Wheeler jeva na politično nagibanje svojega moža, na zveznega senatorja Wheelerja.
Sile zvezne administracije vedo to, ali se doslej še vseeno niso postužile tega orožja proti senatorju iz Montane. V zadnjih mesecih so nekateri kolo-narji in «pisatelji revij začeli kazati na to, kako učinkuje na a-meriško mednarodno politiko neizmerna mržnja, ki jo goji ga. Wheeler jeva do RooseveJta
Pismo,-ki ga je ga. Wheeler-jeva pisala nekemu coughlinov-cu, ge ima za značilno in važno stvar tudi zato, ker je bila ona med tistimi, ki so organizirali in ustanovili gibanje z imenom "America FfrsT.
Ga. Wheeler jeva piše v tistem pismu: "Gibanje "America First" ni nikolilimelo ničesar ne proti Coughlinovim prista šem in ne proti katerikoli drugi verski skupini." Na drugih mestih v isti številki omenjene re-rije se imenuje sedanji proti-nacijski pokret 'židovska vojna" in vlada Združenih držav se zdi tistemu piscu naklonjena Zidom. Se drugod je senator Wheeler pohvaljen za «vojoee* danje delovanje.
To potrjuje, kakor ae zdi, poročila iz poučenih waahing-tonskfh krogov, da so se jeM judovski uradniki in podporniki komiteja "America First" čutiti nekam tuje in so bili naposled primorani izstopiti vsled mržnje, ki se je pokazala pri nekaterih zelo delavnih voditeljih de njih in vsega židovstva. Dva mlada izolacionista, ki sta bila v gosteh pri Wheelerjevih, sta se par ur počutila kakor na žerjavici, ko je neka poljska plemkinja tamkaj kovala Hitlerja v zvezde in se znašala nad 2kfi vpričo Wheelerja, in njegove žene.
Sedaj Ima duhovnik Cougk-Iin dokaz za to, da so njegovi pristaši s celokupnim članstvom Krščanske fronte vred dobrodošli v vrstah tistih, ki so proti Rposeveltovf zunanji politiki.
JANKOVIČ mi
Cleveland, O. — de dva podpornika Tonetovega predloga
in cfrugo. Tako je. Big Tony. Sklenil sem. da ne sme biti ene številke Proletarca, ki bi ne bilo v njej enega ali'več podpornikov ali podpornic z enim ali več copaki za tvoj predlog med prijatelji "večnega popotnika". Da veš, Tone, fiiti ene številke v tem letu, če bo le večni popotnik zdrav."
" Rojaka, člana soc. kluba št. 27 in dr. št. 5 SNPJ, pri kateri je tndicela njegova družina In veliko potomcev, Antona Ve-harja, ki je bil prejšnji oskrbnik'Slovanskega narodnega do ma v ClevelKndu, sem zadnjič malo po rami potrepljal ter mu dejal: 'Tone, spodobilo bi ie, da tudi ti odrineš en copak.'*
In smejal se j«, ker 4em prišel tako zvito okoli njega, ter rekel:* "I menda vendar. Le pridi ponj ta in ta dan!"
Pa sem šel k nje m ti tisti dan ter dobil obtjubljsni copak ( k ga že rmajo tam v Chicsjru, ko to pftftem dne 24. julija. Sodr. Vehar, njegova družina, zetje in Vsi drugi no naprednega mišljenja.
'•Drugi darovalec in podpor-
nik je stara slovepska in napredna korenina sodr. Ludvik Medvešek, ki se je pred štirimi meseci močno poškodoval. Po-eg drugih poškodb mu je tud; 2lomilo nogo.
Ko sem bil pred par dnevi pri njem na obisku, mi je plača naročnino Proletarca kar za Ive leti ter obenem odrinil še sn copak drage volje. Med po-menkom mi je zaupal, da mu gre bolezen sedaj že na bolje. In izrazil mi je svoje upanje, da bo v septembru že zdrav. On je član soc. kluba št. 49 J. S. Z., potem društva Slovana št. 3 S. D. Z. in društva Na preja H. 5 SN1PJ. Bil je tajnik teg?: društva že čez petindvajset let razen sedaj za časa svoje bole zni. Zdaj je tajnik njegov sin John.
Resnica je, da pogrešamo Ludvika, ker je bil poprej vedno povsod v naprednih vrstah zelo delaven in aigilen. Pa točen kakor ura. Kar je on oblju bil, je tudi točno storil. Da, točno. In njegov sin Milan, ki je član nadzornega odseka pri Slovenski narodni podporni je-dnoti, je pravi njegov tip. Priden in aktiven kakor čebela vsepovsod v naših naprednih stvareh. In nič kakor prav je, da imamo takega človeka v glavnem uradu SNPJ. Mi zato želimo, da ostanp tamkaj tudi še zanaprej, ker je koristen it potreben. Naj se tu prisrčno zahvalim Ludviku za copak, ki je že odposlan v urad našega Proletarca. (Točnost je ena najlepših in najboljših človeških navad.)
Ko čitam kolono "Glasovi iz našega gibanja", me veseli, ko vidim, kako prihajajo od vseh strani copaki listu Proletarcu in Tonetovemu predlogu v pod poro. S pozdravom
Anton Jankovič.
Canonsburgu v naznanilo
{¿vTf r«
Strabane je sedaj na vrsti s piknikom dveh kulturnih klu >ov. Prvi piknik se vrši za dramatični klub "Sočo" dne 10. avgusta po drugi uri na nedeljo x>pokine v Drenikovem parku. Sviral nam bo dobro znani ra dijski oglaševalec iz Union-owna Josip Kramar.
Drugi piknik sledi temu teden dni kasneje, t. j. 17. avgu sta, ki pade tudi na nedeljo in se vrši. ravno tako v Drenikovem parku tisto nedeljo popoldne. To prireja soc: klub št. 118 namenom, da «e na ta dan snidemo in obiščemo neka, skupnega v tem okrožju za so cialistični ideal. Na tem pikniku nam bo igral domači Mar-tfnčičev orkester, ki zanje vsepovsod veliko priznanje med pltsatai. *
Ker obstajata omenjena kluba z namenom, da pospešujeta napredni razvoj med nami, obiščite njuna piknika od blizu in od daleč l Vsi pridite obakrat v Strabane ter se razveselite pod milim nebom sredi svojih prijateljev in znancev! Boste močno prijazno postreženi v vsakem oziru.
Zaradi obeh klubov in naprednega razvoja, ki je potreben nam vsem, apeliram na vas
vse zavedne, da si ta dva dneva, t. j. 10. in 17. avgusta, rezervirate za v Drenikov park. Za oba kluba,
Marko Tekavc, tajnik.
Klub št. i JSZ
;abi članstvo in druge prijatelje na izlet, ki ga priredi v ne-ieljo 24. avgusta na znani 'kranjski hribček" v Willow Springsu, tik nad Skavičevini vrtom.
Pridite vsi! Povabite s sabo prijatelje in znance!
Sejo kluba št. 27 JSZ n izlet Zarjanov
Cleveland, O. — Seja kluba it. 27 JSZ se vrši v petek 8. avgusta ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Pozivam vse sodru*e In sodružice, da se je udeleže v polnem številu.
Zarjani prirede svoj članski izlet v nedeljo 17. avgusta v Cedar Point. Od tu se odpeljemo ob 9. zjutraj in sicer iz pristanišča na 9. cesti. Vožnji v >ba kraja stane $1.25. Kdor hoče potovati z nami, naj ae origlasi pri Zarjanih v četrtek na pevski vaji v starem poslopju SN D. Cedar Point se nahajt na otoku blizu Sanduskyja. Bo »bilo zabave in prijetna dru-Iba. — Tajnik.
TiSKÖVm FOND
PROLETARCA
t *
XIX. IZKAZ
Xa prodlofr Antona Tomšiča iz )aklanda, Calif., m na apel uprav-ližtva »o ae zadnji teden odsvak» Hv-ieČe organizacije in posamezniki:
Walsenburt, Colo. Nabral Frank L Tomšič po aeji coloradake federacij« Vmetiake bratske zvese. Prispevali so o $1; Margaret Gerl (Trinidad!, Toaeph Vičič (Morley) in Frank L. Tomaich, Walsenburg; po 50c: Math Karsich (Trinidad). Jsck Prunk (Starkvüle), in Joaeph Brzina (Morley) ; skupaj $4.50.
Poebio. Colo. Nabrala v Rye-u ob lHNki eolorsdskeffa dneva druatev <?NPJ Frances Po«roreiec. Priapevati ,>♦41: John Zupančič (Vianjan), toward Tomaich in Ignac Urban; po 50c: Geo. Stiglich, Steve ßapan, Frsnk Pogorelec, Andy Spemiov. Jadi Frelth, Louis Shuster, Loota Korošce. Krank Star, Anton Medved, BUi Kv-rin, Peter Geshel in Joe Slavec; po ¿5c: Mike Liaac, Frank Zajoc, Miki Fojforvlec, Mike Gabrijan, Mary Ho-•hevar, Peter Erčul, John Stonich. Jack Pogorelec, Frank Klun, Andrew Milavec, Nick Radovi*, Valent Mäher in Frank Shuster. Frank Kostanšek 16c; Alfons Kocbevsr 10c, skupaj $12.50.
Rye, Colo. Priapcvali na priredbi društev SNPJ Mike Pofrorelcc äBoone, Colo.) $2; Bia* Strovas (Wagenburg) $1; Agnes Fajdiga (Leadvüle) $1, akupaj $4. (Prejela in izročila Angela Zaits.)
Milwaukee, Wia. Po $1: Terezija Kalt na. Frank Brine hc in Lou» Arn-broiich; Anton Krs»ar 50c, skupaj $3.50. (Poslal Louis Barborich.)
Bridgeport, O. Joseph Snoy 75c.
Cleveland, O. Ivan Bahnik $5.00.
Sharon, Pa. Joeephine Cvclbar 40:; po 30c: Frank Kramar in Jos. Cvel-bar, skupaj $1.00. . (Poslal Joseph Cvelbsr.)
Cleveland, O. Jos. F. Dum $1.71; po 50c: John Koss in Janko N. Rogelj; Camilus & Zarnick 25c, skupaj $3.00. (Poslal Joseph F. Dum.)
Waakegan, III. Marion Kerzich 50c. (Poslal M. Judnich.)
Skupaj $34,75. Trcjinji izkal $1,100.46. skupaj $1,136.21.
Opomba.—-V zadnjem izkazu pomotoma izpuščen Anton Zornik is Herrn tate, Pa. Priapoval 25c na polo Mary Findel is Latrobe, Pa.
• ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
183« N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL
Tal. MOHAWK «707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
iMMIMMIlMMMIM^^MM^MIIMMMMnm»»4

..........................
•	PrVa slovenska pralnica se priporoča rojakom * Chtcagu, ■
*	Ciceru in Berwynu.	g
I Parkview Laundry €o. \
" FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRIN, lastnika
ai Fina pnstreiba — Cene tmeme — Delo jamčeno
"	Tslefoni: CANAL 7172—717S
Ü 1727-1731 W. ti« Street	CHICAGO, ILL- \

W
Prolctagec, August 6, 1941,
Zdaj se jim hlqce tresejo
Ko je začel Hitler lomastiti »po Evropi ter spravljati pod
svojo tolovajsko peto deželo za deželo tamkaj, je velika večini ameriškega mehanskega tiska cinično zrla na tisto razbojniško poletje, kakor bi bilo vse to nekaj povsem naravnega. Niti en list ga ni označil za to, kar je. Niti en list mu ni dejal, da se ga drži kri nedolžnih žrtev, čeprav jih je na milijone, ki so obležali v mlakah človeške krvi po krivdi tistega podivjanca — po krivdi verolomnega Hitlerja in njegovih psov, zbirajočih ae pod krvavo zastavo nemAke tajne policije, ki se imenuje Gestapo. Niti eden od vseh tistih listov ni vzkliknil: "Kaj bo, kaj bo, če ae ta pesjan ne ukroti*"
Predsednik Roosevelt je že tedaj povedal našemu ljudstvu, da je Hitler nevarnost, ki ogroža tudi nafto deželo in cel svet Naše časopisje se je zato naravnost norčevalo iz njega ter ga psovalo z vojnim podpihovalcem, ki si na vso moč prizadeva zaplesti Združene države ameriške v. evropsko pretepanje in pobijanje, in mnogi listi so vsaj med vrsticami če že ne kar odprto kazali nekakšno zadivljenost nad "sijajnimi" uspehi Hitlerjeve vojne maline pa veliko občudovanje do njega samega, ee ar obojega jim ni nič zmanjšalo dejstvo, nepobitno dejstvo, da prinašajo tisti "sijajni" uspehi njegovega peklenskega orožja vsem podjarmljenim ljudem grozno trpljenje pa straAno duševno in telesno sužnost. V svoji nepojmljivi zadivljenosti niso utegnili pomisliti, kako bi bilo tukajinjemu ljudstvu, ko bi Ka zadela enaka usoda, kar se prav lahko zgodi, če ne bodo Hitlerjevi nadutosti peroti še o pravem času pristrižene in njegova vojna sila uničena.
V	svoji kratkovidnosti so zašli celo tako daleč, da so prav po rovtarsko kričali nad predsednikom Kooseveltom. naj vendar malo potolaži Hitlerja ter mu ponudi oljkino vejico, ne da bi i »omislili na to, da se ta nemški nasiinik toliko zmeni z« svojo dano besedo kolikor za lanski sneg, kadar je to v njegov prid.
še od daleč jih ne skrbi, kaj bo, Če premaga Hitler Ae Anglijo in tako zagospodari celi Evropi brez vsakršne omejitve ji potem pa tudi celemu svetu. To jih ne skrbi prav nič, ker so pač v duhu in med svojimi vrsticami s Hitlerjem in njegovimi "sijajnimi" uspehi po tistih deieUh, koder to mu potokolonski domačini utrli in kazali pot k nadvse lahki smagi, in po deželicah, koder so morali radi svoj« revščine in maJomamosti pre-peljavati s počasno vprežno živino avoje kanone in se tako nikakor niso mogli kosati z njegovo motorizirano silo in neite-vilnimi jatami zračnih pobijalcev.
Pa se je Hitler v svoji nadutosti in znani nemški trmoglavosti vrgel pred dobrimi šestimi tedni na Sovjetsko Rusijo, o kateri je mislil ves ameriški tisk, da jo bo njihen oboževani "junak* žalostnega spomina pohrflstal že kar v enem tednu. Toda njegovi "sijajni" uspehi niso več tako sijajni niti ameriškim listom. Nekateri so že tako nejevoljni, da v «adnjh par dneh vec ne prinašajo vesti z ruskega bojišča na prvi strani. 2e ves čas, odkar se je nemška surovost spopadla c ruskim medvedom, se prav očito in jasno vidi, da je pretežna večina ameriškega tiska bolj naklonjena nacijem kakor pa sovjetom.
V	deželi, o kateri se je toliko slabega govorilo In pisalo že dvajaet let, ni prav nobenih petokoloncev, da bi Hitlerju že vnaprej utrli in pripravili "zmagovitoM# pot v Moskvo. V deželi, ki jo je Nemec le zasmehoval, je naletel netoški ropar na obrambo, ki mu prejkone ostane v spominu vse žive dni. V tej deželi je naletel Hitler med neštetimi narodi Sovjetske zveze na takšno enotnost, ki mu bo morda vendarle pregnala vse veselje do nadaljnjega ubijanja in uničevanja.
Tej enotnosti se čudi ves svet Ni je pričakoval. Nasprotno. Mislil je, da bodo kar cele republike prehajale V Hitlerjev tabor. In strašansko se je motil. Kajti ruski človek ljubi svojo zemljo nad vse in zato tudi rad žrtvuje zanjo vse, kar ima.
Taka dežela je, če primerno pripravljena, nepremagljiva, (lasi morda ni njenim ljudstvom po volji tisti, ki ji stoji na čelu.
Ameriški listi so prejkone to »poznali, pa so že v aelo velikem .strahu, kaj bo, če zmagajo domoljubna ljudstva ogromne Sovjetske Rusije. V strahu se marsikomu zmeša um. In tako se je moral tudi tistim, ki pišejo vanje. 2e samo ob misli'na rusko zmago in nemški poraz se jim dela vse kar rdeče pred očmi Pa napovedujejo tako grozne reči, da se človeku, ko čita vse tisto, kar lasje ježijo — od strahu, da bi Usti pisci zares ne znoreli	' . .	V,
Poleg tega, da je sovjetska vlada še posebej poudarila pravico do narodnega obstanka in razvoja, ko je govorila o vzpostavitvi narodnih enot v Evropi po Hitlerjevem ponszu, je le to dejstvo, da se ruska ljudstva baš sedaj bojujejo in junaško prelivajo kri za svojo zemljo, ne pa morebiti za nauke tega ali °nega sanjača.	'	+
<*e zmaga v tem najhujšem in največjem boju, kar jih pozna svetovna zgodovina, Sovjetska Rusija, bo poražen Hitler in «trta njegova peklenska vojna mašina. Z rusko zmago bo človeštvo rešeno najmalopridnejšega rokovrtjača, ki ga je ie kdaj ^'del svet. Z rusko zmago bo odpravljena nevarnost, ki ogroža reI ^t in tako tudi Združene države ameriške.
Take zmage se mora veseliti vsak človek, ki ima količkaj < "stvovanja v srcu in soli v glavi. Tisti, katerim se tresejo Mače i Pred njo, kažejo prav malo razsodnosti ter ridijo stralvove, kjer
Zvon k o Novak.
Ruske avanture Napoleona
4 %	m*»	v	4 *
Bonaparta
Zanimivo je Čitati sedanje dejano vesti z ruskih bojišč v zvezi z zgodovino o tem, kako je Na-
vati sedaj. Hitler je prav gotovo preštudiral Napoleonovo a-vanturo na Ruskem ter ukrenil vse potrebno, da se obvaruje Napoleonove smole. Dan današnji gre vse hitreje, kakor je pa šlo nekdaj. Toda eno je gotovo. Hitler ne bo dobil Rusije
od francoske ' vojske. Medtem je prevzel rusko po-|g polnimi gazolinskimi postaja-veljstvo general Kutusov ter se mi, kakor je ni našel Napoleon poleon Bon a pa rte vdrl v Rusijo l spoprijel s sovražnikom dne 7. a krmo za svoje konje, leta 1812. Cela vrsta istih imen se ptembra pri Borotilnu, ki le-1---
se že pojavlja — Vilna, Riga. ži le 70 milj južnozapadno od Družabni piknik kluba Smolensk, Moskva itd. Zato se Moskve. Francozje so zmagali • ,	K
nam nikakor ne zdi napačno, tukaj. Toda ta zmaga ni bila STt 1
če se pomudimo nekoliko pri I še odločilna in na obeh straneh ; Chicagc, 111. — Kot običajno
zgodovini o avanturah Napole ona Bonaparta na Ruskem.
L. 1807. sta se Napoleon in car Aleksander I. sešla na nekem splavu na reki Njemnu pri Tilsitu ter podpisala pogodbo, ki je v bistvu razdelila oblast nad Evropo med ta monarha. Toda že čez pet let sta si bila v laseh. Napoleon je menil, da se Aleksander ne drži sklenjenega dogovora, po katerem bi moral ruski car bojkotirati angleško blago v Evropi. Aleksandra je jezilo, ker ni maral Napoleon dati Rusiji prostih rok za pograbljenje Carigrada.
Napoleon se je zavezal z Avstrijo in Prusijo zgodaj v 1812 ter začel zbirati največjo armado, ki je bila še kdaj zbrana tamkaj dotlej.
Napoleon vzel Moskvo
Njegova velika vojska je štela 425,000 vojakov. Največ je bilo v njej kajpada Francozov, ali pridružilo se ji je dokaj Ho-landcev, Nemcev, Italijanov, Poljakov in Švicarjev. Z njo sta šli na njenem desnem in levem krilu posebej avstrijska in pruska vojska pod Schwarzenber-gom in Yorkom.
Junija meseca, 1812, je velika ' vojska prekoračila reko Njemen ter zavzela Vilno. Vojna se je začela.
Rusi so se pod poveljništvom Barclayja de Tollyja posluževali zelo premetene taktike. Umikati so se in umikali izvab-ljaje s tem francosko vojsko čfmdalje globlje v Rusijo. Oo svojem umikanju so popolnoma opustošili svet
Dne 17. avgusta so Francozje prispeli v Smolensk, ne da bi bilo prišlo še do kake bitke. Meito je bilo popolnoma raz-
so doživeli težke izgu-be. Rusi j vsako leto, tako bo tudi letos so zapustili Moskvo in Napo- klub st. 1 JSZ imel svoj družab-leon je v-topil v tisto mesto, ki ni piknik, ki se bo vršil na zna-
je bilo popolnoma zapuččano. lie podgane, uAi in zgubljeni psi so se pojali po mestu. Pa ne-
in m "kranjskem hribčku" v nedeljo 24. avgusta. Vabimo vse člane in članice kluba, kakor
kaj požigalcev so Rusi pustili j tudi naše somišljenike, da se tedaj v Moskvi, ko jo je zavze- udekžc tega piknika v obilnem la francoska vojska dne 14. številu. — Tajnik, septembra, 1812.--
Ali se bo ta zgjlovina ponovila Vodje nQVUl<!r$k6
Tisti saboterji so zažgali mesto dne 15. septembra tisto leto. Gorelo je štiri dni. N»poleon je ponudil Aleksandru premirje. Car je ponudbo zavrnil. Zapeljan od ruskega mehkega vremena se je Napoleon obešal okoli Moskve do 19. oktobra, naknr se je jel umikati proti Smolensku.
Zima ga je zasačila zgodaj v mesecu novembru in odtlej naprej je bilo umikanje njegove velike vojske eno najžalostnej-ših fn naj nesreč ne jši h. kar jih še pozna zgodovina. Zima se je borila na ruski strani proti Francozom noč in dan. Rusi so se neprenehoma zaganjali v V3-liko vojsko ob straneh. Napoleon sam je zbežal v Pariz, kamor je dospel dne 18. decembra, 1812. In šele čez dolgo potem se je privleklo 40,000 komaj še živih vojakov od 425,-000 voj^čakov domov.
Ali se bo kaj takega primerilo tudi Hitlerju in njegovi veliki vojski, kateri se je pridružil tudi hrvaški;izdajalec Kva-ternik? Tudi on se je dal zapeljati megalomaniji ter navalil na največjega orjaka na svetu. Tudi on skuša ustanavljati nove države ter deli krone raznim propalim članom zajedavih dinastij. Nihče ne more preroko-
KNJIŽEVNOST
' Mladinski list"
Jzala je avguatova številka Mladinskega lista", ki ga te-a'a Slovenska narodna podana jednota za svoj naraščaj. -Naslovna stran te številke ima , V Živih barvah, ki je prav Primerna *a ta mesec. Vsebina Pestra in zanimiva ne samo ?a otr°ke, nego tudi za odrasle Uurfi. v slovenskih spisih je ©-{l»«ti Katko Zupančičevo, Ju-' vetkovo, Adolfa Kosa, ^»vka Zajka, Toneta Sellškar-Ja Stanka Pahiča, Jožeta SUr-v^***' Maro'J. Tavčarjevo, Vlk <>rja Emeršiča in AnČ^a, v an*Wkih pa lx)ui*a Benigerja ,n M*ry jurfir, Opazit; je tudi
glasbeno delo "There's a Circle in Your To*n", ki ga je zložila v besedah in notah Mary Ju-gg. Zdi se, da Hi ta poskdo slat), in ¿Heti je. da na ootane samo pri tem. Take stvari-smo doslej vse premalo gojili irt razširjali.
Videti je dokaj riab, ki so vse delo našega naraščaja, kar je zelo razveseljivo. Lepa risba razveseli oko in srce.
Tudi dopisov ispod peres članov in članic mladinskega oddelka je dosti v angleškem jeziku. Včaaih jih je nekaj tudi v slovenščini.
"Mladinski list" stane na leto 11.60 in §§ naroča pri SNPJ, 2657 ft. Lawndnle Ave., Chicaro, III.
Imenikzastopnikov Proletarca
Kdor žali p rev geti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobČene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolinost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
A ko ¡e ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno,
naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
• t .. - .... CAUFORNIA.
Fontana: Anton Blaslch. Oakland- Anton Tomàiê. Lés Anfeleet Frank Novak. Ss» Friiciic«: A. Lckasn.
COLORADO.
Crested Butte: Ant. Slobodnik.
FY. Roltetsr. Wallenburg in okolica: Frank L.
TomiiC.
ILLINOIS.
Chica««: Frsnk Bizjak. Joaeph Drs-Rler, Joffeph Obisk, Chaa. Po^ore-lec, Peter Vcrhovnik, Frank ZaiU in Jolm Rak. Cicero-Bnrwyn: Kristins Turpin. La Salla- Oglesbj: Anton Udovich. Springfield: Jonrph Ovca in John
GorWk. VirdUfit Fr. Ilersich. Wa«kega«i-No. Chicago: Martin Jud-nich.
INDIANA.
Cli«u«t Ifrnsc Spendsl. Indianapolis: Mary Stroj.
KANSAS. Ärmst Anton âulsr. Waat Minarais John MarolL
MICHIGAN. Delimit: John Zobnik, Lso Junko, Jo-aeph Klsrich in John Piachtar.
MINNESOTA.
Bnhli Max Marts. ChUkolm: Frank Klun. Duiuikt John Kobi. Ely» John Tersa.
MONTANA.
Ea.« Holana: Jo*ph Kihellch.
Klais» Peter Yellsr.
A*d L od gat K. Ertnoinik.
NEW JERSEY. Elisabeth: Amalia Oblak.
NEW YORK. Gevanša. Jamen Dekleva.
OHIO.
Akr*s.Ka«mare-Barbar«an Mika Ko-
Brtf*ep«rt i. okolica i Joaspk ftnoy in . John Vites.
Cleveland: John Krebel, Anton Jan-kovich, Jennie Dsgsrin in Joseph Lever.
Girard: John Kosin in John Bogatay
Glencoe: Albina Kravanja.
Lisbon-Power Point: Jscob Bcrgant
Piney Fork: Frank Zavrinik.
Warren: Joseph Jei.
PENNSYLVANIA.
Aliqwippa: Geo. Rinrekar.
Burgr t t*t own-Slovan: Joseph Krmel.
Cambria in Somereet okraji Frank Cvetan.
Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
Canonabwrg'Strabane: John Terčelj in Marko Teksvc.
Exporti Jcs. Brits.
Fore»t City: Anthony Drssler Jr.
Point Mariont Tony Zupančič.
Hcrminiei Anton Zornik.
Imperial: Frank AiiRafttin.
Johnstown in okolica t Andrew V»-drich, John Lanperholc in Uija Buhalo.
Latrobe: John In Mary Fradel.
Lawrence: Louis Britt.
Library: Nick Trillsr.
Meadowlanda: Martin Bails.
Park Hill - Conemangkt Frank Pod boy. «
Sharon: Joseph Cvelhsr.
Sjrgan: Lovrenc Kavčič.
Potovalni aastopnik Proletarca, A* meriftkega družinskega koledarja In Majskesra Glass ca znpsdno Penno Anton Zornik, Herminie, Pa.
WASHINGTON.
Seattle: Lucas Dobeljsk.
WEST VIRGINIA.
Star Cityt Lswrencs Selak.
Thomas i Len hart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee in Weat Alii.: Louia Bar-bo rich.
Sheboygan. Fr. Sllh.
Willard: Mike Krult«.
WYOMING.
Kam merer in okalica: Anton Tratnik
< In John H. Krtiuitk.
Rock Snringa: John Jereh.
zveze vidijo poraz
V	ofoupnem prizadevanju za obdržali je Miltona Kaufmana na mestu izvršilnega podpredsedniku Ameriške novinarske zveze (American Newspaper Guild) so njegovi privrženci v upravi pripravljeni umakniti pol svojih kandidatov z volilnega listka na narodnem splošnem glasovanju, ki .«e ima vršiti meseca septembra in na katerem se bodo izvolili zvezini uradniki.
Ta nenavadna akcija v uniji, ki so jo imeli komunistom naklonjeni ljudje popolnoma v svojih rokah skoro od njenega pečetka sem, se razglaša za gibanje "edinstva". V resnici pa si hočejo z njo le zagotoviti izvolitev Miltona Kaufmana, ki ga preti izpodriniti Sam Eubank* iz Los Angelesa.
Med tistimi, ki so se pripravljeni umakniti, je tudi Vic Pa-sche, narodni tajnik-blagajnik in uradnik te zveze zadnja štiri leta. Pasche se prišteva med tisto, ki so najvnetejši stalinovci v zvezi.
Njegov umik kaže, da je o-po žici j a proti strankini kontroli že tako narastla tudi narodno, da bi bilo nemogoče ponovno izvoliti Kaufmana brez kake take dramatične kretnja, kakršno je naredila prejšnji teden komunistom naklonjena narodna administracija.
Poroča se celo, da je pred»-sednik ANG Donald Sullivan ocnudil ostavko, s čimer bi pr?-1 šlo narodno predsedništvo avto-! matično Miltonu Murrayju iz Detroita v roke.
Voditelji newyorske novinar- i ske zveze so Že poskusili prido- j biti voditelje svoje opozicije za enotno fronto. To narodno in krajevno odpoved imajo nekateri v nasprotnem taboru za prizadevanje, ki stremi za tem, da bi se razcepila protikomuni-stična propaganda širom po deželi in pridobila večino narodnega odbora pa službo izvršilnega tajnika za komunistom naklonjeno vodstvo na septembrskem splošnem glasovanju, ki ho izvolilo narodne uradnike.
CIO dobil v ožjih volitvah
Koncem julija so se vršile med Ameriško delavsko federacijo in KonyTe«om industrijskih organizacij tako zvane ožje volitve za vprašanje, kdo se more pogajati pri McCormicko-vih tovarnah za izdelovanje poljskih strojev v delavskih zadevah v Chiragu.
Od r»,0!>2 volilnih upravičencev je 5.506 oseb glasovalo. Od teh 5,505 glasovnic je 134 ali izpodbijanih, praznih ali pa neveljavnih. CIO je dobil 2.806 glasov, med tem ko je glasovalo za Ameriško delavsko federacijo 2,565 oseb.
Iz tega je razvidno, da je zmagal Kongres industrijskih organizacij.
V	prvem glasovanju je Ista organizacija odnesla zmago le z enajstimi glasovi.
Plesa leč na vrvi
Oče in sin se pogovarjata o artistu, ki teka po vrvi.
Sin: Očka, čemu ima tako dolgo palico?
Oče: Da z njo balansira.
Sin: Zakaj jo rabi?
Oče: Da drži ravnovesje.
Sin: Pa čemu naj drži, saj teka sem in tja?
Oče: Osel! Na nekaj se mora opirati, če ne pa pade.
Sin: Toda, očka, kaj pa če mu palica pade na tla?
Oče: Norec! Kako naj pade palica? Saj jo on trdno drži.
Hlače (slacks) so ženskam v Nemčiji prepovedane
"Vročo debato", da-li naj bo ženskam dovoljeno nositi ohlapne hlače (slacks), je vlada končala s tem. da jih je 8. julija prepovedala izdelovati.

Klub št. 1 JSZ
vabi članstvo in druge prijatelje na izlet, ki ga priredi v nedeljo
24. AVGUSTA
na znani "KRANJSKI HRIBČEK" v WILLOW SPRINGSU, tik nad Skavi-čevim vrtom.
Pridite vsi! Povabite s sabo prijatelje in znance!
»♦♦»♦<»»♦♦♦•» s t ssss^ssssss»
i» it i it i » it i:
KLUBOV
•im S. Mjm
TOŽI BETHUriEM STEEL K0RP0RACIJ0
Zara du Pont, 72 let stara sar.iica in eestričina Lamoota in Irene du Ponta, ki je delavska prijateljica, je naperila tožbo na ivemrm sodišču v
rm^ÊyMt	
	
iéÉ	
i "í" Jt	f^J !
	' i i
•	■
	
	
	' ' 'Sí
	Si,.
	
pp	
(p	i f jyj'i _ Mb ^.
AUGUST
STRABANE, PA. — Piknik kluba št. lis JSZ e nadel jo 17. ae««ats S Drenikovem parku.
SEPTEMBER
BRIDGEPORT. O. — KonfaeenaS ' JSZ in PM e nedeljo 26. septemki*
na farmi •. Skoffa na Barton*. « f.
NOVEMBER
CLEVELAND, O.—Koncert MZar-je" na Zahvalni dan ▼ četrtek 20. «t» vembra v SND na St. Clair Ara.
CHICAGO, ILL. — V n.del>o 30. novembra koncert Sare r dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL.—V sredo 21. 4«-cembra novoletna sabava kluba it. |
JSZ.
JANUAR 1942.
CHICAGO. ILL. — V nedelje Ift. marca 1042 prireditev r k ovist Proia-tarča v dvorani SNPJ.
CHICAGO, ILL. V nedelja 20. aprila koncert Save v dvorani SNPJ.
Listen to	-r
PALANDECH'S * YUGOSLAV-AMERICA! RADIO BROADCAST*
Evorjr Saturday, 1 to 2 P. M.
STATION WHYP
1(20 kilocycles |jf (First Status sa Tsar Dial) * Featuring a program of #
Yugoslav Folk Music
Prepozno spoznanje
' Poljaki in Rusi so spoznali Sele ko je bilo prepozno, da bi bilo za oba naroda boljše iti složno v borbo proti Hitlerju, namesto da sta toliko let ruva-ril« drug proti drugemu in s tem odprla tretjemu rajhu vrata v zmage.
ZARA DU PONT
Nem Yorku proti bethlehemski jeklar* ski družbi ter sahteva v njej račun sa $1,000.000, ki jih je omenjena kom-panija, kakor trdi toiiteljica, potrosila v svojem proticielavskem delovanj«. Kot delničarka bethlehemske je-klarne je Zara du Pont v svoji tožbi imenovala sa toicnce kompani jskega i J |
IBARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361 *
424 Broad Strast JOHNSTOWN, PA.
t 11
»»»»»4SI »»< *	rvi.
predsednika Evfcna P. Cracea in »»c
♦ HUH	«SM»«»»]
PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI
direktorje.
Slovenska deklamacija
Palandecheva radijska postaja WlilP, ki raz naša svoje programe vsako soboto od ene do dveh popoldne, bo to soboto, dne 9. avgusta, oddajala tudi slovenski pr>rram. V tem bo
; PODPORNI JEDNOT1
• .: : 1 J I NAROČITE SI DNEVNIK
o «a
1; > v
I mi
A ? * ñ
npiM» '
t£ '
«rv^H
99
Slana «a cela leto $0.00, pol lata $3.00 ~
Ustanavljajte novs drafttvs. < Dead članov (je) je trebs ss novo društvo. Nsalov za lilt in sn tajniStvo je:
2657 §. LawndaU Ava. CHICAGO, ILL.
MIMIH4»UH»»M>MM»4i
TOM CUKALE
deklamiral Tom Cukale Zor-manovo pesem ^Nekdanji lepi že niM.
Tom Cukale je že dobro znan našemu občinstvu kot tenorski solist, ki je imel lani zelo uspešen koncert. Zasluženo priznanje sije pridobil tudi kot dekla-mator ob raznih slovenskih prireditvah v Chiragu in okolici.
Kd or hoče slišati lepo slovensko deklamiranje, naj ne zamudi te prilike.
Prejšnje Gukaletovo dekla-miranje po radiu je bilo dne 17. maja. Deklamiral je pesem "Ko mene več ne go."
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND * SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—S>S0 Dally At 3724 W. 26th Stroot
Tel. Crawford 2212
At 1868 W. Cermak Rd
4:20—8:00 p. m. Dally Tel. Canal 1100
Wednesdsy sad Sunday by appointment« only
Residence Tel.: Crawford 0440 If no answer — Cal Austin 5700
poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro-dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocvdev Vodi jo Georqe Marehan
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1769.
Published Waakly at 2301 So. Lawadala Ave.
CHICAGO, ILL., August 6, 1941.
VOL. XXXVI.
A NEW WORLD FOR THE OLD
THE MARCH OF LABOR Partly in Fun
^TU Mom«
(From The New Leader)
The peace aims of the United States, as »luted officially by Sumner Welles, acting Secretary of State, in his add res» in Washington lust Tuesday, constitute a momentuous contribution in the struggle of the Jemo-cracie.t for the establishment of a genuinely new international order.
All those whose minds and consciences are astir over the fate of mankind will hail the address as a great, historic milestone on the road of blood and tears now being traversed by the nations.
Mr. Welles made clear what this country means when it speaks of making the world safe for democracy in this year 1841.
First, said Mf. Welles, there can be no peace "until the Hitlerite government of Germany has been finelly and utterly destroyed." With that objective accomplished—as it surely will ibe — the Government of the United States wil strive, in cooperation with the fighting British Commonwealth of Nations and other peoples—now enslaved—to establish a new world founded upon the following principles:
1 A new League of Nations to enforce peace under an international military police system.
2—Abolition	of offensive armaments and limitation and reduction of defense armaments and of war industries.
3—Full	and adequate economic rights for all peoples, with equal access to raw -materials.
4—Rigid	supervision and control of armaments, without which no real disarmament can ever be achieved.
Mr. Welles echoed the hope and aspiration of 'bleeding humanity when he aeked:
"Does the end of the present carnage mean only a return to ruined homes; to the graves of slaughtered Wives and children; to poverty and want; to social upheaval and economic chaos; to the same gray and empty fears of confusion and bitterness, so barren in vision and in human accomplishment, which marked the termination of the laat war?"
Strewing the responsibility of all who are fortunate to live in the Western Hemisphere, Mr. Welles added:
"We all of us now see clearly, if we did not before, that no matter how great our American capacity for defense may be, no matter how perfect our hemiapheric system may become, our future welfare must inevitably be contigent upon the existence in the rest of the world of equally peace-minded and etfually secure peoples who not only will not, but cannot become a source of potential danger to us in the New World."
- As the authorized spokesman of American foreign policy, Mr. Welles voiced the yearning of all thinking people when he declared that "the free governments of peace-loving nations everywhere should even now be considering and discussing the way in which they can best prepare for the better day which must come, when the present contest is ended
in the victory of the forces of liberty arid i f human freedom, and in the crushing defeat o those who are sacrificing mankind to thoir own lust for J |.ower and for loot."
Recalling tl.e splendid vision--"the vision of an ordered world governed by law -held up to suffering humanity at the end of the Inst war, Mr. Utiles summarised in the following t.uly significant paragraphs the reasons for the failure of that great v on for which President Wilson gave his life:
"The League of Nations, as he conceived it, failed in part because of the blind selfishness of men here in the United States, as well as in other parts of the world; it failed because of its utilisation by certain powers primarily to advance their own political and commercial ambitions; but it failed chiefly because of the fact that it was forced to operate, by those who dominated its councils, as a means of maintaining the status quo. It was never enabled to operate as its chief spokesman had intended, as an elastic and impartial instrument in bringing about peaceful and equitable adjustment between nations as time and circumstances proved necessary.
"Some adequate instrumentality must unquestionably be found to achieve such adjustments when the nations of the earth again undertake the task of restoring law and order to a disastrously shaken world.
"I cannot believe that peoples of good will, will not once more strive to realize the great ideal of an association of nations through which the freedom, the happiness and the security of all peoples may be achieved.
"That word, security, represents the end upon which the hearts of men and women everywhere today are set.
"Whether it be security from bombing from the air, or from mass destruction; whether it be security from want, disease, and starvation, whether it be security in enjoying that inalienable right which every human being should possess of living out his life in peace and happiness , people throughout the length and breadth of the world are demanding security, and freedom from fear.
"That is the objective before us all today—to try and find the means of bringing that to pass.
"Not in vain the distance beacons."
As the New leader's contribution to the discussion of the peace objectives which are to form the foundation of a new world, as called for by Mr. Welles, we shall begin publication next week of a peace program prepared jointly by a group of American Socialists in cooperation with diatin-guished European Socialists now residing in this country.
The men who prepared this program speak from a profound knowledge of world affairs and from a wide experience in government and in the international Socialist and labor movement.
We invite our readers to study the program and give us the benefit of their opinions.
«MUA riOM
mitwinui mosmcitom
. no* tMi MoMta »wama MM safmkv aismo.
IMS mai a to mms «cm mat Moaa m «sen AU WOSMS* AM **«« SUmm rai» . A» a «i nui oa vm» wot
uni aar ratcAtmon otur km»
lumm as cantmtno «mm m» s«
WO» OS
ooirvf oi tail«.' »A4»} metHÂSi» •mrêf%.
H a«e / - A^MMtA» t*o« m
' Kitom luftf voon 0omi «r *t/*m£» **ot 1A9K1 *oo< tms m«1 taat iOU stfvamat wooc
kx «as utau urtpca m j
FACING THE FACTS
Chart Against Syphilis
Organized labor has long recognized that good health is essential to welfare and happiness as well as to efficiency. v Particularly in these times every worker wants to be on the job and draw his pay regularly. Four million people in the United States, one in every thirty, are afflicted with a disease which (becomes more widespread in times of emergency and may well interfere with this desire unless we arm against it. This disease is syphilis.
The first step in fighting syphilis is to spread accurate information about it. Labor's cooperation is urgently needed to bring the facts afoout syphilis and the venereal diseases before the large groups drawn together by industry. Other countries, the Scandinavian for example, have nearly abolished syphilis. With the aid and understanding of every citizen, we too can drive out this plague in one generation.
For science has found weapons which can defeat syphilis. A blood test will usually show whether or not a worker is infected. In many cases the disease's presence would otherwise not be known until Ks final ravages commenced; perhaps heart failure, kisanity or paralysis. Chanches for complete cure are best when treatment is started early and continued regularly as long as the doctor recommends. This will usually mean injections once a week for at least a year; a routine which will not interfere with staying on the job. The necessary drugs should only be handled toy an experienced physician.
The American Social Hygiene Association in cooperation with the U. 8, Public Health Service, is conducting an educational campaign against syphilis in industry. A the request of any group of workers, it will within the limits of it* resource«, send representatives to organize meetings, distribute literature and show motion pictures.
Lalbor can aid in the battle to stop the spread of venereal disease by writing to the American Social Hygiene Association, 1790 Broadway, New York City and helping to arrange educational meetings for worker's groups.
PHILIP PEARL,
in America* Federation of Labor Weakly
There are times when the labor movement seems to stop moving and stand still There are times when the labor movement seems to be moving in the wrong direction—backward. Such times, the pessimists would have us believe, are now upon us.
Well, we don't believe them for a minute and we will show you why.
During the past two years, organized labor has been subjected to a terrific barrage of criticiam. Vicious attacks have been directed against trade unions from many directions. The principles, the purposes and the very integrity of the labor movement and its leaders have been dragged in the mud.
Now if these bombardment* were true and effective the natural result would be that the workers of our country would lose confidence in their trade unions and desert en mase. Haa that happened? Of course not. On the contrary, union membership has Increased by lea}»« and bounds and ia now at the highest point in history.
is that standing still? Is that going backward? Nothing of the sort! It is progress af the most impressive kind. For the lessons of trade unionism teach us that progress can be attained only through organization and it therefore ia axiomatic that the wider organization grows the greater the benefits to American workers.
THE WORKERS' VOICE
Now, if our opponents try to argue that the swift growth of union faem-bership ia accidental or no true reflection of the workers' confidence in the labor movement, we have more direct proof. That is the word of the workers themselves. During the past two years the National Labor Relations Board has held innumerable
collective bargaining elections. In each of these elections the workers were given a choice between voting for a union or against a union. They voted by secret ballot. There was not and there could not be any intimidation. One by one tfcey went Into the voting bootha to decide whether their best interests would be served by voting for a union to represent them or remaining unorganized. The decision of these workers is now incorporated in the records of the National Labor Relations Board and in trade union membership rolls. How many of these elections went: no union? We defy our opponents to name three out of three thousand.
Is that progress? We think so.
Well, here's a bit more. What concrete benefits have the workers derived from their union affiliation? Statistics compiled by the American Federation of !*l>or show that its affiliated unions have won wage increases at the rate of a million dollars a week for American workers this year. Thus the workers have been protected against increased living costs and have managed to improve their economic conditions. Is that standing still? Is that going backward? We ask to be pardoned for reiterating that we think it's progress.
VINSON BILL SIDETRACKED
On the legislative front, labor has been subjected to the heaviest attacks of this generation during the past few months. Some of our pessimistic friends have wilted under this fire. But what have been the resulU? Every serious threat to the trade unian movement and free, democratic labor has been successfully thwarted and thoroughly defeated. Even the Vinson Bill, upon which the enemies of labor concentrated their energies, has now been sidetracked. Not a single one of the legislative gains won by labor in the past ten years has been lost, despite a national emergency. Is that going backward?
LITTLF. LUTHER
"Wl.at gets me," said Mr. Dilworth, "is the way lab >r is trying to take advantage of the defense program. It seem* no man can be content until he has a new house, a dozen suits of clothes, and caviar for supper."
"I don't think present wage scales would provide a dozen suits, father. A lid is there anything wrong in wanting a new house?"
"That's not the point. In times like llteae, my boy, we mu*t all make sacrifices."'
"It's going to be real hard for the rich jteople to find something to sacri-lice. Maybe they could move into the slums and let the working people use lheir houses."
"Luther, you are going flippant. This is no time for flippancy. And is no time to listen to radical agitators. It's these radicals who are stirring up unrest among our working people."
"I think it's just the other way, father. After all, who sets the example?"
"Example? Example? You can find all the example« you need from the records made by the outstanding families who have built this nation. Let me tell you, they understand the meaning of sacrifice."
"All right—take the Vanderbilts. Mrs. Vanderbilt spends about 9*0,000 a year on clothes. Gloria Vanderbilt, when she was 12 years old, spent $450 a month on groceries — I guess that included caviar — and $1,000 a month on rent."
"Never mind the Vanderbilts. Juqt because they can afford those things, is that any reason why every work-ingman should have a dozen suits?"
"Fop, only people like you talk about a dozen suits. I think the average workingman would be pretty well satisfied with just two good ones."
First Bonk To Come Under Woge-Houir Decree Mokes Restitution
The first completed legsl action brought by the Wage and Hour Division. against any bank resulted in payment of restitution to five em ployees of the First National Bank of St. Charles, Minnesota, it was reported recently to General Prilip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of Labor.
, Payment was made under the terms of a consent decree, signed by Judge Matthew M. Joyce in the U. S. Dis trict Court in Minneapolis on July 8, permanently enjoining the firm from further violations of the Fair Labor Standards Act. Judgment was entered after Frank J. Kramer, president of the bank, waived defense to a complaint filed by Donald M. Murtha. regional attorney for the Division which charged that the firm has failed to comply with the overtime provisions of the law since it became effective in October, 1938 and had kept inaccurate and inadequate records of hours worked and pay received by its employees.
That the workers involved were covered by the federal law was unquestioned, as they were engaged in receiving and transmitting in interstate commerce checks, notes, drafts, commercial paper of various kinds, and evidences of indebtedness and other instruments of commerce and communications relative to transfer of tangible and intangible property in other states. While the total amount fo restitution involved was only S213, this cane is significant as an action based on the interpretation that banks whether large or small are engaged in interstate commerce within the meaning of the law.
INEQUALITY IN "COCKEYED" ECONOMIC SYSTEM
More Action, Less Talk, Is Needed
Washington newspapers are full of stories about the administration's plans to check profiteering. But prices continue to soar. Here and there, Leon Henderson, the President's price controller, may have succeeded in curbing the coast of raw materiala, but so far as the needs of the ordinary citizen are concerned, the results of his labors have not been apparent.
This is not a laughing matter. The whole situaton will be out of hand unless the adminiatration acta with decision and intelligence.
At the very beginning of this "emergency" we were assured by the White House that we would not have "a new crop of millionaires" and that greedy business men would be forced to behave. It is high time both pledges were redeemed.—Labor.
When earth as if on evil dreams
Looks back upon her wars, And the white light of Chirst outstreams From the red disc of Mars, His fame, who led the atormy van '
Of battle, well may cease; But never that which crowns the man Whose victory was peace.
—John Green leaf Whittier.
Men will paas away—die, die pollt-tally and naturally ; but the principle democracy will live, and Ihre forever.
—Abraham Lincoln.
They Colled Civilized
In a state of nature It is an invariable law that a man's acquisitions are in proportion to his labors. In a state of artificial society it is a law as constant and invariable that thos? who labor most enjoy the fewest things, and that those who labor not at all have the greatest number of enjoyments. — Edmund Burke.
So to conduct one's life as to ro-alize oneself—this seems to me the highest attainment possible to a human being. It is the task of one and all of us, but most of us bungle It.— Ibsen,
Die when I may, I want it said of me by those who knew me best, I always plucked a thistle and planted a flower where I thought a flower would grow!—Lincoln.
"It ia comparatively easy for six men to live together in harmony. It is harder for six hundred men to live together in perfect peace. But when it comes to a hundred million of ue— »very one of whom thinks he's as good any other man, if not a little better— It's a serious matter to get "teamwork" out of the nation. And that's what we're facing In this country. In a democracy every man has a pretty definite responsibility toward every other man. The only way to succeed is to have every man constitute himself a committee of one to watch himself ao that he plays fair with every other man." — Dr. Cahrles Stelzle.
APPROVAL OF 40c MINIMUM FOR JEWELRY WORKERS
Approval of a recommended 40 cent an hour minimum wage for the Jewelry Manufacturing Industry was announced by General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and ! Hour Division, U. S. Department of ' Labor.
% The minimum wage was unanimously recommended by a committee equally representative of employees, employers and the public, under the chairman ship of Alexander H. Frey of the University of Pennsylvania. A wage order putting the minimum into effect November 1 will be issued shortly.
The 40 cent minimum will increase the wagr rates of about 11,500 of the 3ft,000 employed in the industry.
APPLICATIONS FOR CIGAR LEARNERS
Certificates may be issued for the employment of learners at lew than the minimum wage in the cigar industry on a plant to plant basis if a need for them is found to exist, Philip B. Fleming, Administrator of the Waire and Hour Division, U. 8. Department of Labor announced recently.
The Hearings Branch of the Division will pass upon application for learners according to its regular procedure outlined in the regulations on the employment of learners issued by the Division (Regulations, Part 522).
Should one man be paid as much >>r more each month as the average; woiker gets for his entire lifetime of i work? What is to be said of an economic system where an inequality of | that sort is tolerated?
These questions are asked by a reader of "Labor", and he says they weie inspired by a report issued by the Security and Exchange Commission which recently came to his attention.
In 1929, the year which evokes nostalgic tears as the "golden age" of business, 47,041,000 wage earners received an average of only $1,087 a year. If they were lucky enough to have full-time jobs for 64 years, and got that pay annually from the age of 16 to the age of 70, their total wages would be $58,089.
For comparision, our correspondent names several hundred industrial executives p reported by the S. E. C.
whose salaries run up into fantastic figures , This compensation, in,j. dentally, does not include their "ex pense accounts," nor incomes from investments and other sources than their salaries and bonuses.
The report reveals that President Eugene G. Gruce of Bethlehem Ste*| in one year is paid $1,635,753, at the rate of $136,312 a month, or more than twice as much as the "average worker" gets during an entire life-time.
Piesident George W. Hill of American Tobacco gets $825,600 a year, or $69,000 a month.
William R. Hearst of the Hearst» newspapers draws down $600,000 s year, or $41,667 a month.
Similar examples coul be cited by the score, but what's the use? Hasn't our reader made his point thst the system under which we operste is "cockeyed"? — Labor.
Argentine Workers Will Resist Nazis
The organized workers of Argentina. one of the moat powerful of the South American republics, stand solidly with the' patriotic workers of the United States in determination to resist the efforts of the Nazis to bring their poisonoua doctrines to the Western World, the head of the Argentine labor movement declared.
This statement, iby Jose Domenech, secretary-general of Argentina's General Confederation of Labor, appear ed in the American Federationiat, official monthly magazine of the American Federation of Labor. Although designated as secretary - general, rather than president, Senor Domenech'» position corresponds to that of William Green of the A. F. of L. He is the unquestioned chief of organized labor in the Argentine Republic.
Senor Domonech's article was rushed to the United States from Buenos Airts by Pan-American Airways clipper.
"So far as Argentina is concerned," he wrote, "the workers have a clear idea of the present reality. The public demonstrations we have staged in which we have reaffirmed our devotion to democracy are an eloquent expression of the way we think.
"They prove that the campaign of confusion which are designed to dis-
tract us from our duty fortunately do not succeed in troubling the minds and hardening the hearts of the workers in our country.
"We believe that the workers of the Americaa must use at present our best talents and energy to defend, against the enemy both inside and outside, the legislation which protecta us, the life of our trade unions, the rights we enjoy as individuals, the freedom of press, association and public meeting—in short, everything that counteracts the forces which seek to exploit and enslave us.
"Our program must have common trends which can atimulate understanding among our brothers of labor in this hemisphere. It ia our duty to establish a basis of understanding in order that the Americaa shall be able to overcome the great inconvenience* created by thia war.
"We in Argentina realize that the present situation requires an immense collective effort extending froiji one pole to the other and capable to raising a wall againat the audacious and perfidious attacks of totalitarianism.
"Standing together, we can auc-ceed in repelling the totalitarian menace."
, —AFL Weekly News Service.
Moocher -Cat Skinner—Mooner
A Moocher isn't always one who *^uma" cigarettes; or a cat skinner a akinner of cata; or a mooner a moon-struck person.
A moocher also is a legitimate workman who inapecta rivets, welded Joints and aeams in steel structures, marking defective points for repair.
Likewise, a cat akinner drivea a caterpillar tractor. And a mooner can't take time out to wander with his head in the clouds, lest he cut himaelf with the half moon-shaped knife he uses to scrape the fleehy sides of the hides.
Authority is the new Dictionary ef Occupational Titles, prepared by the Federal Bureau of Employment Security, and designed for use in public employment service.
Practically all joba in the United Statea were analyzed to get detailed occupational information. , The book liats 17,468 job titles and 12,292 alternate names. Need for it arose from the fact that many jobs are known by* «different names in various sections and even in various industries in the same city. It is considered an invaluable help to state employment services in their efforts
to match workers and jobs.
•
A smeller does not work in a perfume factory. He tests sweetness of
products in a dairy by smelling. ♦
A bridle sewer does not work on wedding dresses. He stitches cloth strips to canvaa lining of coat lapels gathering the material under enough
tension to make the lapel roll. •
A bad yarn spinner ia not a poor story teller. He works in a textile mill and apins soiled and tangled yarn for cheap cloth.
•
Drag-out man ia not a dance hall bouncer, but a ateel worker who transfers metal sheets from th'e furnace to the rolling mill.
•
An invert man ia not paychologist. He shapea side walla and bottoms of sewers.
•
A pulpit man ia not a preacher. He changes and diachargea the furnace of a ateel rod mill.
♦
A revival clerk ia not a missionary society worker. He examinea applications for reinstatement of inaur-
a nee policies that have lapaed. •
A pig tailer ia not a hair dresser, but a mine worker who delpa to push loaded mine cars.
«
A hot stuff man ia not a radio comedian. He is a baker who removes
freshly baked goods from pans. •
An anchor tack-puller does not work in a ship yard. He ia a shot worker who removes tacka used in building shoes.
e
A back driver ia not the firemsn who guides the rear wheels of a fire ladder truck. He ia a furniture builder who aasembles parts to form backs for chairs.
FOOD HINTS
•
• Remove the foam that forms on boiling jelly, jams and fruits with a large spoon frequently dipped into cold water. If you don't the froth will settle throughout the jam in the jars. It won't do any harm, but your jam won't look so attractive.
e
Always use new rubber bands on preserve jars. It ia well to test them by stretching about four inches. If they turn to normal they are probablv good. Jars should be thoroughly washed and inapected for cracks, e
In making jelly, remember that rapid boiling rather than long slow cooking of the sugar and juice, and cooking in small rather tran big lots, help to get a bright, clear product, e
When whipping gelatin mixture« always allow the gelatin liquid to chill until sirupy or the consistency of unbeaten egg white. Then be»' with rotary or electric beater until light and fluffy.
e
Here ia a way to ahape a apinach or rice ring, when you're short on time: Press hot seasoned food into s buttered ring mold. Cover the mold with a lid and let stand five minutes In a pan of water over low heat. Un-
mold onto a heated platter.
•
Try cheese flavored potato chips st your next cocktail party. Spres-1 potato chips lightly In a shallow pan, sprinkle the chips generously with grated cheese and bake five minutes or until crisp. Serve at once.
During 1940 the Federal Wage Hoar Division secured back wage« totaling $680,440 in back wages for
16,485 employees in Illinois, Wlscon sin and Indisna who were not paid in accordance wlty the Pair Labor Standarda Act.
Live as if you ezpected to live 100 years, but might dis tomorrow. — Aan Les.