DELAVSKA Poštnina plačana v gotovini inretmmmtmmmTmnmmmitinmilfiiimiiHitiiiiiiiHimtiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuliiiiiiiiiiiiiiiimlUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini ENOTNOST Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih in drugih organizacij delovnega ljudstva. Osnutek Ustave LRS, ČL 14., 2. odstavek. uuuiiiiiiiJiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiJiiiiimuuiiiiiii GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Leto II., štev. 52 Ljubljana, 27. decembra 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— Ustava LES » dokončni korak v oblikovanju slovenske državnosti Slovensko ljudstvo v mestih in vaseh pristopa te dni k študiju osnutka ustave naše federalne ljudske republike. Po dokončnem pretresu bo prišel osnutek ustave pred ljudske zastopnike, ki bodo spremenili voljo ljudstva v osnoVni zakon naše federalne ljudske republike. S tem bo izoblikovana naša slovenska državnost v okviru Federativne ljudske republike, katero so pričeli ustvarjati 1. 1941. prvi partizanski borci. Ljudska skupščina FLRJ je sprejela osnovni zakon o proračunu ter zakon o davkih Na seji Zveznega sveta je govoril minister za inustrijo Zvezne vlade in predsednik Gospodarskega sveta FLRJ tov. Boris Kidrič, . ki je obrazložil -osnovni zakon o proračunu. Prva slovenska ustava ima velik zgodovinski pomen za vso bodočnost slovenskega naroda. Z izglasovanjem naše ustave bo uspešno zaključena borba slovenskega ljudstva in njega' najboljših sinov za našo narodno svobodo in enakopravnost. S pridobitvami narodno-osvobodilne borbe, z odstranitvijo domačih in tujih izkoriščevalskih oblastnikov je slovensko narodno vprašanje prejelo svojo dokončno rešitev. Ob razpadu stare predaprilske Jugoslovaje so razpadle vse pravne vezi, ki so vezale narode Jugoslavije v skupno državno tvorbo. Demokratične ljudske sile vsakega naroda Jugoslavije posebej so S svojo vstajo že takoj ob pričetku ustvarjanja prvih oblik nove, resnične ljudske Oblasti združile svojo borbo in se s tem izjasnile za jugoslovansko skupnost, ki je z nadaljnjo graditvijo ustvarila trdne temelje- bratstva in enotnosti, ki jih danes predstavlja jiova, Titova Jugoslavija. Svoboda in neodvisnost slovenskega naroda je zajamčena samo v skupnosti z ostalimi narodi Jugoslavije, še več. Gospodarski napredek, pot v boljše življenje delovnih množic slovenskega naroda je možen le v trdni povezanosti z vsemi narodi Jugoslavije. To spoznanje je vodilo slovenske demokratične množice, da so že v začetku borbe dejansko izvedle vključitev v jugoslovansko skupnost, ki jo danes predstavlja Federativna ljudska republika Jugoslavija. ' “ Od takrat, ko so se narodi Jugoslavije svobodno odločili za skupno pot, za skupno borbo in skupno ustvarjanje boljše bodočnosti, so se" baš v tej borbi proti izkoriščanju in zasužnjen ju izvršile pri vseh narodih Jugoslavije globoke ekonomsko-družbene spremembe. Zato ima, naša slovenska ustava iste bistvene poteze, kot jih ima zvezna ustava in ustave vseh ostalih federalnih republik. Naša ustava ni namreč nič drugega, kot zakonska potrditev stvarnega stanja v novi Jugoslaviji. Vsi narodi Jugoslavije so enakopravni, ljudstvo vseh narodov Jugoslavije je gospodar svoje usode, ustava uzakonjuje demokratične pravice in ljudsko oblast Naša ustava je zrcalo velike spremembe v našem gospodarskem, socialnem -in političnem življenju. Odpravljen je izkoriščevalski del v privatnem sektorju, ustvarjeni so pogoji za dokončno odpravo izkoriščanja človeka po človeku, Proizvajalna sredstva v Ljudski Republiki Sloveniji so ali občeljudska imovi-na, to je imovina v rokah države, ali imo-vina ljudskih zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. Vs rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina. Naša ustava je najboljše jamstvo, da bodo vse priborjene pravice delovnega ljudstva res ostale. Vsi členi poglavja o družbeno-ekonomski ureditvi naše ljudske republike pričajo, da je vse tisto, za kar se je delavski'razred boril, z zakonom potrjeno. Kakor naša zvezna jugoslovanska, tako tudi slovenska ustava potrjuje, & delavski razred Jugoslavije ni več predmet izkoriščanja, kot je bil v stari Jugoslaviji, temveč skupno z vsem delovnim ljudstvom nosilec oblasti, edini in pravi gospodar'v novi ljudski državi. Ustava jamči delovnemu ljudstvu materialna sredstva za očuvanje vseh demokratičnih pravic in ostvarjer.je boljših pogojev materialnega in kulturnega živ-ljesnja. Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu posebno s tem, da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, zagotavlja pravico do plačanega letnega dopusta, nadzira delovne pogoje, skrbi za ureditev stanovanjskih razmer in zagotavlja socialno zavarovanje. Maloletniki v delovnem odnosu uživajo posebno zaščito države. Študij ustave mora pomeniti novo mobilizacijo delavskega razreda za poglobitev bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, za učvrstitev ljudske oblasti in za nove delovne napore za dvig gospodarske moči naše federalne Slovenije in naše skupne domovine nove Titove Jugoslavije. Drago Kosmri Zakon o proračunu pomeni izpolnitev našega gospodarstva Tov. Kidrič je poudaril v svojem govoru, da moramo preiti v našem nadaljnem gospodarstvu k višjim organizacijskim oblikam in metodam, ker so dosedanje metode dela sicer povsem odgovarjale v pgvem povojndm razdobju, vendar pa bi postale v nadaljnem gospodarstvu resna ovira za napredek. Nato je poudaril "razliko med proračuni v stari Jugoslaviji in proračunom v novi dirždvi. V svojem govoru je izjavil: »Namesto starega administrativnega proračuna imamo sedaj proračun, ki pomeni načrt nastajanja enotnega fonda državnih denarnih sredstev in načrt uporabe teh sredstev v soglasju s splošnim državnim načrtom za gospodarsko izgradnjo, za materialni in kulturni dvig in socialno zavarovanje ljudskih množic, za krepitev državne neodvisnosti in obrambe moči države in za vzdrževanje državnega aparata.« V svojem nadaljnem izvajanju je poudaril tov. Kidrič stabilnost naše finančne politike. Ko je razložil še karakteristične momente predloženega zakona o proračunu, je zaključil svoj govor s sledečimi ugotovitvami: »Prav dejstvo, da predloženi proračunski sistem zahteva načrtno enotnost fondov vseh finančnih Sredstev in načrt enotne uporabe teh sredstev, dejstvo torej, da predloženi proračunski sistem jamči enotno ustvarjanje in enotno vodstvo naših financ in da na drugi strani v celoti ustreza federativni zgraditvi naše države, da ljudskim republikam in ljudskim odborom daje vso možnost za razvoj čim večje iniciativnosti, da to možnost v smislu maksimalne stimulacije daje tudi vsem našim gospodarskim enotam, državnim gospodarskim podjetjem in državnim gospodarskim ustanovam, prav to dejstvo, tovariši ljudski poslanci, dokazuje, da predloženi zakon o proračunu pomeni v finančnem pogledu enega temeljev ne le za utrditev, temveč tudi za izpolnitev našega gospodarskega načrta.« Ljudska skupščina je predloženi zakon v celoti sprejela. Poročilo o vprašanju reparacij Na devetem sestanku Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ je odgovoril ljudski poslanec im delegat vlade FLRJ pri med-zavezniškč agenciji za reparacije v Bruslju, dr. Mladem Ivekovič na vprašanje ljudskih poslancev o izvajanju sklepov potsdamske deklaracije o ekonomski razorožitvi Nemčije in njenih reparacijskih. dajatvah. Dr. Ivekovič je omenil število izgub ljudskih življenj vseh 18 diržav udeleženk v vojni proti Nemčiji in njenim satelitom, ki znašajo 5 milijonov. "Od tega .števila odpade na Jugoslavijo 1,700.000 izgub, kar znese 34 %. skupnih zavezniških izgub. Navedel je tudi izgube narodnega bogastva Jugoslavije, ki znašajo 9,1 miljard dolarjev ali 17 % celotnih izgub. V potsdamski deklaraciji je izraženo jamstvo za pravično povrnitev škode državam zaveznicam, katerih gospodarstvo je trpelo zaradi vojne. Žal pa medzavezniška agencija za reparacije v Bruslju ne upošteva te deklaracije v zadostni meri. Dr. Ivekovič je razlagal: »1. Prva reparacijska dajatev, ki je bila dodeljena vsem deželam, članicam IARA, so bile nemške trgovske ladje za pomorsko plovbo, katerih tonaža znaša nekaj nad 70.000 btto reg. ton v skupni vrednosti približno 220-milijonov nemških predvojnih mark. Po sklepih pariškega sporazuma so dodeljevali trgovsko, brodovje. v razmerju z odstotkom izgub posameznih dežel nasproti globalno izgubljeni tonaži ? vojin proti Nemčiji. Od skupne izgube 23.5 milijonov btto reg. ton je Jugoslavija izkazala izgubo nad 200.000 ton ali približno 6% celotne vsote tonaže. Njen odstotek so določili z 0.86%, kar pomeni, da je od razpoložljivih približno 700.000 btto reg. ton odpadlo nanjo nekaj nad 6500 ton. Ta nepravični princip, ki pri dodeljevanju ladij ni upošteval relativno visokih izgub malih dežel v brodovju, je bit v prid ravno velikim pomorskim silam, ki so kljub svojim visokim izgubam izšle iz vojne z močnim trgovskim hrodovjem. nekatere so ga celo .povečale. 2. Druga skupina reparacijskih objektov, ki jih je imela medzavezniška agentura za reparacije doslej na razpolago za razdelitev in katerih razdelitev jo že končana, je 26 tovarn. G-e izključno za tovarne kovinske in mehanične proizvodnje. Čeprav tovarne in naprave, ki so bile dodeljene Jugoslaviji, še od daleč nimajo tiste vrednosti, ki bi jo naša dežela do danes morala prejeti, če bi bile okupacijske sile v zapadni Nemčiji striktno izvajale reparacijski načrt, jo bil vendar pri tej razdelitvi za nas nekoliko ugodnejši položaj, kakor pri prevzemu ladij. Tako je naša dežela prejela okrog 23 % skupne vrednosti razdeljenih industrijskih naprav s prve IARA liste, na kateri je bilo 12 tovarn, in okrog 28% vrednosti dodeljenih naprav z druge liste, na kateri je bilo 14 tovarn. V nemških predvojnih markah znaša to skupaj okrog 16 milijonov RM ali okrog 230 milijonov dinarjev, pri čemer računamo 15 dinarjev za eno marko. Potem, ko je razložil in razkrinkal reakcionarno finančno politiko zapadniih kapitalist oiv, je dr. Ivekovič poudaril: Mi zahtevamo, da se reši to vprašanje pravilno v interesu obnove opustošenih zavezniških dežel, vs interesu delne odškodni- ne za strašna opustošenja nacionalnih dobrin po okupatorju v naši rodili deželi, v interesu bodočega miru med narodi.« Sprejeti zakon o davkih je v popolnem skladu z interesi delovnih množic ! Na seji Zveznega sveta Ljjudske skupščine FLRJ dne 21. L. m. se je fpričela razprava o predlogu zakona o davkm. Besedo je dobil minister za industrijo in predsednik Gospodarskega sveta tov. Boris Kidrič, ki je kot namestnik ministra za finance podal med drugim tudi naslednjo obrazložitev zakona: »Če hočemo obrazložiti predloženi davčni sistem, moramo predvsem opozoriti na ono, kar se je spremenilo v strukturi naših državnih dohodkov z ozirom na naše družbeno - politične in gospodarske spremembe. Za strukturo državnih dohodkov sta bila v stari Jugoslaviji vsekakor značilna fiskus in monopol. To je ustrezalo značaju stare Jugoslavije, značaju oblasti v stari Jugoslaviji in njeni gospodarski strukturi. Kaj je značiMio za strukturo naših sedanjih državnih dohodkov? Ministrstvo za finance bo pri predlogu proračuna za 1. 1947. lahko dalo podrobno analizo strukture naših državnih dohodkov. Jaz se bom danes omejil samo na nekatere odstotne relacije, ugotovljene na podlagi dosedanjega finanč- nega in gospodarskega izkustva in na podlagi perspektive za prihodnje leto. Orientacijske analize, ki so bile izvršene ua podlagi teh dveh postavk, nam kažejo, da bo v prihodnjem letu izviralo 80 % vseh državnih dohodkov iz neposrednega državnega gospodarjenja, ‘da bo 5 do 10 % izviralo iz enega (Pela privatne akumulacije, zajete v državno blagajno, in da bo komaj 10 do 15 % odpadlo na splošne prispevke državljanov za vzdrževanje državnega aparata. Struktura državnih dohodkov v novi Jugoslaviji se je torej bistveno spremenila.« V nadaljnem govoru je razložil tov. minister vrste davkov, ki so predvideni v novem zakonu: davek na promet proizvodov, davek na dohodek, davek na dediščine in darila, trošarina v mestih itd. Svoje besede je tov. Kidrič ..zaključil z našle din jo o brazlofia tvijo: »Če na koncu obrazložitev posameznih davčnih vrst povežemo z ugotovitvijo, da izvira 80 % državnih dohodkov iz državnega gospodarjenja in samo 10 do 15 % in raznih davščin, tedaj nam postaja še bolj jasno, da je predloženi davčni sistem v popolnem skladu z interesom naših delovnih množic in s perspektivo nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja naše države.« Pri glasovanju je bil zakonski predlog sprejet v načelu in v podrobnostih. Pripravimo proračun za leto 1B4? Nadaljnji razvoj gospodarske strukture naše države zahteva, da izvrši odgovarjajoči preokret tudi naš sindikalni pok ret, ki -je glavna.opčora državi pri izgradnji anrodnega gospodarstva. Sklepi IV. plenuma kažejo smer tega preokreta na vseh delovnih področjih naših Enotnih: sindikatov. Sklep o finančnem poslovanju bo mnogo pripomogel k organizirani prilagoditvi sindikatov novim nalogam in k sistematiziranju njihovega dela. Pri tem sistematičnem in načrtnem delu sindikatov je važen pred vsem proračun — temelj bodočega. finančnega poslovanja sindikatov. V najkrajšem času bo pričeh> celotno gospodarsko življenje potekati po načrtu. Zakon o nacionalizaciji je razširil materialno osnovo do tiste mere, ki je za to načrtnost potrebna. Iz pačrtov posameznih podjetij se ustvarja v centru enoten — občedržavni načrt. Iz tega centra se bo ta prenašal na vsako posamezno podjetje. Ker je delavski razred glavni faktor v načrtnem razvoju industrije in njenega osnovnega izvora energije — elektrifikacije, in ker so sindikati najširša množična organizacija delavskega razreda, organizacija vezana direktno na proizvodnjo, ki je kot taka glavna opora državi pri sprovajanju teh načrtov — si ni mogoče zamisliti delovanja sindikatov brez načrta. Glavni pobomik za uvajanje in razvijanje načrtnega gospodarstva mora budi sam delati po načrtu. Prav zato morajo sindikati preidi k načrtnosti celokupnega svojega dela. S sklepom, ki »ukinja sistem finančnega poslovanja in, razdelitev finančnih sredstev na osnovi kvote«, a uvaja »finančno poslovanje s proračunom, M je sestavljen na osnovi st vatnih potreb in finančnih možnosti« — s tem sklepom se ustvarja materialna osnova, katere okvir nujno določa tudi okvir dela. Njen značaj ne obstoja samo v tem, da razdeli predvidena finančna sredstva, ampak tudi v tem, da postavlja perspektive za nadaljnje delo. Zaradi tega je od podružnice pa do najvišjih sindikalnih forumov načrt dela odvisen tudi od materialnih sredstev, ki so predvidena v proračunu — in obratno: proračun se sestavlja v okviru skupnih sredstev, ki so na razpolago, in v skladu s predstoječimi nalogami. Težišče pri uvajanju proračuna je na osnovi sindikalne organizacije, na podružnici. Osrednji odbori sindikalnih zvez bodo določili tiste podružnice* ki Kodo morale izdelati proračun že za leto 1947. Zaenkrat bo-do to le večje podruaiice. Njihovo število — čeprav v njem niso zapopadene še vse podružnice — je tolikšno, da predstavlja ovajanje proračuna, že v prvem letu prehoda na nov sistem finančnega' poslovanja, ogromno delo za vodilni kader naših sindikalnih podružnic, ki še ni vajen takega dela. Zato ne bi zadostovalo, če bi višji, sindikalni forumi le potrjevali in popravljali podružnične proračune, temveč bodo morali upravnim podružničnim odborom pri izdelavi proračuna, nuditi vsestransko pomoč. Vsekakor pa je ta pomoč potrebna vsaj zaenkrat še tudi ostalim sindikalnim forumom. Upravni odbori podružnic smejo in tudi morajo pri izdelavi načrta proračuna poklicati na pomoč osebje iz računovodstva v svojem podjetju. To osebje lahko s svojo strokovno usposobijenotjo nudi dragocene usluge, seveda pa se mora pri tem ozirali na odrejene posebne naloge dodeljene podružnici im na splošne smernice, ki jih je potrdil IV. plenum Centralnega odbora. V 108. številki »Rada« so bili objavljeni obrazci proračuna in razlaga posameznih pozicij v proračunu. Po navodilih, lri so bila objavljena, bodo podružnice na-e riale obrazce,štev. 1 in 2 ter jih izpolnile s pomočjo pojasnila. (Te obrazce bo GO ES Slovenije v nekaj dneh razposlal KSS-om in podružnicam, istočasno pa bodo v »Delavski enotnosti« objavljena tudi navo- Revmomstlčiia gonja avstrijskih fašistov dila zia izpolnjevanje teh obrazcev. Op. ur.) Proračun za leto 1947. bo obsegal zaenkrat samo razdobje od 1. marca do 31. decembra 1947, ker je prepozno, da bi se izdelal proračun, ki bi obsegal tudi prva dva meseca v 1947. letu. Minimum, s katerim bo razpolagala podružnica, bo po sklepih IV. plenuma obsegal 5 % članskih vplačil. Ta znesek je namenjen splošnim organizacij-sko-upravnim stroškom, ki pa se lahko po, veča z dotacijami Osrednjih odborov, to samo v onih podružnicah, ki so vključene. v proračun, t. ij. v tistih, ki imajo lasten odobren proračun. Nikakor pa se ne more ta znesek povečati pri enih podružnicah, ki še niso vključene v proračun. Poteg omenjenih 5 % članskih vplačil bo razpolagata podružnica še s 30 % članarine, kar bo razdeljeno na tri enake dele in to: Fond za denarno pomoč članstvu v primeru nezaposlenosti in bolezni; fond za počitniške domove in letite dopuste; fond za kulturno-prosvetno in f iz k fi Kurilo delo. Kot je predvideno v pojasnilu, oodo za osnovo .pri izdelavi proračuna služili dosedanji dohodki in izdatki. Raziumljvo je, da bodo morale velike podružnice — le take bodo zaenkrat vključene v proračun — v svrho pravilnega delovanja predvideti v svčjem proračunu plačo za funkcionarja, ki je izven proizvodnje in je nameščenec sindikata. Takih neob-hodno potrebnih funkcionarjev nimajo do-sedaj niti največje podružnice, in to pred vsem zaradi naše organizacijske pomanjkljivosti. Pojasnilo proračunskih pozicij nam točno tolmači, kako in na kak način moramo izpolnjevati obrazce. V tem pojasnilu je omenjeno, da morajo podružnice svoj proračun, čim ga'je članstvo sprejelo, dostaviti v potrdilo odgovarjajočim sindikalnim forumom. Pri pravilni izdelavi in izvajanju proračuna sta bistvena dva elementa: demokratičnost pri izdelavi in disciplina pri izvajanju. Upravni odbori si bodo prizadevali, da bo vse članstvo spoznalo načrt proračuna. Na občnem zboru ali v širših aktivih, pri večjih podružnicah, bo članstvo ta načrt v celoti sprejelo ali popravilo. Šele tak proračun, ki ga bo članstvo odobrilo, odgovarjajoči sindikalni forumi pa potrdili, bodo podružnice lahko uporabljale v svojem finančnem poslovanju. Podružnica mora sp rova jati proračun disciplinirano, to se pravi točno. Finančna disciplina ne dopušča samovoljno premetavanja zneskov z ene pozicije na drugo, prav tako ne dopušča prekoračenja določenih zneskov. Finančna disciplina zahteva, da se članstvu redno na določen čas.— mesečno ali pa potrebi — polaga 'račun in predaja poročilo o finančnem poslovanju, t. j. o izpolnjevanju proračuna. Končno zahteva finančna disciplina najbolj odgovorno delo finančne kontrole, ki je organ članstva, ki kontrolira, če se sklepi plenuma sprova-jajo v. življenje. Finančna disciplina je osnova pravilnega finančnega poslovanja. Reorganizacija v podružnicah omogoča, da se preko pododborov in sekcij ter preko sindikalnih grup stalno kontrolira, če članstvo redno plačuje članarino. Ta reorganizacija preprečuje neredno plačevanje članarine in odpadanje od članstva zaradi malomarnosti posameznih članov. Finančna kontrola pa mora s svoje strani omogočiti, da dobi vsak član vpogled v finančno poslovanje podružnice, da se ne bi ponovile zlorabe, o katerih govori eden izmed sklepov IV. plenuma. Sklepi IV. plenuma dajejo sindikalnemu delu velike možnosti. Od pravilne in popolne pristvqjiit,ve teh sklepov je odvisno, v kolikšna meri' bo delavski razred ustvaril te možnosti in kakšen »Odbor strokovnjakov« na Dunaju je izdal brošuro »Teritorialna in gospodarska vprašanja Spodnje Štajerske«. To brošuro je tiskala avstrijska državna tiskarna in razpečavala pisarna predsedstva avstrijskega parlamenta. Brošura pogreva stare hitlerjevske argumente, ki dokazujejo, da je potreben Avstriji širši gospodarski prostor in da je sto. venska Spodnja Štajerska po svoji nacionalni pripadnosti nemška. Ta propagandistična zavijanja so nam dobro znana iz dobe priprav napada na Jugoslavijo. Ta propagandistična zavijanja so rodila v svojih posledicah strahotne zločine in pregnianja. ki so jih Slovenci v predelih. Iti so bili. neposredno pod. nemško-fašistično okupacijo, občutili štiri leta na svoji koži. Vlada FLRJ je zaradi te brošure, ki pomeni napad na nedotakljivost ozemlja FLRJ, odločno protestirala. Ta brošura pa ni osamljen pojav v sedanjem političnem in javnem 1 življenju v Avstriji. Reakcionarne stranke in vladajoči reakcionarni krogi oživljajo v svoji propagandni in zunanjepolitična liniji podobne revizionistične, tendence. Posebno v zad, njem času, ko je vprašanje Avstrije postalo pereče, ko je neposredno pred Avstrijo sklenitev mirovne pogodbe, avstrijski reakcionarni -politiki, namesto da bi ugotovili krivdo in sodelovanje avstrijske reakcije pri zločinih. ki jih je delal nemški fašizem, razpihujejo imperialistično in šovinistično gonjo proti Jugoslaviji. Revizionistična in imperialistična politika avstrijske reakcije in vladajočih krogov se pričenja že ob rojstvu druge avstrijske re- • publike. Gauleiter Rainer, ki nam je znan IX) neštetih zločinih, lri jih je napravil na Slovenskem Koroškem, na Gorenjskem in v Ljubljanski pokrajini, je v svoji oporoki, ko ie predajal oblast tedanji koroški deželni vladi, naročil, naj novi oblastniki na Koroškem vložijo vse sile, da ba ostala, Koroška s nedeljena. Avstrijski reakcionarji so geslu o »nedeljivi Koroški« pridružili še revizionistično kampanjo, ki ie popolnoma podobna imperialistični kampanji hitlerjevskih fašistov ob času, lep so se pripravljali za »Drang n ar h Ostem«. Omenjamo, da isti reakcionarni krogi, ki ' oživljajo hitlerjevske revizionistične i.n imperialistične parole, obenem ne verjamejo v avstrijsko samostojnost. Še več. Ne samo da ne verjamejo, ampak na vsakem koraku dokazujejo. da neodvisna avstrijska država nima nobenih gospodarskih in političnih osnov. 'Notranja politika teh reakcionarnih političnih voditeljev u resni črne v o rake i to - njihovo gledanje. Z ničimer ne. olajšujejo težavnega gospodarskega stanja dežele, pri katerem trpi predvsem avstrijsko delovno ljudstvo, ampak ugotavljajo. <$a enostavno ni mogctče ničesar storiti za izho^ton ie političnih in gospodarskih prilik. Razpihovale! šovinističnih hitlerjevskih gesel, vodje revizionistične in imperialistične kampanje so torej obenem sovražniki avstrijske samostojnosti i.n sovražniki interesov avstrijskega delovnega ljudstva. Jugoslovanska vlada ie že letos febr^rja zahtevala s posebno noto priklmčitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. T? za'deva jugoslovanske vlade temelji na od'rito" zahtevi koroških Slovencev tkd priključitvi k svojemu- matičnemu narodu v Titovi Jugoslaviji. Koroški Slovenci so to sveto zahtevo potrdili z junaško narodmo-osvobodlno borbo, z ogromnimi žrtvami, ki so jih doprinesli za svojo svobodo in. za skupno z”vez- a*” niško stvar, z neštetimi javnimi manifestacijami in zborovanji no zlomu nemškem) fašizma. Posebno v zadnjem času ip borba za priključitev koroških Slovencev k Jugoslaviji. dobila masoven in odločen izraz. Partizanska pogreba v Velikovcu in Borov'i-ob sta sijajni manifestaciji zahteve koroških Slovencev po priključitvi 'lt Jugoslaviji. V mesecu decembru je bilo po vsem ozemlju Slovenske Koroške nad 30 sestankov i.n zborovanj. na katerih- so koroški Slovenci razpravljali o perečih političnih vprašanjih, predvsem o slovanskem kongresu v Beogradu. ki ie dal navdiha njihovi borbi in o zahtevi po priznanju Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško kot politične stranke. Vsi sestanki so se končati z odločno- zahtevo oo priključitvi k Titovi Jugoslaviji. - Avstrijske in okupacijske oblasti preprečujejo nar o dno-o sv oho i ilno gibanje koroških Slovencev, prepovedujejo in ne dovoljujejo slovenskih nacionalnih organizacij, onemogočajo in razbijajo sestanke, zapirajo in preganjajo zavedne Slovence in antifašiste. Ves ta teror, nasilje in krivice ipa podžigajo koroške Slovence k še enotnejši borbi za svobodo in za svoje pravice. Borbo za svobodo in za pravice vodijo koroški Slovenci skupaj z avstrijskimi komunisti, ki so jim v tej borbi nudili doslej precejšnjo pomoč. To zavezništvo narodno-osvobodilne borbe koroških Slovencev in. napredne borbe avstrijskih antifašistov, predv-em Komunistične partije Avstrije, daje osvobodilnemu gibanju koroških Slovencev širši,-mednarodni pomen. Borba koroških Ploven- 1 rev za svobodo ni samo borba za združitev in dokončno osvobojenje slovenskega naroda. ampak obenem borba naprednih sti proti postojankam i.n namenom mednarodne reakcije in imperializma. Revizionistična gonja avstrijskih reakcionarjev in naslednikov politike nemškega imperializma ie poskus preprečitve pravične rešitve vprašanja koroških Slovencev. Ta gonja škoduje največ avstrijskemu ljudstvu samemu, to bodo morale prej ati slej ugotoviti na svoji lastni koži avstrijske ljudske množice. M. F. bo njegov uspeh. Od pravilnega izpolnjevanja sklepa o fimačnem poslovanju pa so odvisne o največ ji meri vse naloge naših Sindikatov. To pomeni, da je uvedba proračuna nujno in važno delo vseh sindikalnih forumov, v prvi vrsti pa podružnic. (Do »RadiK) Izkoristimo vse izvore naše delovne sile! Z ozirom na pravilno izvajanje našega državnega gospodarskega načrta v letu 1947, morajo naše gospodarske ustanove in sindikalne organizacije posvetiti največjo Skrb pripravljanju potrebnih predpogojev. Med nje spada predvsem tudi ■vprašanje delovne sile in strokovnih kadrov sploh. Kot je za načrtno proizvajanje blaga potrebna predhodna 'načrtna določitev potreb po blagu, je is to tako potrebno v naprej določiti, koliko delovne sile bomo rabili in kje jo bomo rabili. Kako važno je predhodno pripravljanje pogojev za izvajanje načrtnega gospodarstva, je poudaril tudi tov. Kidrič v svojem govoru na IV. Plenumu Glavnega odbora sindikatov, ko je dejal, da ne smemo že danes izgubljati izpred oči naših predhodnih nalog, kj tvorijo podlago načrtnega gospodarstva za več let skupaj. Katere glavne naloge stojijo danes v tem oziru pred našimi sindikalnimi organizacijami? IV. Plenum sindakatov je sprejeti važne sklepe glede organizacije naših sindikatov. V sindikalnih odborih bomo odslej imeli tudi sledeča dva referenta: 1. za tekmovanje jn. tarifna vprašanja, 2. za racionalizacijo in izume. Ta referenta bosta organizirala komisije po vseh večjih podružnicah, ki se bodo bavile s temi problemi. Vprašanje mezd in plač je tesno povezano z vprašanjem pravilne razmestitve delovne sile Predvsem je treba pravično urediti mezde in plače. Iz časa stare Jugoslavije imamo glede porazdelitve delovne sile mnogo ostankov anarhičnosti. Vzrok izb, to je bil'takratni mezdni sistem, ki je pomenil nekako »uravnilovko« 1 j. isti način mezid in plač za težje in lažje poklice. Zato je siililo vse v lažje poklice, v katerih smo imeli v nekaterih strokah hipenprodukcijo, medtem ko druge stroke niso bile zadosti zasedene. Tudi v našem načrtnem gospodarstvu bo vladala svoboda glede izbire poklica in mesta zaposlitve. Kako naij spravimo to v sklad z neizogibno potrebo našega načrtnega gospodarstva, da se posamezne stroke, M niso zadosti zasedene, izpopolnijo s potrebnimi kadri v skladu z načrtom? To je mogoče doseči predvsem s sistemom neenakih plač -in mezd. Za strelke, ki bodo rabile več delovnih moči, a nam bo statistika zanje pokazala nezadosten priliv, je teba določiti višje plačilo. Za rešitev tega vprašanja bo najrvečje važnosti »Noveliza-cija Uretibe o mezdah in plačah«, ki mora v najkrajšem času 'iziti in ki bo razširila kategorizacijo delavcev in določila čim pravičnejše plačevanje dela po njegovi težim. Z mezdami so neločljivo povezane norme. Čeprav smo že neštetokrat pisali o normah, ne bo odveč, če ponovno poudarimo, da je pravilno postavljeni e norm največja važnost za delovno produktivnost, ker so tako previsoko, kakor prenizko postavljene norme ogromna škoda za proizvodnja Pnj postavljanju in izvajanju pravilnih norm, čaka siniditoailine organizacije še zelo važna naloga. Z uvajanjem delovnih norm in akordnega dela bomo dosegli, da se bo dvignila storilnost delit, znižali proufccijskj- stroški in zmanjšalo število delovne sile. Zaposlitev, ti ne odgovarja kvalifikaciji, je škodljiva interesom skupnosti Nameščanju delovne sile morajo naši sindikati posvečati veliko pažnjo, ker ni vseeno kje je nameščen strokovnjak in kako se njegovo znanje in sposobnost izkoriščata. Pri nameščanju delovne sile je važno vprašanje zaposlitve po strokah.. Do sedaj je bilo to vprašanje rešeno za grafi-čarje. Je pa še mnogo drugih takih primerov n. pr. v prometu: pri cestni železnici, na lokalnih vlakih, v avtobusnem pometu zamenjajo lahko fcondukterje, kj so mnogokrat izučeni mehaniki in ključavničarji, ženske. V Sloveniji imamo nekaj nezaposlene ženske delovne sile. Ce ta pojav natančneje analiziramo, je to predvsem povojni pojarvi, ker sili danes mnogo kmečkega prebivalstva im zlasti žen v industrijo, poleg njih pa) je še veliko število vdov, ki so izgubile v vojni imetje in moža. Ženi se odpira pri veliki mehanizaciji proizvodnje vedno več novih poklicev. so doslej veljali samo za moškega. Treba jo je dvigniti iz njenih dosedanjih tradicionalnih poklicev (šivilje, frizerke itd.), ter ji omogočiti dostop do vseh lažjih del v proizvodnji, tam zaposlene moške pa uporabiti pri drugem važnejšem delu. v bodoče se n. pr. ne sme dogajati, da bi bile ženske zaposlene v kamnolomih, zdrava, mlada moška delovna sala pa pri lažjem delu v tovarnah, v prometu in drugod, ki bi ga brez težav lahko opravljale ženske. — Doslej se je doseglo vendar to, da bodo, državne železnice namestile ženske moči pri telefonih, brzo-javih ali kot sprevodnike, kar bo znatno olajšalo problem nezaposlenosti mših žensk. , Za. načrtno razmeščanje delovne sile in strokovnih kadrov je naijvečje važnosti dek) odseka za posredovanje dela, ki je sedaj v sklepu naših sindikatov. Nova Uredba o posredovanju dela bo obvezala naše gospodarske ustanove in podjetja, da bodo nameščale delovno silo samo preko sindikalnih organov posredovanja dela-Na ta način bo onemogočeno konkuriranje med raznimi podjetja pri nabiranju delavcev, kot se je zgodilo v okolici Ptuja, kjer je neko beograjsko podjetje ponudilo delavcem, zato /da bi jih pridobilo za delo v Beogradu, tudi terenske doklade, do katerih dotični delavci niso imeli pravice, ker so komaj vstopali na dela Vsak nabiranje delovne si-le mora iti samo preko odseka za posredovanje dela. Zato je nujno potrebno najtesnejše sodelovanje med odsekom za posredovanje dela in našimi podjetji ter gospodarskimi ustanovami. Mladina — najvažnejši izvor novih delovnih kadrov Tretji tovor naše delovne sile so naši triadi delovni kadri. V Sloveniji je tuni nekaj nezaposlene mladine. Po sprejetju Zakona o vajencih, ki je naložil delodajalcem mnogo večjo odgovornost glede vzgoje učencev v gospodarstvu ter jim enkrat za viseelj onemogočil njihovo, izkoriščanje, to se privatni podjetniki začeli hraniti sprejemati učence, ker pravijo, d:a jih ti preveč stanejo, da se jim to ne izplača. Zakon o nacionalizaciji privatnih podjetij bo v mnoigočem pripomogel k uspešnejši zaposlitvi naše mladine. — Kar smo že zgoraj povedali o škodljivem vplivu enakih "plač na razmestitev delovnih kadrov* velja tudi za učence v gospodarstvu. Tudi ti so doslej silili samo v lažje poklice tor niso hoteli v gradbeno, rudarsko ali težko industrijo. Boljše mezde za težje delo bodo tudi v tem oziru dobrodelno učinkovale. Za mladino je važno tudi pravilno usmerjanje v poklice. Zlasti pa je važna strokovna jzobrazba mladih delovnih kadrov. Na sestanku sindikalnega aktiva mesta Beograda je tov. Kidrič poudaril, da mnogi pri nas še podcenjujejo vzgojo delovnih kadrov, da mislijo, da je za izvedbo načrta potrebno samo materialno ravnotežje in ne razumejo. da »postanejo stroji sijajna stvar šele takrat, ko dih vodijo sijajni ljudje.« Vzgoji sijajnih, odličnih delavcev, »mojstrov svoje stroke«, morajo naše -gospodarske ustanove in podjetja, zlasti pa naši sindikati posvetiti najivečjo pažnjo. V tetn letu je bilo že mnogo storjenega, ministrstva za industrijo. gradpje, kmetijstvo so ofvorila mnogo strokovnih • šol ‘ in točajev za strokovno izobrazbo mladih delavcev, toda z. ozirom na potrebe našega bodočega načrta pa je to še vse premalo. Za res uspešno izvedbo teiga problema je treba otvoriti pri Strokovnih šolah, v večjj meri kot doslej, potrebne internate, kar je za enkrat še vprašanje kreditov. Poleg mladine je treba dvigati neprestano tudi v sami produkciji nove strokov-ne kadre jz vrst še nekvalificiranega delavstva. Zlasti velja to za nove delavce, ki prihajajo iz kmetov in so prvič v industriji Tem novim \deiavskim plastem ije treba posvetiti največjo skrb, da se jih seznani s tehniko in dvigne njihovo pismenost. To je mogoče dosečj, samo'z obširno organizacijo strokovnih točajev. Glede tega se čuje večkrat ugovor.' da primanjkuje učnih moči. Oni, ki to tildi jo, ne vidijo, da jih imamo mnogo med dobrimi kvalificiranimi delavci v podjetjih -samih. Na ta način je mogoče doseči dvoje: dvigniti strokovno še nekvalificirane delavce in izpopolniti že kvalificirane. Če se ozremo na razvoj, v Sovjetski Zvezi vidimo, da se je nahajala glede strokovnih kadrov ofo začetku svojih petletk v enakem položaju, kot smo md danes. Samo z neprestanim učenjem in dviganjem delovnih sil v vseh podjetjih in uradih j-i je uspelo izvršiti svoje ogromno' delo v gospodarstvu. Kdor ne dela, naj ne je! Na koncu pa moramo glede- izvorov delovne sode pribiti še nekaj: mnogo je še pri nas takih, ki ne' delajo, pa bi "lahko delali. Marlesov torek; »Kdor ne dela, naj ne je,« velja v polni merj tudi pri nas. Mnogo imamo ljudi, ki se bavigo s svojim majhnim imetjem, poleg tega malo špekulirajo, nočejo pa na discipliniram delo v produkcijo. S prepričevanjem in če treba tudj z ostrejšimi tifcrepi. je treba skrbeti za to, da se t$ ljudje čimprej zaposlijo. Samo s skupnimi napori vsega našega ljudstva bomo mogli uspešno fevesti naš gospodarski načrt, ki bo prinesel vsem narodom Jugoslavije že v bližnji bodočnosti obile sadove. Anica Lokarjeva. Skrb za vajeniško mladino — nalog? sindikatov in mladinske organizacije V Mariboru, važnem industrijskem cen. tru, kjer živi in dela poleg ostalega delavstva tudi 1300 vajencev in vajenk, se je 11. decembra, na pobudo Mestnega odbora LMS, vršila vajeniška konferenca, katere se je udeležilo okrog 700 vajencev in vajenk. Na tej konferenci so predavatelji prikazali vso skrb ljudske oblasti za vajeniško mladino. Zakon o vajencih daje bodočemu delavskemu -kadru vse, kar je bilo našim va. Sencem v stari Jugoslaviji prepovedana Možnost strokovne izobrazbe, prepoved izkoriščanja, pravica do dopusta — vse to je prinesla vajeniški mladini ljudska oblast v novi Jugoslaviji. Pri vzgoji vajeniškega naraščaja je bila poudarjena tudi važna naloga sindikatov, ki -morajo skupno z mladinsko organizacijo pomagati našim vajencem in jih pri izbiri poklica usmerjati v pravo etner. Sindikati in mladinska organizacija pa morajo skrbet tudi zato, da bodo vajenci redno obiskovali šole, ter obenem pazili, da jih posamezni obrtniki ne bi izkoriščali. Diskusija po referatu je bila zelo živahna. Na dan so prišle mnoge nepravilnosti. Poleg tega pa se je pokazalo, da nekateri vajenci še ne poznajo vajeniškega zakona ter je to glavni vzrok, da razni -obrtniki vajence še marsikje zapostavljajo in izkoriščajo. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje vajeniških domov, kamor bi bila rada sprejeta večina vajencev in vajenk. Vendar je število domov zaenkrat še. majhno in bodo nudili zavetje le najbolj potrebnim in izkoriščanim vajencem. GraBčarfi so proslavila StaUniov rojstni dan Ob 67 letnici rojstva velikega voditelja sovjetskih in vseh svobodoljubnih narodov — tovariša Stalina, so priredili grafiki v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani proslavo z izbranim sporedom. Proslavo je otvoril grafični mladinski pevski zbor, ki je ob spremljavi orkestra Doma IV. ar-mije zapel sovjetsko himno. Nato je spregovoril o Stalinu tov. Pogačnik, ki je v jedrnatih besedah prikazal življenjsko pot tega največjega moža, voditelja svetovnega proletariata. Sledilo je se več pevskih točk, med katerimi je žela največji aplavz »Pesem o Volgi«. Slišali smo tudi odlomek iz knjige »O velikem in preprostem človeku« ter recitacijo »Srp in kladivo«. S proslave so poslali generalisimu Stalinu resolucijo z željo, da bi še mnogo let vodil delovno ljudstvo. , Kako blizu nam je veliki Stalim im vse bratsko sovjetsko ljudstvo, se je občutilo zlasti ob mogočni zaključni pesmi proslave: »Hej, Slovani, svet se trese, z Volge do Triglava!« Protest naših žena proti terorju grških monarholašistov. Izvršnemu komiteju Mednarodne demokratične federacije žena, Pariz Dan za dnem prihajajo iz Grčije glasovi, ki jih z bolečino sprejemajo naše žene in matere. To. kar smo doživljale samo v letih fašistične okupacije, prav isto se nadaljuje in ponavlja v Grčiji danes, ko ni več Hitlerja in Mussolinija, ko bi narodi sveta morali živeti v miru in svobodi. Ne moremo molčati, če danes v Grčiji streljajo, koljejo, do smrti mučijo, posiljujejo in sežigajo žive ljudi, žene in matere z otroki v naročju. Ko naše matere zvedo o usodi tri mesece starega dojenčka, ki je živ zgorel v goreči hiši ali pa o usodi poldrugo leto starega otročička, ki je v naročju svoje matere in skupaj z njo padel pod kroglo monarho-fašistov in za tisoče podobnih zločinov, se vprašajo: mar ni varnost tudi drugih narodov ogrožena od teh istih ljudi, tega istega orožja, ki danes tako krvavo in okrutno iztreblja grški narod. Skupaj z grškim narodom živi in trpi tudi mnogo tisočev egejskih Makedoncev — članov enega bratskih jugoslovanskih narodov., Ko '"grški monarhofašisti streljajo in mučijo njihove otroke, žene in može. je to udarec tudi nam samim. _ . Vse to nas sili in terja, da v imenu slovenskih žena glasno izrazimo protest proti terorju Tsaldarisovega monarhe-taši-stičnega režima v Grčiji. Prepričane smo, da početje tega režima obsojajo _ tudi milijoni članic Mednarodne demokratične federacije žena in milijoni poštenih žena izven Federacije, ki v sedanji Grčiji spoznavajo gnezdo fašizma. Pričakujemo, da bo MDFŽ v skladu z zadnjimi sklepi Izvršnega komiteta MDFŽ v Moskvi kmalu poslala svojo komisijo v Grčijo in da bo pri tem našla pomoč Organizacije Združenih narodov. Prosimo izročite borbenim grškim ženam naše goreče pozdrave in jim povejte, da me žene iz Jugoslavije niti za trenutek ne pozabljamo na nje in na njihovo borbo. Pozdrav naši močni Mednarodni demokratični federaciji žena in njenemu vodstvu! Ljubljana, 21. decembra 1946. Glavni o-dbor AFŽ Slovenije. Konferenca predstavnikov mladinskih strokovnih šol 15. decembra si je vršila v Mladinskem domu v Ljubljani konferenca predstavnikov mladine slovenskih strokovnih šol. Poleg mladinskih delegatov iz vseh krajev SIo-_ venije so s konference udeležili tudi pred-" stavniki ljudske oblasti, mladinska delegacija iz Julijske krajine in drugi- Konferenco je vodil predsednik GO. LMS tov. Janez Vipotnik, referait o delu irf nalogah strokovnih šol pa je podal član GO LMS tov. Garšeršič Jelo. V svojem govoru je med drugim poudaril, koliko važnioti so pri izgradnji našega gospodarstva vedno, novi strokovnjaki. Na konferenci so se obravnavala predvsem naslednja vprašanja: 1. vprašanje učenja delavske mladine v strokovnih nadaljevalnih šolah in tečajih, 2. vprašanje idejno politične vzgoje in kulturno prosvetnega dela ter ter dviganje razredne zavesti - delavske mladine, 3- vprašanje množičnega udejstvovanja- delavske mladine, 3. vprašanje množine zavesti delavske mladine v fizkulturi. in športu, in 4. vprašanje . socialnega položaja naših učencev in vajencev. •V Sloveniji imamo 27-nižjih in srednjih gospodarskih šol, 22 kmetijskih in gospodinjskih. 126 strokovno nadaljevalnih šol, tri obrtne, 21 industrijskih in eno tehnično šolo. Vseh učencev je nekaj čez 14.060- V strokovno nadaljevalnih šolali je 8000 učencev od tega 5300 v podeželskih šolah. Okrog 700 učencev sploh ne hodi v šrie. 700 pa jih obiskuje razne tečaje. Mladina, ki ji mora biti jasno, ' da je vsakdo, Iti zanemarja učenje, slaib član LMS. se mora vzgajati tudi v duhu vdanosti do svoje ljudske države. Da se utrdi zdravje in pojača fizično odpornost pa pri svojem študiju in delu ne sme zanemarjati fizkulture in športa. To so bile glavne točke, postavljene v referatu tov. Gašperšiča- Sledila je diskusija, v kateri so naši mladinci izrazili vse uspehe in pomanjkljivosti njihovega dela in življenja. Razvidno je bilo, da mnogi mojstri še vedno izkoriščajo vajence v razne namene, jim ne dajejo plače, jih ne puščajo v šolo itd. Na tej konferenci so bili sprejeti sklepi, da mora mladina v šolah obvladat; predpisano snov in uvesti disciplino in red pri učenju in delu. Mladinska organizacija mora ljudski oblasti in sindikatom s predlogi in delom pomagati pri vzgoji in dviganju gospodarskega naraščaja- Vzporedno s strokovno 'izobrazbo se mora razvijati tudi splošna izobrazba. Dvigati moramo delovno zZarvest naše mladine ter jo vzgajati v duhu marksizma, leninizma. Po vseh šolah naj še organizirajo fizkuitumi aktivi, da bomo Imeli fizično zdrave in odporne delavce. Boriti se moramo proti izkoriščanju naših vajencev. Za izboljšanje socialnega stanja učencev, naj mladinska organizacija pomaga ljudski oblasti pri ustanavljanju raznih domov in internatov. Po vseh šolah naj se učvrsti organizacija LMS- Mladinski aktivi na strokovnih šolah naj si z ostalo delavsko mladino dopisujejo, jo obiskujejo in organizirajo kulturne prireditve. Dosedanji uspehi In Moče naloga tiskarske industrije Po sklepu Zveznega tajništva grafi&e industrije in z ozirom na velike naloge, ki jih je nakazal četrti plenum CO ESJ, se je 22. t. m. vršil plenum grafične industrije. Plenum je odkril napake, ki so bile doslej zaradi nepravilnega pojmovanja vloge sindikatov več alj, manj prikrite, odkril je problematiko, s katero se grafično delavstvo bori ter sprejel sklepe, ki naj omogočijo izvršitev velikih In častnih nalog, ki jih prevzema delavski razred naše domovine nase, V referatu tov. Jarca so bili zajeti v glavnem vsi problemi iz tarifnega in tekmovalnega področja ter delovno-pravnth odnosov. Ta referat in diskusija po njem je pokazala na eni strani uspehe prvomajskega in novembrskega tekmovanja, na drugi strani pa so bili razčlenjeni vzroki neuspehov in napak. Tako n. pr, zaradi pomanjkanja evidence ni bilo mogoče prikazati popolno sliko tekmovanja ter pravilno oceniti delo posameznikov. V referatu je bilo dalje podčrtano, da se pravilno tekmovanje razvija samo tam, kjer delajo po normah. Brez delovnih norm ni pravilnega tekmovanja, kajti le z uvedbo norm tekmuje delavec vsakodnevno, tekmujejo oddelki med seboj in tako pride do vsesplošnega tekrpovanja. Napake so se delale s tem, ker smatrajo nekateri, da je treba uvesti norme naenkrat v vsa podjetja. Nekatera podjetja pa so se zopet zanašala le1 na sindikat, ki naj bi postavil norme. Podčrtano je bilo, da so sindikalne organizacije storile vse, da bi se norme čim preje uvedle ter da. bi delavstvo pozdravilo to uvedbo norm in plačevanje po učinku dela. V nadaljevanju svojega referata je referent na konkretnih primerih prikazal, kakšen je efekt dela po uvedbi norm. Pri tem se je dotaknil vseh problemov, tako racionalizacije, dela udarnikov, tekmovanja itd. Pokazal je na velike napake, ki zavirajo dvig' proizvodnje. Tako so n. pr. vsled pomanjkanja litografskih risarjev v nekem podjetju stali stroji med tem, ko so v istem času v drugem podjetju bili ri_' sarjl brez dela, ker so bili stroji preobloženi. Take in podobne napake, ki so zelo pogoste, je treba brezpogojno odpraviti. Pozval je upravo grafične industrije, vodstva podjetij in sindikalne Organizacije, da posvetijo vprašanju racionalizacije večjo pažnjo. V grafični industriji je delavstvo pokazalo čude požrtvovalnosti. Grafični izdelki pa se kljub temu niso v pričakovani meri pocenili. Vzrok temu moramo iskati zunaj podjetij v nepravilnem odnosu naročnikov. Ta odnos včasih onemogoča izvedbo norm tčr zavira delo v naših tiskar, nah, ustvarja nezadovoljstvo med delavstvom, ubija voljo do dela in uničuje sle. herni občutek za nujna ali manj nujna de. la. Konkretni primeri so dokazali kako se lahko tiskovine podraže. Navajamo le en primer: V Zadružni tiskarni je Cankarjeva založba 30. oktobra naročila knjigo. Delo je bilo zelo nujno, zato so morali delavci pustijti vse ostalo delo, ter v - nad. urah postaviti knjigo. Ko pa je odšel odtis v korekturo, je založba ugotovila, da je širina, ki je bila določena za stavljenje, preozka in naročila, da se knjiga stavi na širši format. Tako so morali stavci knjigo še e-nkrat iznova postaviti. S tem je nastala škoda preko 4000 din, to pa ni bilo še všeč Ko je dala tlškaTna aragTč odtise v korekturo, je bilo skoraj 50«/0 korektur, kar znaša zopet okoli 2000 din škode Stavec, ki je korigiral stavek, ni mogel korekture opravljati po normah in ker so bila ostala dela več ali' manj ustavljena, je v strojnici nastal zastoj. Na drugi strani pa je čakalo več nujnih naročil. Takih primerov je v naših podjetjih nešteto. N. pr. že naše časopisje! Tu pogostokrat zaradi nepreračunljivosti urednikov postavijo včasih po cele strani gradiva preveč. Referent je prikazal še več takih primerov in ugotovil, da iznaša škoda, napravljena iz malomarnosti in nediscipliniranosti mesečno tudi preko 100.000 din v povprečno velikem podjetju. Da bi preprečili na ta način zapravljanje ljudske imovine, je treba storiti vse, da se racionalizira delo že izven podjetij. Diskusija po tem referatu je prikazala še nekatere probleme, ki jih bomo morali reševati v nadaljnem delu. Izredno pereč je problem mariborske tiskarne. Delegat iz Maribora je poudaril, da vlada med upravo podjetja in sindikatom popolnoma nemogoče stanje, kar jih ovira v izvajanju gospodarskih nalog. Ostali referenti so podčrtali važnost vzgoje novih kadrov, dviganja kvalifikacije, uvedbo norm, udar-ništva, tekmovanje itd. V kulturao-prosvetnem referatu je referent naglasil delo, ki ga imajo kulturno-prosvetne komisije v podružnicah in od čigar uspeha je v mnogem odvisno- vse ostalo delo. Pokazal je nesistematičnost dosedanjega dela ter podčrtal važnost ideološko politične vzgoje, dviganje razredne zavesti, dviganje novih kadrov tako po. litičnih kot strokovnih, široka agitacija za izvršitev konkretnih nalog naj napolni vsebino vsega kulturno prosvetnega dela. Naj bo to mobilizacija vseh članov sindikatov za zavestno izvrševanje velikih na. log'industrializacije in elektrifikacije. V naslednjem referatu tajnika zveze so bili pokazani vsi organizacijski problemi naše zveze, podčrtane smernice za bodoče delo v smislu četrtega plenuma. Pri pregledu dela posameznih podružnic in krajevnih odborov so bile prikazane vse nepravilnosti sindikalnega dela, posebno pa Krajevnega odbora zveze v Ljubljani in Mariboru Na drugi strani pa je bila kot zgled prikazana podružnica v Celju, ki je v svojem delu na vseh področjih najboljša izmed vseb podružnic. V referatu so bili nanizani sklepi, katere je plenum soglasno osvojil. Stanje, ki vlada v krajevnem odboru v Mariboru je v diskusiji očrtal delegat iz Maribora, ki je dejal: »Poziv na plenum smo dobili v zadnjem trenutku, šele v petek, ker je nosil vabilo v žepu de. legat mariborske tiskarne. Mesečnih poročil nismo mogli odposlati zato, ker nosi žig krajevnega odbora zveze v žepu personalni referent.« Podčrtano pa je bilo od strani zveznega tajništva, da so take razmere v Mariboru dejanski odraz dela v sindikatu. Pozval je delegate iz Maribora, naj store vse, da zbude članstvo iz dremavice. Iščejo naj pomoči pri KSS-u v Mariboru. Zvezno tajništvo pa je dolžno storiti vse, da se obstoječe stanje v Mariboru popravi. Zavedati se moramo, da je delavstvo solastnik ljudske imovine, katero delegat upravlja v Imenu ljudstva, ter da je prav zato sin- N©v način ocenjevanja tekmovalnih uspehov v slovenskih premogovnikih Pri kritičnem pregledu uspehov novembrskega tekmovanja v slovenskih premogovnikih se je ugotovilo, da dosedanji način ocenjevanja tekmovalnih uspehov ne ustreza več, ker doseženi uspehi — izraženi v dosedanjih ocenah — ne pridejo več do pravega izraza. Izkazalo se je, da je nujno potrebno uvestj nov način oce-injevanja, ker je postalo dosedanje ocenjevanje celo svojevrstna ovira za tekmovalni polet. Dosedanje ocenjevanje se je vršilo z ozirom na največje in najmanjše število doseženih točk. V takem ocenjevanju ne pride do polnega izraza dejanski uspeh in v ta uspeh vloženi trud, temveč v prvi vr-stj razmerje med posameznimi rudniki. To trditev naijlepše pojasnijo sledeči primeri: Rudnik Zagorje je letos v avgustu imel 1-5% izostankov zaradi bolezni. Dobil je 7 točk. v septembru, ko je imel 1.6% bolezenskih izostankov, pa je dobil 12 točk, ker je bil ta odstotek boljši, naprsna ostalim rudnikom. Rudnik Hrastnik v maju za 1.5% bolezenskih izostankov siploh ni dobil točk, ker je bil to najjivjšji odstotek v rudnikih v tem mesecu. Neustreznost dosedanjega ocenjevanja pa pride še bolj do izraza pri storitvi ter v znižanju obratnih stroškov, torej v dveh najvažnejših tekmovalnim disciplinah, v katerih se tar ko rekoč osredotoči vse ostalo strokovno-politično in tehnično delo. Tak način ocenjevanja je ugotavljal sicer relativne rezultate, premalo pa je ocenjeval dejanske uapehe. Tako nam postanejo še bolj razumljivi nekateri pojavi delnega popuščanja tekmovalnega poleta, ker je bil marsikateri uspeh in vanj vloženi napor nezadostno upoštevan. Sindikalnim organizacijam je bilo spričo takega postopka .v marsičem otežkočeno delo pri popularizaciji tekmovanja. Vprašanje, kako se ocenjujejo uspehi v tekmovanju, je za tekmovanje velikega pomena. Tud; dosedanja osnova za tekmovanje, določena po stanju meseca aprila letošnjega leta, ne odgovarja več. Zaradi uspešnih obnovitvenih del in zaradi raizroeroima visoke razvojne stopnje proizvodnje v rudarstvu, je iv večin,j naših rudnikov zavladalo že prilično normalno stanje, tako. da moremo ob danih delovnih pogojte izpopolniti ocenjevanje tekmovalnih uspehov s tem, Ida preidemo na absolutne ocenjevanje, V osnovi, določeni za aprili prihajajo do izraza še velike razlike med delovnimi pogoj; v posameznih rudnikih, povzročene po vojnih razmerah. Dosedanje delo naših rudarjev i® te vojne razmere v mnogem če ne že odpravilo, pa vsaj v toliki meri omililo, da je sedanje stanje neprimerno boljše kot letos v aprilu. Zaradi tega se je tekom novembrske* ga tekmovanja baza april pokazala za nekatere rudnike kot lažje dosegljivo, za druge pa celo kot nekakšna ovira. Tudi v tem je vzrok, dai iv tekmovalnih ocenitvah ni prišel do pravega izraza dosežem razvoj rudarske industrije. Da odpravimo te pomanjkljivosti v tekmovanju, je tekmovalna komisija pan Zvezi rudarjev Slovenije sklenila., da bo do nadaJunjega pri ocenjevanju uspehov služil za podlago povpreček zadnjih treh mesecev. Na podlagi te osnove se bodo ocenjevali doseženi uspehi P° načelu progresivne, ti j. naraščajoče lestvice. Vsak rudnik bo ocenjen zase na podlagi stanja, doseženega v zadnjih treh mesecih, pod pogoji, kj, vladajo v dotičnem rudniku. Za določeni napredek sl®di določeno število točk, ne glede na to, kakšen je uspeh v isti disciplini v ostalih rudnikih. Toda za zvišanje storitve, n. pr. konkretno za 2%, je treba več napora kot samo dvakrat povečan napor, potreben za dosego 1% zvišanja, Zato se uvede progresija: če bi bilo n. pr. za plus 1% 7 točk, bi bilo za plus 2% n. pr. 18 točk jh ne samo 14. El-ino na ta način lahko pravilno ocenimo v delo vloženi trud. Ocenjeval se bo seveda tudi morebitni padec pod osnovo, tako da se bodo po istih načelih določale točke, k; se bodo odštevala V dosedanji drugi del pogojev tekmovanja pa se vnese posebna točka, v okviru katere se bodo mogle upoštevati morebitne izredrife težkeče, ki bi preprečile, da bi uspehi ustrezali vloženim naporom. Utemeljeno lahko pričakujemo, da bo nx»-vj način ocenjevanja tekmovanja ugodno vplival na novo tekmovalno obdobje. Propagandi se bodo nudile nove možnosti pri delu za poživitev in dvig tekmovanja. Novi način ocenjevanja bo dal nove pobude za uvedbo tekmovanja med posameznimi obrati. in posadbfim*. Značilno za novi način ocenjevanja je da je bil sprejet s strani sindikalnih funkcionarjev v nekaterih manjših rudnikih soglasno. To potrjuje njihovo zaupanje v novo osnovo in novi način ocenjevanja, s katerim odpadejo dvorili v možnost in uspešnost njihovega tefemovamja. Tekmovanje je stvar sindikalne organizacije. Toda to — zlasti v dosedanji rudarski tekmovalni kom.silji in njenem delu — ni bilo dovolj upoštevano, zato je pri tekmovanju večkrat prevladovala upravna linija. Na podlagi sklepa preide sedaj vse tekmovanje v roke Sindikalne podružnice. Tekmovalna komisija bo odslej pni tajništvu Zveze rudarjev. S tem bo sindikalni organizaciji dana možnost, da se bolj temeljito to bolj vsestransko bari s tekmovanjem. Naši rudarji stopajo v novo tekmovanje z novim, izboljšanim nač.nem tekmovanja ter so trdno odločeni, da z novim delovnim elanom ter s poživljenim tekmovalnim poletom -dosežejo nove, še večje uspe-he prj izgradnji svobodne ljudske države. Rado Miklič .......................—V*............. diknt dolžan kontrolirati in pomagati pri upravljanju te imovine. Plenum je trajal 7 ur. Delegati, ki so z največjo pazljivostjo sodelovali na plenumu so se vrnili v svoje podružnice s 1 sklepom, da bodo obveze, ki jih je delavski razred sprejel nase in obljube, ki so bile dane narodom .Jugoslavije in njenemu x7/-xrli talili 'Pl til i«7X7V,Si1i Brez strojev ni naprednega kmetijstva Ropot stroja ter sledovi tntktorakih gosenic, ki so odtisnjeni v metalcih tleh in vodijo s ceste na dvorišče, mi pomagajo najti delavnico strcijno-trationske postaje »Ustroj«. V delavnicah strojno-trak tarske postaje »Ustroj« v Mariboru, ki je dosegla v no-vembrsKem tekmovanju prvo mesto v Zvezi poljedelskih delavcev v Sloveniji, odmeva jek kovaških kladiv. V notranjščini delavnice gije v oči žareča svetloba razbeljenega kosa železa. Pristopim k mladincu, ki pomaga starejšemu delavcu pri delu. »Bi lahko govoril s predsednikom sindikalne podružnice?« V delovnem trušču težko razumem odgovor, več mi pove njegova roka in namig z (glavo. »Tamkaj je. pri delu!« Ozrem se v sme- j ri njegove iztegnjene desnice, na dvorišče, kjer trije delavci popravljajo vlačilec. Tovariš Mehle, predsednik sindikalne podružnice, je ves zaverovan v svode delo. Bros im ga za kratek razgovor. »Takoj, samo stroj bomo še preizkusila!« se glasi njegov kratici odgovor. Baš končujejo s popravilom vlačilca za rigolanje (oranje v globino do 60 cm po celini in ruvanje štorov. Potem spravijo motor v obrat- Deluje. »Tako, sedaj se pa kar pomeniva!« Tov. Mehle si briše od olja mastne roke in pripoveduje: da ne moremo ustreči vsem interesentom, ker nam še vedno primanjkuje traktorjev, kljub zelo povečanemu številu. Navad rta strojno-traktorsko -postajo je ogromen. Našim traktoristom se dogaja, da orjejo zaradi pomanjkanja časa ta strojev celo ponoči, ob reflektorski razsvetljavi V letošnji jeseni smo zorali, bližnjim in daljnim kmetom 8 krat več zemlje kot spomladi. Ljudje so uvideli, da globoko preorani zemlji letošnja suša ni škodovala v tolikšni meri, kot zemlja, ki je bila preorana z navadnimi plugi. Po letošnjem sušnem letu pa je zara-dj trde, osušene zemlje globoko oranje še bolj potrebno, kar najlažje in najbolje izvrši traktor. Zato nas naprošajo za oranje tudi tisti kmetije, ki imajo dovolj svoje vprežne živine.« Strojno-traktorska postaja razpolaga z vsem j kmetijskimi stroji. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Tudi o tem mi pripovedujeta tov. Mehle in tovariš iz uprave podjetja: . • »Pr; nag izvršimo najprej delo, potem se šele pogovorimo za plačilo, kajti mi smo državno podjetje, katerega . dolžnost in namen je, pomagat; k splošnemu napredku. V slučajhi da mali kmet nima pri roki denarnih sredstev, mu kreditiramo, dokler ne vnovči svojih pridelkov.« V teh besedah je. prikazana vsa velika skrb naše ljudske države za pomoč malemu in srednjemu kmetu, ki zgovorno Vlačilec za rigolanje ln ruvanje štorov odhaja iz delavnice na polje k delu »Za letošnjo jesensko setev ln za rim- ^o praho smo zorali 986 ha zemlje jn zri-gcdali 48 ha vinogradov. Te uspehe smo dosegli z načrtnim delom.« V naleti jn jem pogovoru zvem, da ima Uprava strojnih postaj »Ustroj« v Mariboru 5 traktorskih brigad. Vsaka brigada ima 10 traktorjev, katerim streže približno po 15 ljudi. V Slivnici se nahaja tudii mladinska traktorska brigada, ki je bila ustanovljena šele pred kratkim, vendar se lepo razvija. »Ustroj« v Mariboru D« letos jeseni znižal cene za strojno obdelovanje zemlje za 15 odstotkov. Njegovi traktorji orjejo predvsem na državnih posestvih, dalje na posestvih’ kmetijsbcHobdelovalnih zadrug, vedno bolj pa tudi privatnim interesentom. Zanima me, kako vpliva delovanje strod-no-traktorske postaje na kmečko prebivalstvo. Brez strojev' je napredno kmetijstvo ne* mogoče,«. je dejal tovariš Mehle. »Današnja doba je doba stroja, ki ustvarja delovnemu človeku ugodnejše, manj troda-polno življenje. To našji kmetje vedno bolj uvide vejo. Naša najboljša propaganda so številke in računi. Evo: oranje s konjsko vprego stane 900 dinarjev za 1 ha, poleg oskrbe kopja; strojno oranje, ki je obenem tudi neprimerno boljše, pa stane le 530 din za 1 ha. Strojno rigolanje nad 45 cm globine stane ,_986 din ha, medtem, ko stane ročno rigolanje v sadovnjakih tud j 20 krat več. Kmetijsko obdelovalne zadruge imajo poleg tega še 25 odstoten popust,« razlaga tov. Mehle. Vprašani tudi 'po težavah ;pri delu. Razgovoru se priključi član uprave in £3 nasmehne; »Največj,' problem je ta, Osvetljuje vso podlo lažnivost sovražnikov ijiildlstva, ki skušajo ljudsko oblast prikazati trot sovražno našemu kmetu. Obenem pa so naše strojnio-trak-torske postaje otipljiv primer povezanosti delavskega razreda s kmeti. Članstvo sindikalne podružnice se živo zanima tudi za politična in kultumo-pro-gvetna vprašanja. Vendar je delovanje na tem polju še pomanjkljivo. Vzroke je treba iskat; deloma v tem, da so traktor j s+i in šoferji zaposleni z delom na zelo oddaljenih krajih, tudi po 50 (km. vendar, se podružnica sedaj, na zimo, ko bo delo omejeno predvsem na delavnice, na popravilo strojev, zelo dviga tudi v tem pogledu. »Kakšni so vaši načrti za- novo tekmovanje?« poizvedujem dalje. Tovariš predsednik mi razlaga: »Naj- večjo važnost polagamo na načrtno delo jn vzporedno s tem na politični in kulturni dvig članov naše podružnice. V kratkem borno pričel,; s strokovnim in političnim tečajem, da vzgojimo Viov kader. Pristopili smo k reorganizaciji 'dela. V dosego večje Storilnosti in manjše porabe pogonskih sredstev bomo načrtno zmanjšali delovne okoliše in* ločno odmerili delokrog posameznih strojnih brigad. Iz dosedanjih brigadnih .področij bo zraslo 5 strojno-traktorskih postaj in sicer v Slivnici, Dornavi, Marenbergu. Slov. goricah in v Mariboru. z načrtnim delom bomo dosegli tudi večje uspehe.« Ko odhajam, baš- preizkušajo na .dvorišču traktor, čigar ropot me 1 spremlja še daleč in mi obme tok misli v težavno in odgovorno delo traktoristov, katerih uspehi sluzjo skupnim koristim in splošnemu napredku našega gospodarstva. M. Z. ZMairo posestvu Javornik — središče načrtnega kmetijstva Mežiške doline Kdo se še ni vozil z vlekom iz Dravograda proti Guštanju po ozki' dolinici med zelnimi gozdovi in travniki ? Tik pred Gu. Stanjem opaziš na dokaj strmem griču mat; gradič. To je državno posestvo " Javornik. Ko sem po strmi' poti prišel do 'upravnega poslopja, sem _ tako j opazil,' da veje tu nov duh. Vedri obrazi delavcev in delavk ti razodevajo, da ljudje vedo, zakaj delajo. Tovariš upravnik me je' seznanil z gospodarskimi načrti posestva. Načrt predvideva, da se bo tu razvila predvsem živinoreja. Celotno posestvo se. stavi j a jo tri manjša posestva, centrala pa je Javornik. Tu" se bo v glavnem gojila plemenska živina, krave čiste marljadvor-ske pasme ter svinjereja. Vzgoja podmladka se bo prenesla na drugo posestvo, ki leži tik pod severno steno Uršle gore. Temu posestvu pripada tudi 120 ha pašnikov, ki leže 1000 m visoko na južni strani Uršle gore. Zemlja je tu zelo bogata na apnencu in zato prav dobna za razvoj živinoreje. Za časa stare Jugoslavije smo plemensko živino za drag denar uvažali iz Avstrije. Državno posestvo Javornik pa si je zadalo nalogo, da bo v nekaj letih preskrbelo vso štajersko z dobro plemensko živino. Na centrali posestva Javornik je kljub mrazu, ki zadnje oni krepko pritiska, zelo živahno. Delavci se zavedajo, da morajo izpolniti zadano si nalogo že v tem letu, saj jih prihodnje leto čakajo v- zvezi z novimi načrt;. nove naloge. V tem letu so renovi-rali stare svinjske hleve m gradili nove. Namesto stare zatohle in nezdrave votline pa so postaviti goveji živini modem hlev, ki ustreza vsem modernim živinorejskim predpisom. V njem je sedaj 24 krav, čiste marljadvorske pasme. Mleko teh krav oddajajo v mlekarno, ki v glavnem oskrbuje guštanjsko deco z mlekom Delavci m nameščenci so organizirani v sindikatu poljedelskih delavcev in nameščencev. Sindikalna podružnica šteje preko' 40 članov. Delo v sindikatu je poživila nova uprava, ki je bila pred kratkim na novo postavljena. Vršijo se redni sestanki in seje. Sindikalno delo se lepo'razvija na političnem, strokovnem in prosvetnem, polju. V načrtu je bil,a predvidena tudi napeljava vodovoda iz Guštanja na posestvo, članstvo sindikalne podružnice se je potrudilo, da načrt čim prej izvede. Delo se je že v teku 14 dni 100% izvršilo. V tem času so izkopali 300 m jarka za polaganje vodovodnih cevi. V to svrho so člani sindikata napravili 300 prostovoljnih delovnih ur. Delavstvo se zaveda pomena naše sindikalne. organizacije in ve, da dela za dobrobit in napredek naše skupnosti. V novih pogojih je posestvu zagotovljen velik napredek. Državno posestvo Javornik bo postalo središče načrtnega kmetijstva za vso Mežiško dolino. Franko Šmarčan. Zahvala tehnične baze Žužemberk Zvezi poštnih uslužbencev Slovenije Zveza poštnih uslužbencev Slovenije! Tehnična baza Žužemberk se v imenu vaščanov vasi Žvirče zahvaljuje tovarišem in tovarišicam vašega sindikata za nesebično m požrtvovalno pomoč, ki ste jo nu-djld omenjeni vasi s šestned oljskim delom, s čimer ste ogromno pripomogli k obnovi porušene vasi Žvirče. Vaše delo je bilo ocenjeno na 59.300 din, kar je vsekakor lep rezultat, na katerega ste po vsej pravici lahko ponosni. V ta znesek ni vračunana vaša materialna pomoč, ki ste ijo nudili oškodovancem. S tem ste dokazali vaše tovacško razumevanje do onih, ki jiim je okupator razdejal domove. Tehnična bas* Žužemberk Pravičnost pri ©eenievanju tdcnmvalnili uspehov Dne 29. novembra je morala Zveza gosp odarsko-u p ravnih in tehničnih ustanov za tarifno komisijo pri GO ES Slovenije na hitro oceniti uspehe novembrskega tekmovanja. Ocena tekmovalnih uspehov je bila zelo težko delo, ker sindikalne podružnice Zveze gospodarsko - upravnih in tehničnih ustanov niso tekmovale po enotnem tekmovalnem načrtu, niti niso pošiljale točnih poročil. Zveza gospodarsko - upravnih in tehničnih ustanov je v dobri vera proglasila za zmagovalca v novembrskem tekmovanju sindikalno podružnico pri MIR-u. Po objavi rezultatov pa se je sindikalna podružnica pri ministrstvu za trgovino in preskrbo pritožila, češ da ji je Krajevni odbor zveze že med tekmovanjem večkrat prisodil prvo mesto. Zveza gospodairsko-jipravnih in tehničnih ustanov je sklicala tekmovalne referente prizadetih podružnic, ki so se že na prvi seji sporazumeli, ter je bilo prvo mesto podeljeno ministrstvu za trgovino in preskrbo, drugo ministrstvu za industrijo in rudarstvo, tretje pa ministrstvu za kmetijstvo in gozdarsvo. Sestanek tekmovalnih referentov pa je bil važen tudi ziaradi tega, ker so skupno ugotovili dosedanje napake v tekmovanju in ker so prišli do zaključka, da je nujno potrebno. da za bodoče tekmovanje Zveza gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov sestavi enotni tekmovalni načrt, po katerem bodo sindikalne podružnice v bodoče tekmovale. Za bodoč? tekmovalni načrt je bil izdelan tudi predlog, ki ga bo Zveza gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov dala na vpogled svojim podružnicam. Zveza gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov v Ljubljani. Za sab®ter$e m razbijače skupnosti ni mesta med poštenimi delavci ’ Naši delavci, prekaljeni v trdih preizkušnjah, v borbi ea svobodo, za ljudsko oblast in v zvezi s telil za vsesplošni napredek delovnih množic, ne dopuščajo in ne bodo nikdar dopustili, da bi se vrinili v vrste poštenih delavcev škodljivi elementi, ki bi poizkušali razbijati našo enotnost in ovirati ljudski napredek. To so te dni pokazali tudi delavci pri gradnji hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici. Preddelavec Ribič, zaposlen pri tej gradnji. ni deloval v interesu ljudske oblasti in delovnega ljudstva, To nasprotovanje vsemu, kar je napredno, je obdržal še izza časa štiriletne borbe, med katero je hlapčeval nemškim fašistom, medtem ko je pošteno ljudstvo krvavelo v boju za svoj obstoj in svobodo. Zaradi sodelovanja z okupatorjem le bil tudi 3 mesece zaprt. Ko je našel letos zaposlitev pri gradnji hidrocentrale v Mostah, se sploh ni udeležena' sestankov sindikalne podružnice. Škodljivo je vplival tudi na skupino delavcev, ki so delali pod njegovimi vodstvom, ter jih odtegoval sindikalnemu delu. To Ribičevo početje, . s katerim je hotel razbiti enotnost v kolektivu, pa je naletelo na budnost delavcev, katerih kolektiv ie eden najboljših v gradbeni stroki Slovenije. Ti so na množičnem sestanku zahtevali pojasnilo, zakaj sc polir Ribic in delavci iz njegove skupine ne udeležujejo sestankov. Delavci so upravičeno pričakovali, da bo ta človek vsaj pri sedanjem delu skušal popraviti svoje napake iz preteklosti Protiljudski element Ribič pa je kljub opozorilom in vabilom delavcev nadaljeval s svojim razdiralnim delom. Poleg tega je diktatorsko postopal z delavci, kot tudi na. pram upravi gradnje in sindikalni podružnici. Bil ie celo tako predrzen, da se je na očitke delavcev, ki so zahtevali, da spremeni svoje, za skupnost škodljivo postopanje, pritoži! na tajništvo Zveze gradbenih delavcev v Ljubljani, kjer pa iz povsem jasnih razlogov ni naše! zaslombe. Da je skušal škodovati tudi pri sami gradnji hidrocentrale. ie dokazal sledeči dogodek: Opaž pri betonu v predoru bi moral ostati vsaj 4 dni po betoniranju. To je Ribič kot preddelavec dobro vedel. Poleg tega je bil na to posebej opozorjen od vodstva gradnje, vendar je odstranil opaž že po 48 urah. kar je bilo skrajno nevarno, ker bi se zaradi prehitro odstranjenega opaža lahko podrle stene v predoru in pokopale pod seboj delavce, ne glede na to, da bi bila s tem storjena tudi velika materialna škoda. Ker je delala njegova skupina v akordu, je hotel ta škodljivec s hitro opravljenim delom na nepošten način povečati zaslužek sebi in svojim delavcem, seveda na škodo kvalitete dela. S takšnim postopkom je hotel doseči dvojni učinek: škodovati gradnji in navezati nase svojo skupino delavcev, ki naj bi videla v njeni človeka, pri katerem se boljše zasluži kot v ostalih skupinah, kar mu je doloma tudi uspelo. Na ta način je sejal razdor v kolektivu. Škodljivemu početju tega protidelavskega elementa so napravili konec delavci sami. Sklicali so množični sestanek, razkrinkali na njem Ribičevo sabotažno delo ter zahtevali njegovo takojšnjo odstranitev iz podjetja. Na njihovo zahtevo je bil Ribič takoj odpuščen. S tem odločnim nastopom so delavci pri gradnji hidrocentrale v Mostah preprečili nadaljnje, ta skupnost škodljive Ribičeve namene in dokazali, da so budno na straži in sleherni trenutek pripravljeni braniti interese ljudstva in svojo enotnost, ker je baš enotnost temelj za vsestranski ljudski napredek. MZ Najboljši tkalki sta prejeli prehodno zastavico V tekstilni tovarni Medič & Miklavec — Medvode sta prejeli najboljši tkalki prehodno zastavico in denarno nagrado za svoje zavedno delo. Tovarišica Dešar Marija je za 15.5% presegla normo, tovarišica Črne Pavla pa je izdelala blago brez napak in pri tem tudi za 15% prekoračila normo. Prehodno zastavico in denarno nagrado jima je izročil obratovodija podjetja, tajnik sindikalne podružnice pa jima je v navzočnosti vseh sodelavcev m sotijelavk izrekel zahvalo, za trožrtuovalno delo in jima izročil vsaki po eno v platno vezano knjigo. „Delaws!cci Enotnost*4 ob zaključku leta Ke s to številko zaključujemo letošnje leto, čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem naročnikom, dopisnikom in kolporterjem za njihovo sodelovanje. Vsem čitaieljem in sodelavcem želimo veselo, zadovoljno in plodovito Novo leto! Istočasno pa čutimo tudi dolžnost, da položimo pred vas račun o našem delu v letošnjem letu ter se pogovorimo z vami o nadaljnjem delu za »Delavsko enotnost«. »Delavska enotnost« se je trudila, da bi hodila po stopinjah velikega Lenina in Stalina, ki sta vedno učila, ,da mora biti delavsk; tisk mobilizator in organizator delavskega razreda za ostvarjanje negovlh revolucionarnih nalog. Vendar pa ne vemo, če je »Delavska enotnost* ta- cilj vedno tudi povsem dosegla. Z novjm letom se bomo še bolj potrudili, da bi izboljšali in* izpopolnil; naš list. Predvsem bomo skušal; povečat; krog svojih ožjih sodelavcev. Skušali bomo pritegnita k sodelovanju nove strokovnjake iz raznih področij javnega^življenja, tako iz področja gospodarstva, notranje in zunanje politike, ter znanosti in umetnosti. Skušal; bomo zajeti vse, kar se dogaja pri nas in okoli nas, predvsem seveda iz našega sindikalnega življenja, ter doseči, da bodo imeli čitatelj; lahko vsak čas celoten pregled nad dogajanji v sindikalnem gibanju samem doma jn po svetu, kakor tudi nad dogajanji izven sindikalnega življenja. Ob enem pa bomo skušali s prispevk; iz zgodovine delavskega in ostalih gibanj, ter s prispevki jz področja tehnike in ostalih ved njiditj čitateljem ideološko in strokovno vzgojo, ki jim bo v pomoč za čim uspešnejše aeio. pri uresničevanja nalog, ki stoje pred nami v prihodnjem letu. Skratka, skušali bomo storit; vse, da bo postala »Delavska enotnost« čim dostoj-nejše glasilo razreda, ki je v času narodnoosvobodilne borbe odigral odločilno vlogo s svojo Komunistično partijo na čelu jn ki je po svojem značaju in po svoj; pomembnosti poklican, da odigra vodilno vlogo tu-d; pri nadaljnji izgradnji in utrditvi naše ljudske države, razreda, -ki je v svoji celoti poklican, da odigra vodilno vlogo v nadaljnjem razvoju jn napredku vsega človeštva. »Delavska enotnost« namerava izboljšati jn obogatiti zlasti svojo kulturno-prosvetno in fizkulturno rubriko. V kratkem bo pričela prinašati tudj novo knjižno delo in druge leposlovne prispevke. Prav tako namerava pričeti tudi z izdajo posebne, redne priloge, v kateri bomo skušali prinašati vse novosti, kakor tudi nekatere že jzišle najvažnejše zakone in uredbe iz naše nov.e, bogate socialne zakonodaje, ki je za sovjetsko najnaprednejša socialna zakonodaja na svetu. Po potrebi pa bo »Delavska enotnost« prinašala tudi druge priloge. Zaradi večje praktičnosti nameravamo spremeniti t°di dosedanjo obliko »Delavske enotnosti«. V bodoče bo »Delavska enotnost« nekoliko manjša, zato pa bo izhajala na osmih straneh. " Seveda pa je potrebno, da tudi vi. delavci in nameščenci, sodelujete s svojim listom v večji meri, kot doslej. V letu, od katerega se poslavljamo, je prejelo uredništvo približno 120 do 130 dopisov mesečno. Če pomislimo, da imamo preko 1600 podružnic in temu prištejemo še vse KOZ-je in KSS-e, tedaj ne pride na posamezno podružnico, KOZ alj KSS niti Po en dopis letno. Največ so dopisovali KSS-i Logatec, je-senicc,' Maribor, Trbovlje in Zagorje, dočim smo iz Kamniškega okraja v vsem letu prejeli en sam dopis. Tudi mnoge podružnice so redno dopisovale in sproti poročale o svojem delu. Med n j im j moramo omeniti zlasti podružnico Državnih železniških delavnic v Mariboru. Ker pa prihajajo dopisi večinoma od KSS-ov in tajništev, pomeni to. da večina podružnic sploh n; dopisovala. Važno je tudi, kako se dopisuje. Tovarišica, ki odgovarja v uredništvu za dopisništvo, ima vse dopise razdeljene v d\-a dela. V prvi dej spada 60 do 80 % vseh dopisov. Vsi ti dopisi so več ali manj enaki. Vsi govore o stvareh, ki so brez pomena za splošnost, o proslavah, k; so se vršile že davno ali pa o uspehih, ki so večkrat celo dvomljive vrednosti; »Preselil se je delegat..»V mesecu septembru smo priredili..»Naša podružnica dobro deluje ..»Zavedamo se ...« itd. in — konec. Razumljivo je, da »Delavska enotnost« večino teh dopisov ne more objavljat; jn 80 tudi sicer skoraj brez vsake vrednosti za uredništvo. Kar pa se uspehov tiče, pa moramo povedat; sledeče: Ena velikih nalog »Delavske enotnosti« je, da daje priznanje zaslužnim in požrtvovalnim kolektivom in posameznikom. To nalogo je »Delavska enotnost« tudi yršila, jo vrši in jo bo skušala v bodočnosti" pršiti še v večjj meri kot doslej. Toda. V mnogih dopisih je često le preveč — samohvale,' včasih pa so v njih celo »uspehi«, ki kažejo, da je dotična podružnica ali posameznik daleč od resnične revolucionarne miselnosti, ki mera biti lastna delavskemu razredu, daleč od zavesti, da gre za velike stvari in daleč od resničnega po-žrtvovanja in samoodrekanja, kj je bilo lastno neštetim tisočem herojev delavskega razreda pr; nas in po vsem svetu, ki so v dosedanjih krvavih bojih za osvoboditev delavskega razreda iz kapitalistični- sužno-sti, odnosno za obrambo in utrditev oblasti delovnega ljudstva neopaženi umirali po neštetih bojnih poljanah. Jasno je, da bi postala »Delavska enotnost« vseskozi dolgočasna, če bi objavljala vse take dopise, poleg tega pa bi povsem obledela in zvodenela priznanja, ki smo jih dolžni dajati tistim kolektivom in posameznikom, k; so v resnici junaki dela. V drugi del spadajo dopisi, ki se bavijo s problematiko, t j. dopisi, ki javijo napake, žigosajo škodljivce, opisujejo težave in načine, kako so v kakem podjetju prebredli težave, iščejo nasvetov in pojasnil, 'dajejo predloge in podobno. Ti dopisi pa so mnogo redkejši. »Delavska enotnost« pa bo resnično boljša in zanimivejša, kadar bo imela upogled v sleherno delavnico in ustanovo ter pregled nad vsem, kar se tam dogaja. »Delavska enotnost« potrebuje tisoč oči. Te oči pa imate vi, čitatelji in čitateljice. Pišite nam o vsem vašem življenju v tovarni, v rudniku, v gozdu, y ustanovi, na polju, ter v ulici in na vasi! Saj je »Delavska enotnost« vaš list! Signalizirajte napake! Potem bo »Delavska enotnost« pestrejša, kot je bila dosedaj. Iz dopisov črpa uredništvo snov za večino svojih člankov. Zato so dopisi izredno Koristni za splošnost, tudi če niso objavljeni. Vse to velja zlasti za vse funkcionarje, še posebej pa za vse odseke za agitacijo in tisk pri KSS-ih in v podružnicah, ki bodo prevzeli to nalogo po sklepih IV. plenuma. Vemo, da bo marsikdo od vas, ko boste to čitali, zmajal z glavo in dejal: »Kako bom pisal? Moja roka je žuijava in neokretna.« Toda vsem takim bi povedali tole; Na prvem kongresu jugoslovanskih književnikov, kj se je nedavno vršil v Beogradu, je bjlo postavljeno vprašanje, ali bo mogel pisatelj dat; vsej tej ogromni množini novih stvari, ki se dogajajo v naši domovini, obliko in podobo? Književnik Zogovič je odgovoril, da je na to vprašanje edino pravilen odgovor novo vprašanje, ki se glasi: »Ali je sploh mogoče, da bj pisatelj tega ne mogel storiti?« Jasno je, dragi čitatelj; in čitateljice, da Od vas nihče ne zahteva, da boste postali pisatelji, čeprav vemo. da so vedno in^po-vsod1 baš iz delovnega ljudstva izhajali najboljši pisatelji. Kljub temu pa mislimo, da je tud; na vprašanje delavca ali delavke, ki se sprašuje, ali more pisati, edini odgovor novo vprašanje, ki se glasi: »Ali je sploh mogoče, da bi delavec ne znal ničesar napisati o svojem življenju?« Končno pa še nekaj. »Delavska enotnost« ima trenutno 44.000 naročnikov. Če pomislimo, da imamo v Slovenij; eca 180 tisoč zaposlenih delavcev in nameščencev, tedaj vidimo, da je le približno vsak četrti ali pet; tudi naročnik »Delavske enotnosti«. D;i bomo v prihodnjem letu — v letu industrializacije in elektrifikacije naše domovine, v prvem letu naše prve petletke, še uspešneje izvrševali naloge, kj stoje pred delavskim razredom na njegovi poti k napredku in blagostanju, naj ob novem letu velja geslo: Tekmujmo za dvig števila čitateljev ln naročnikov sindikalnega tiska! Tekmujmo za dvig števila dopisnikov našega centralnega sindikainega lista in naše republiške »Delavske enotnosti«! Uredništvo in uprava occooooooooooooocSolidarnost«, ki ie pri tej svečanosti prvič nastopil. V novem tekmovanju se bo število naših udarnikov se povečalo. K. B. Stična stopa v novo življenje Stična, prijazna dolenjska vas, ki leži v zavetju ljubkih gričev., je v novih razmerah zaživela novo življenje. — Večstoletni samostan je skozi dolgo dobo izkoriščal okoliško ljudstvo in kopičil kapital. Vera mu je bila najučinkovitejše sredstvo za izmozga vanj e našega nepoučenega ljudstva. Naša ljudska oblast pa je temu izkoriščanju napravila' konec. Z agrarno reformo je velik del samostanskega posestva prešel v ljudsko last Z dobro uvedenimi gospodarskimi objekti so prešli pod državno upravo tudi »hlapck in >d«klec, ki so preko noči postali delavci in nameščenci ž vsemi pravicami. Ti ljudje so se v novi situaciji dobro znašli. Neposredno so začutili potrebo po sindikalni organizaciji. Sklenili so ustanoviti sindikat, ki bo vključeval vse delavce in n eščence k meis&rije. sirarne, žage in mlina. Delavci in nameščenci so se zbrali v prostorih KLO Stična. Živahno vrvenje je dokazoval o resnično zanimanje za stvar. Med udeleženci so bili tudi samostanski bratje, ki so še nadalje ostali v službi, toda ne več kot brezplačni delavci, ampak kot plačani. Mesar Gašpar' je pojasnil pomen sestanka. Tovariša Polde in Ludvik pa sta v preprostih besedah orisala položaj delavca v stari Jugoslaviji in danes. Razvijala se je živahna debata. Izvolili so si poti ružnčni-odbor, ki vključuje delavce in nameščence vseh strok. Debata je trajala še. dolgo v noč. Iskrena želja vseh novih, članov sindikata da bi se sestanki čim redneje vršili in bi se na njih razpravljalo o vseh tekočih* političnih in. gospodarskih problemih. B. J. ZaSdjjušek ©Ssmvltvenih del pri M$ramifrali v Dravograda Dravograjsko tudroceatrato so skoraj popolnoma dogradili že med okupacijo- Bom-bazderjj naših zaveznikov pa so leta 1945 vse njene n-aprave tako uničili, da je postala popolnoma neuporabna. Bo osvoboditvi smo etaJj pred težkimi vprašanji. Primanjkovalo je delovnih sil. predvsem strokovnih Vendar so delavci p°d vodstvom deeigata tov- Doberška pre1 magali vse težave in že Septembra 1945 je pričel obratovati prva agregat. Centrala oskrbuje s tokom predvsem industrijska središča v Mežiški dolini. , Dne 15. decembra eo delavci na hidno-eentrati zaključili vsa obnovitvena dela. Sindikalna podružnica kovinarjev je ob tej priliki povabila vse okoliške sindikalne podružnico na svojo proslavo dela. Povabilu se je med drugimi odzvala tudi zagrebška podružnica št- 8, in sicer z 72 delavci in '' nameščenci Br$ proslavi je pet članov de- Strojni mojster Kramžar Prane je de$sd 16 do 18 ur dnevno. Vodil je montažo in demontažo ter vsa regulacijska dela pri napravah v turbinah, za kar so bili prej potrebni tuji strokovnjaki- Strugar Klopčič Anton ni delavec, ki bi čakal le navodil, ampak je tudi sam zelo iniciativen. Iznašel je pripomočke, ki so bili za hitro obnovitev centrale nujno potrebni- Zlasti važen je njegov pnevmatični mazati aparat. Električar Monfero Bruno je dOma iz Pulja in le slabo govori slovensko. Pa je zgrajen in naš v mislih in v delu- S preprostimi sredstvi je popravil vse razbite električne aparate in instalacijo. Predvsem je važen njegov izum stroja za čiščenje rešetk. Brez tega stroja je bilo čiščenje rešetk pri višjem vodostaju nemogoče. Kot zadnji je bil proglašen za udarnika električar Rudi Štefani. To je požrtvovalen Elektrarna v Dravogradu je danes že obnovljena. Pogled na razdelilno postajo asa HO Kw po bombardiranju. lovnega kolektiva za svoje požrtvovalno delo prejelo časten naziv »udarnika- Ob tej priliki so prišli na dan tudi vsi veliki napori in težave, ki jih je moral premagovati delovni aktiv pri obnovi dravograjske badsocentrale. Za udarnike so biti proglašeni sledeči tovarišu Ing. Jaklič Otmar je s svojo požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo popravil in spravil v obrat vse razpoložljive stroje. Vodil je vsa deffa strojnega in kovinskega značaja, prihranil upravi na materialu 981.000 din in s specialnim aparatom, ki ga je skonstruiral, dosegel mesečni prihranek 12.000 dinarjev. delavec, ki j.e-montiral osem kabelskih spojev za visoko napetost, ne da bi to delo že kdaj poprej opravljal. S svojim delom jo omogočil pravočasno oddajo energije. Za ver ščaka se je izkazal tudi pri' varjenju aluminijevih delov pri kablih-Še 35 delavcev smo počastili ta dan. Vseh 35 je prejelo primemo denarno nagrado. Nagrado od mariborske centrale pa je prejel tudi delegat tov- ing. Dolberšek. Udarniki in nagrajenci so se zahvaliti za prejeto čast in nagrade, ter so obljubil, da pri svojem delu ne bodo popustili vse dotlej, da bo naša domovina obnovljena, industrializirana to eMdrifidrana. V Trfcavliah ss Imeli zopet posebno ' tekmovanje Trboveljski rudarji so v enodnevnem tekmovanju za železnice, dne 22. decembra, prekoračili normalno proizvodnjo za 57 %. Najboljši obrat Doberna je prekoračil normo proizvodnje za 122%. Ob priliki zgodovinske nacionalizacije trboveljskega rudnika. je delavstvo tov. maršalu Titu obljubilo, da bo zvišalo proizvodnjo v decembru za 3°/o. Na pobudo in pod vodstvom KP pa so rudniški in ostali sindikati z mladino določili 22. december še kot posebni tekmovalni dan. Tega' dne so ee Trbovlje že zgodaj zjutraj odele v zastave. V vseh obratih in drugod bo bili razobešam veliki transparenti. Ob zvokih živahnih koračnic so trume jamskih delavcev odhajale v rove. S svečanimi in odločnimi obrazi so hiteli rudarji na odrejena mesta. Med seboj so se pogovarjali le o tekmovanju: »Fantje, danes bomo poprijeli, naše železnice potrebujejo več premoga. Prekoračiti moramo normalno dnevno storitev. Zase delamo...« Tako in podobno so modrovali mladi in stari rudarji, tovarišice in mladinci. Stene v čakalnici vzhodnega obrata so bile polne slik in diagramov, posebno zanimiv pa je bil pogled na sten-cas, kjer so bila z velikimi črkami napisana imena tistih, ki so v dneh tekmovanja naredili »plavegac. Rudarji so 22. decembra tekmovali že -tretji dan. Pričelo se je namreč že enomesečno tekmovanje, v katerem bodo izpolniti obljubo, dano maršalu Titu ter prekoračili proizvodnjo za 3% Na dan posebnega tekmovanja — 22. decembra, pa so rudarji prekoračili proizvodnjo za 57 °/o. Na vzhodnem obratu se je v dopoldanski tretjini najbolj izkazala številka 187, ki je napravila skoro 300 °/o več kot prejšnje dni. Tovariš Piki Jože in tov. Borštnar Jože sta največ pripomogla k temu uspehu. Na zapadnem obratu so delavci presegli normalno proizvodnjo za -65,4 °/o. V . tem obratu je pomagal rudarjem tudi ^sekretar okrajnega OF odbora, tovariš Ribič. Iz de-1 a vitic, obrata Dober ne so šli vsi na dnevni kop z geslom; »Danes moramo visoko dvig- niti proizvodnjo.« To eo tudi storili, sad so prekoračili normalno proizvodnjo za 122.50 odstotka. Na dnevnem kopu Retje so bila pri vožnji zaposlena sama dekleta, ki pa niso v pridnosti zaostajala za tovariši, ki so delali v rovih. Najboljša je bila tovarišica Mesojedec Milka s točke 410. Za uspelo tekmovanje ima veliko zaslug tudi delavstvo v separaciji. Da so vse pripravili za tekmovanje, so že prejšnji večer delali do 12. ure ponoči. 23. decembra Ob 6. uri zjutraj ao trboveljski rudarji zaključili svoje posebno tekmovanja Zapadni revir je prekoračil proizvodnjo za 65.64°/». Vzhodni -revir,- kjer so delovni pogoji zelo težki, za 25.20%, na revirju Doberna pa za 122.50%. Povprečna je rudnik -prekoračil proizvodnjo za 57%. Tega dne pa so prostovoljno delali in tekmovali pri delu tudi na trboveljskem stadionu. Tu je imela besedo predvsem naša mladina, pomagali pa so ji uslužbenci Na-pro-z ter Okrajnega in mestnega LO. Okrog 400 delovnih rok je mrgo-lelo na obsežnem prostoru. Na tisoče in tisoče kubičnih metrov zemlje so izkopali in razvozili. Tudi mladinci iz Zagorja so ee pripeljali, da pomagajo svojim tovarišem v Trbovljah pri gradnji stadiona. Razume se, da -tudi Hrastničani niso ostali doma. Tega dne je delalo na stadionu stalno po 175 tovarišev i-n tovarišic, ki so skupno izvozili 1221 samokolnic, 142 vozičkov in 30 voz zemlje. Zložili so 27.000 komadov opeke in naložili 3 kamione lesa. Čeprav so ti rezultati, ki so jih dosegle težkega dela nevajene roke,, v resnici pohvalni, prostovoljni delavci zvečer še niso bili popolnoma zadovoljni, zato eo Obl jubili za prihodnji prosto-, voljni delovni dan še boljše rezultate. Tovariši Unetič Silva, Železnik Ivo in Arlič^so se tega dne najbolj izkazali. 22. decembra* so -rudarji v rovih, mladinci pa na stadionu ponovno pokazati, da ee z voljo in veseljem do dela napravi marsikaj. Ante Stane Mladinske brigade so naskočile šesti usek Gradnja železniške proge Preserje—Borovnica se bliža, svoji dovršitvi. Da bo pa proga zgrajena v predvidenem roku, gre zasluga naši mladini. Ko se je koncem novembra pokazalo, da s tedanjim številom delovnih sil ne bo mogoče v predvidenem roku premagati vseh ovir, sta nam prišli na pomoč dve mladinski delovni brigadi: celjska in novomeška. Člani brigad, krepki fantje in postavna dekleta, eo iz vrst delavske i-n kmečke mladine. Mnogi so preizkušeni graditelji s proge Brčko—BanovdeL Vsi -so prišli sem s trdnim namenom, da ne odidejo prej, dokler ne zažvižga lokomotiva n-a novi prosi. Vodstvo gradnje je po posvetovanju s komandanti brigad ■ poverilo dovrši-tev ogromnega šestega useka . in preložitev federalne ceste na Bregu mladini Cela trasa nove železniške . proge, v kolikor teče nad Preserjem in Borovnico po s"kalnatih gorskih obronkih, je namreč razdeljena na devet usekov, v katerih je -bilo treba razstreliti in izkopati nad 556.000 kub. metrov skalnatega materiala. Do konca novembra so razstrelili in izkopali okrog" 477.000 kub. metrov, neizkopanega je ostalo še 79.000 kub. ra. Z navdušenjem je mladi,nar sprejela težko nalogo in 3. decembra ee je v šestem useku pričelo novo življenje.' Minerji noč in dan vrtajo in razstreljujejo ogromne skale, mladina -pa jih drobi z macolami, nalaga v va-eo-neke in. odvaža na nasipe. Prve dni so v-slfid slabega vremena računali z manjšo zmogljivostjo n-a videz za taka dela manj izkušene mladine in so poslali v šesti usek manjše štev-ilo minerjev. Toda že je prišla iz mladinskega useka pritožba, da je minerjev premalo in da ne pripravijo dovolj materiala za izvoz. Seveda se je takoj ustreglo mladini, ki \ie ne moti ne sneg, ne dež, ne burja ne mraz. Žarečih lic in polna mladostnega zanos-a vihti macole, krampe in lopate. kakor da bi bilo -to njeno stalno dek). Po 500 do 600 vagončkov materiala odpeljejo dnevno jz tega mogočnega useka, ki vsak dan dobiva bolj podobo globoke, v skalo vsekane doilime z 20 metrov visokima stenami. Ne bo dolgo, ko' bodo tudi iz tega useka odpeljali poslednji vagonček in tako pripravili tla za polaganje tračnic. Druga Skupina mladine pa bo medtem dovršila novo federalno cesto skozi Breg. Mladina in delavstvo se v medsebojni povezanosti in tekmovanju trudi, da bi čim preje dovršili dano jim nalogo in s tem dosegli nov uspeh, novo zmago v borbi za obnovo prometa. KULTURA IN PROSVETA V Mariboru so priželi Izvajati sMepe IV. plenoma Konferenca kultumo-pro svetnih referentov Pod geslom »Oživetvorimo in realizirajmo sklepe IV. plenuma«, je KSS Maribor sklical delovno konferenco vseh' kdltumo-prosvetnih delavcev sindikalnih organizacij v Mariboru in okolici. Zbralo se je nad 60 delegatov iz večjih poid-ružnic in KOZ-ov. Delegat GO ES Slovenije, tov. Košmerlj Drago je v uvodn-em referatu razčlenil skl-epe IV. plenuma, ki nakazujejo Vlogo in naloge kulturno - prosvetnega d-ela sindikatov. K ul tunu >-pros vetrio delo naj bo orožje delovnih množic za njihovo mobilizacijo za uspešno -izvedbo gospodarskih nalog. Zato je najvažnejša vzgoja razredne zavesti delavcev in nameščencev in njihova ideološka izgradnja z nauki Marxa - Lenima - Stalina. Sindikati morajo prevzeti vodstvo pri političnem izgrajevanju vsega delovnega ljudstva. Za uspešno izvrševanje nalog se mora v vseh sindikalnih organizacijah izvršiti reorganizacija kuitamo-prosv-etnega dela po sklepih plenuma. V diskusiji so delegati nakazali raizne probleme in pokazali načine, kako se bo delo izboljšalo: V kultumopnosvetnem dolu vlada velika neenotnost; v vse delo je treba dati politično jasnost in načrtnost, vršiti se morajo mesečni sestanki vseh kub turno-prosvetnih oktivistov; tovariši, ki so odgovori za kultumo-prosvetno delo, naj se razbremenijo ostalih dolžnosti; delo je treba prenesti na množično bazo; znanstveni delavci na univerzi in študentje naj nudijo svoje znanje delavcem in nameščencem preko sindikatov, povso-d naj se uvedejo strokovni tečaji itd. Konferenca je sprejela sledeče sklepe: L Vse naše kulturno-prosvetno dieto bomo usmerili v to, da bomo dvignili ideološko in politično zavest ter znanje in kulturni nivo delavcev in nameščencev. S tem bomo bistveno pripomogli k rešitvi najvažnejše naloge, izvedbe gospodarskega načrta, industrializacije in elektrifikacije naše države. Istemu cilju bo služijo tudi vse naše kul-tum-o-umetniško udejstvovanje. 2. Vse nadaljnje delo bomo v-odili načrtno ter do 1. januarja 1947 reorgandizrrali ku'l-tumo-prosvetno delo v podružnicah, KOZ-ih 3. V večjih podružnicah bomo ustanovili ku-lturno-umetniška društva, v manjših pa kulturno-umetniške grupe. 4. Uvedli bomo čiim več in Sim bolj načrtnega študija, marksistične, študijske in bralne krožke ter predavanja, Zlasti pri podružnicah, kjer še tega ni. (Lesna, gostinska stroka in hišn-e pomočnice.) 5. Organizirati bomo čiln več strokovnih tečajev in predavanj za dvig naših strokovnih kadrov. 6. Organizirali bomo delavske klube za več podjetij skupaj, kjer pa to ni mo-žno, rdeče kotičke. 7. V bodoče se bomo tesneje povezali z našo mladino. Pritegnili jo bomo k našemu delu in Ji tudi pri njenem kulturno-pTo-svetenm deliu -nudili vso p-otrebno -pomoč. 8. Z dopisi in s ten-časi bomo popularizirali. dvig -produkcije, tekmovanje, udarnike, izumitelje in iznajditelje. 9. Ločili bomo kulturnoprosvetne prireditve od zabavnih, ki jih bomo p-niirejali posebej. 10. Skrbeli bomo za ideološko jasnost in umetniško kvaliteto programa kulturnih prireditev. 11. Uspele prireditve bomo popularizirali v našem časopisju. Ideološke napake programa bomo strogo kritizirali. 12. O programu in izvedbi nameravanih prireditev se bomo prej posvetovali z odgovornimi strokovnjaki v KSS-u. Program prireditve bomo obvezno pravočasno jav--Mali kultum-o prosvetnemu oddelku pri KSS-u. 13. Podružnice bodo redno mesečno poročale o svojem delu. 14. Dvignili bomo zanimanje za predavanje Ljudske univerze in za obisk predstav našega Narodnega glegališea. 15. Dvignili bomo število naročnikov »Delavske enotnosti« in glasila Centralnega odbora ES Jugoslavije »Rada«. 16. S članstvom podrdžnic bomo sestavili- kratek načrt o bodočem delu. 17. Podprli bom-o večerno delavsko gimnazijo s poudarjanjem važnosti red-engia, discipliniranega prihajanja na predavanja. Postavitev spomeniška padlim tovarišem Nešteto mladih, življenja željnih ljudi rti pomišljalo, ko jih je klicala nesrečna domovina. 42 tovarišev iz tekstilne tovarne »In-teks«, M so se borili za socialno in nacionalno svobodo nas vseh, se ni vrnilo. Prvega decembra se je uresničila želja vsega delovnega kolektiva tekstilne industrije »lateks«. V znak hvaležnosti in v opomin vsem onim, ki bi hoteli kdaj koli kloniti na poti za popolno zmago proletariata, je ta delovni kolektiv postavil lep spomenik. Prva kino predstava v delov niči sekcije za vzdrževanje prog v Ljubljani Nepričakovano smo bili obveščeni, da se bo vršila v naši delavnici namesto množičnega sestanka kino predstava sovjetskega filma »Četvero src«. Kino v naši delavnica in’ zvočni! Prijetno smo bili iznenadeni. Polnoštevilno smo se FIZKUtTURA udeležiti predstave. Prispevki za vstopnino so bili prostovoljni Naša ljudska oblast nam danes nudi splošno izobrazbo ter skrbi za dvig kulturne ra/vni našega delavstva, ki je bito v bivši kapitalistični Jugoslaviji tako zatirano in je bil kino po mnenju kapitalistov za delavca »luksus«. Danes so našemu delavcu dobre kino predstave kulturna potreba. Ob priliki naše prve obratne kino predstave je vladalo Sindikalni koledarček ze leto 1947 je, izšel! V-sem, ki so .sindikalni koledarček naročili z naročilnico, sporočamo, da je koledarček izšel in da ga bodo prejeli vsi oni, ki so ga naročili po pošti., sproti, kakor bo vezan. Ekspeditne stroške plača založnik, poštnino pa nakažite po položnici, ki bo priložena. Izrecno Opozarjamo, da se poslužite izključno le položnic, ki bodo priložene. Vsi oni, ki so na naročilnici sporočili, da pridejo sami po koledarčke, bodo prejeli pismeno sporočilo, kdaj naj jih dvignejo. Glavni odbor ES Slovenije. Rudarji-plamnci so zgradili lepo %n udobna kočo na Mrzlici - Pogorje med Trbovljami, Hrastnikom, Laškim, Celjem in Savinjsko dolino tvori posebno skupino, katere najvišji vrh je Mrzlica (1119 m). Okoliško prebivalstvo jo zaradi značilne oblike naziva tudi »Savinjski Triglav«. Mrzlica slovi posebno po svoji razkošni planinski flori in po svojem razs-ež-nem razgledu .po vsej Savinjski dolini. Ob vznožju so naša n-aivečja rudarska naselja, Trbovlje in Hrastnik.. Na daljnjem obzorju pa se odraža P-o-horje ter Kamniške planine, Karavanke in. Julijske Alpe z očakom Triglavom. Dostop na Mrzlico je posebno priporočljiv iz Trbovelj ali iz Hrastnika, kjer je pri vsakem vlaku avtobusna zveza. Avtobus te pripelje prav do vznožja Mrzlice. Po dve do triurni lahki hbji po prisojnem pobočju, dosežeš vrh. Sestop pa je mogoč v raznih variantah, v Savinjsko dolino ali pa preko Žmo-horja in Laških toplic, oziroma po žeto ugodni višinski poti preko Sv. planine v Zagorje ob Savi ali še dalje pod Čemšeniško planino v toplice Medija-Izlake. Mrzlica, ki ie bila že od Aekda.i zelo obiskovana, nudi posebno dela vcem-rudar jem iz naših črnih revirjev prijeten oddih. Večkrat se vzpenjajo na njena pobočja mnogoštevilne skupine ljudi iz mračnih dolin premogovnih revirjev, da se naužijejo višinskega sonca in zraka. Ni čuda, da si je nova podružnica PDS zadala kot svojo prvo nalogo postaviti na Mrzlici udobno stavbo, ki bo omogočala in nudila zavetje številnim poeetntkem — ljubiteljem narave. Na Mrzlici sta bili prej dve koči, kateri pa so v letii 1942 partizani požgali, ker se je v njih hotelo naseliti okupatorjevo vojaštvo in policija. Po osvoboditvi, ko-.so naše planine, gozdovi in doline zopet zablestele v svobodi, je bila prva skrb podružnice .PDS in ostalih planincev obnova koče. Podružnica ie zbrala svoje članstvo, ga pomnožila in pritegnila v svoj delokrog našo mladino ter postala obenem množična organizacija delovnega ljudstva. Zadala si je nalogo še tekom leta 1946 ‘ postaviti novo kočo na Mrzlici. V maju 1946 so se pričela prva dela n;a' pogorišču bivšega Doma na Mrzlici, čiščenje terena, popravilo vodovoda in zasilna ureditev kleti. Naslednji mesec so zaznamovali vsa pota in dohode na Mrzlici ter nabili potrebne orientacijske tablice. Vedno večja množica navdušepih planincev in planink je nedeljo za nedeljo prihajala na Mrzlico in s prostovoljnim delom pomagala pri gradnji nov e koče Junija ie v naihujseni nalivu pripeljalo 17 voznikov ogrodje -koče na stavbieče. Strokovnjaki in delavci prostovoljci so takoj pričeli z delom tako, da je bila koča v začetku julija že dograjena in pokrita. Do konca . julija pa so bila izvršena še ostala notranja dela. Največ zaslug pri tem imajo delavci-rudarjL Novozgrajena koča je stalno oskrbovana ter nudi iprijateljem naših gora oskrbo po zmernih cenah. Vsi dohodi so lahko dostopni. Vsak letni čas pa nudi Mrzlica obiskovalcem svoje posebne čare, pa najsi bo to spomladi, poleti, jeseni ali pozimi. Vedno bo tu gori ljubitelj narave našel svoje popolno zadovoljstvo Kostanjšek Avgust. Stova koča na Mrzlici (1119 m) Zakaj so jeseniški fizhultur* niki dali svojemu društvu ime „Ježa Gregorčič“ Mladina rabi in si poišče vzornikov. Ko. vinarska mladina, ki se je v letih vladanja izkoriščajočih protiljudskih režimov bavila s športom, je imela v naši sredi skromnega in prekaljenega borca — Jožo Gregorčiča. Ta Joža je bil sklesami lik predanega delavca, ki zna zatajiti v največji meri vse lastne potrebe in koristi. Gregor-či čje bil delavec žuijavih rok. Ves prost čas je prebil med športno mladino in povsod si ga videl, kako dela, organizira, gradi in navdušuje — bil je od nekdaj vzornik jeseniški proletarski mladini, bil. je prerok in napovedovalec lepših in boljših dni. Ker je sam že v zgodnji mladosti občutil vse težave grenkega življenja, prav zato je pomagal kjer koli je le mogel, čestokrat si je odtrgal od svojega skromnega udobja m dajal Dvigal je z besedo ta dejadji. Vse pehanje preteklih dni ga je naučilo bistro gledati in opazovati naravno, pot socialnega razvoja. Postal je neustrašen in brezkompromisen borec za osnovne pravice tlačenega človeka, ki ima vse pravice do poštenega življenja. Okrog sebe je zbiral zavedne ljudi, ki so napovedovati neizprosen boj vsem nizkotnim izkoriščevalcem, ki so pili kri delavcev, uživali ob krvavih žuljih in ob znojnem, čelu. Joža Gregorčič je bil vsepovsod: vzgajal je sindikaliste, organiziral je partijske celice in tako zbral okoli sebe na Jesenicah vrsto borbenih ljudi. To njegjovo revolucionarno delo je rodilo prve uspehe. Tajni sestanki, vihrajoče rdeče zastave ob delavskih praznikih, vse to je bilo njegovo delo in njegovih tovarišev. Protiljudska oblast mu je sledila, a on. je v ilegali delal še bolj pospešeno, še 'bolj predano, še bolj uspešno. Joža Gregorčič ■ Ko so se svobodoljubni narodi Španije dvignili proti svetovni reakciji in buržu-aziji, je tudi Joža vedel, kje je njegovo mesto. Med prvimi Jugoslovani ga zasledimo v Dimitrovom bataljonu, s katerim je šel skozi vse težke bitke in juriše preko Branete, Gvadalahare, Somerde in končno ga vidimo kot prekaljenega borca pred samim Toledom. Njegovo bogato*semeT>a je doma kino . bogat sad. Tik pred veliko nemško ofenzivo na Jugoslavijo vidimo Gregorčiča, kako neumorno dela zopet doma. To pot se je posvetil še pray posebej predanim tovarišem iz športnih vrst. Mečb smučarji, nogometaši, planinci in lahkoatleti rje dobil na kovinarskih Jesenicah bogato polje dela. Iz teh ljudi je vzgojil in prekalil človeka, ki 'pravilnot pojmuje in tudi izpolnjuje naloge časa, ki ao jih napovedovali svetovni dogodki. Oznanjeval je, da se mora fašistična zver za vsako ceno streti. To ni samo borba za. Jugoslavijo, to m samo borba proti nemškemu izmaličenemu fašizmu, to je borba za svobodo vsega sveta, za zmago demokratičnih sil, za svobodo delovnega ljudstva. Njegovo ognjevito delo je vžgalo in prav Jesenice so š svoj1mi ljudmi, kar ni mala zasluga Jože Gregorčiča, že v letu 1941. začele neenak boj proti fašizmu in svetovn; reakciji. Joža Gregorčič je postal prvi komandant Triglavskega odreda Njegova izkušenost, njegova priljubljenost in njegov neizprosni borbeni duh sta ga postavila na to odgovorno mesto. Dvignil je kmete in kov1 nar je k heroičnemu odporu in uporu. Potegnil jih je v čistilni ogenj osvobodilne borbe, hotel je uničiti vse krivice družabnega reda, udu-šiti strašni čas fašističnega besnenja. Na Gorenjskem, okoli Jesenic, je organiziral velika dejanja v zgodovin; slovenskega delavca in kmeta. Po Mežaklji in vsepovsod okoli Jesenic se je razvnemala odprta borba proti skruniteljem naše zemlje, k: so hoteli nizkotno izmaličiti obraz ;n dušo našega poštenega človeka. Nemci so se zavedali, koga imajo proti sebi. Stalne hajke so Jožo in njegovfe tovariše preganjale vsepovsod. Močne sile SS oddelkov so ga neštetokrat obkolile. Joža in njegovi pa sd znali prebiti obroče in oo-iskati prehode v svobodo. Dne 9. septembra 1942 so bile njegove edinice znova obkoljene na Jelovici. Joža je padel junaško. Padel je kot dosleden in neizprosen borec za svobodo ne samo Slovencev in narodov Jugoslavije, ampak kot velik' maščevalec' vseh grozot, ki jih je c'šinem izvršil nad' trpečim narodom, padel je n se žrtvoval za boljšo bodočnost prihajajočih pekotinj. Umrl je Joža Gregorčič, da. svobodno ž vi. mo mi, ki smo dolžili izvrševati nregovo oporoko. Da pa bo tak borec — s klesan fizkul turni delavec — živel večno med mani'/si je vzdelo fizkulturno društvo na Jes n cali njegovo ime FD »Joža Gregorčič«, Jesenice. To ime bo v fizkulturni mlad ni kovinarskih Jesenic rodilo tisti ustvarjalni in tekmovalni polet, ki bo jeseniške mladež usposabljal k uspehom, katere bodo čtanj tega društva dosegli teko v splošni vadbi kot na snežnih poljanah, na lahkoatletski tekmah, v plavalnih Jiazerih al1 v stenah Triglava, katerega je on teko zelo ljubil. Njegovo ime, ime nesmrtnega heroja osvobodilnega boja, bo jeseniška mladež zapisala za vse večne čase v zgodovino telesne kulture Jesenic in svobodne republike.- Slava; junaku Triglavskega odreda Tvoje ime »Joža Gregorčič« bo ostalo po tvojih velikih delih in po fizkulturni mladimi kovinarskih Jesenic nesmrtno. žuro. ^PresIcrM delavcev potreME z lntetcpcmi . __tl IMMi Pod tem naslovom smo r »Delavski enotnosti« štev. 48 objahali navodilo ter uprave podružnic opozorili na večjo pozornost in delavnost za preskrbo delavcev. Nekaj podružnic nam je sedaj pisalo, da niso uspeli, na ta način dobiti željenih predmetov za potrebe delavcev. Nekatere podružnice so se tudi jezile, češ da so imele samo nepotrebno delo in da LO niso imeli dovolj razumevanja za vloge sindikalnih pogruž-nie itd. V tem pogledu so dejansko nastale spremembe in to po zaslugi podružničnih odborov samih. Ministrstvo preskrbe je prejemalo pritožbe raznih podružnic, češ to nas preveč obremenjuje itd. ter so mnoge sploh odpovedale pri preskrbi članov. Zaradi tega je Mio v dnevnikih objavljeno, da delavci lahko nabavljajo potrebe tudi pri KLO. Na ta način pa sta nastali dve liniji preskrbe, sindikalna in oblastna. Posamezniki so že začeli ito izkoriščati ter so prejemali naka-rila po obeh linijah. Druga še večja napaka pa je bila v tem, da odbori podružnic niso bili regulator kolektivnih potreb zaposlenih delavcev,- pač pa so vzeli prijavo vsakega posameznika brez objektivne ocene, kdo je v večji potrebi. 6e več! Sprejemali so pri jave do neomejene višine, vse kar si je kdo poželel, ter tu ne le da niso upoštevali velikosti kontingentov, ki so jih Ljudski odbori prejemali, temveč niso upoštevati niti kupne moči naročnikov. Tako se je zgodilo, da je podružnica prijavila več sto odstotkov potreb več, jkort pa je bil na razpolago celotni kontin-i geni za vse prebivalce okraja. Pa tudi če hi dobili nakaznice in bone, Iti veljajo sa-too en mesec, bi itak v večini propadli, ker niti celotni zaslužek posameznikov brez prehrane ne bi zadoščal za željeno nabavo. 1 , Tretja napaka jo bila, da nekatere po~ 1 družnice prejetih nakazil niso razdelile zato, ker jih niso prejele istočasno izsa vse pro-rflee, ter so jim nakazila v predalih po ®nem mesecu propadla. Dogajalo pa se je *elo to, da so nekateri sebični odborniki •ebi nabaviti več kot so potrebovali (goj-*erje, plašče itd.), za stvarne potrebe članov pa niso vodili pravične brige. V kolikor pa *o se. nakaznice in boni razdelili, pa jih skoraj prav nikjer niso vpisati v industrijsko karto, ter tako ni bilo kontrole o tem, kar so posamezniki že prejeli. Zato so nekateri nabavili večkrat, drugi pa za-Ia0 šla v bodoče vsa preskrba samo po ob- fcšr cula Bovanju pristojni prosilci. V . prihodnjih dneh bo ministrstvo preskrbe tujji vsem E.iudskini odborom izdalo tozadevno navo-ptio. Ta način je edino pravilen za hitro 10 pravično nabavo potrebščin. Toda če naši sindikalni forumi KSS-i, KOZ-ji in podružnice ne bodo dovolj tesno sodelovati r organi naših Ljudskih odborov, bo nastal zopet nered in bodo zopet prihajale pritožbe. Po sklepu IV. plenuma GO ESJ morajo vsi forumi imeti posebne referente in komisije za preskrbo in stanovanja. Ti referenti in komisijo bodo imele v glavnem sledeče naloge: Vsi referenti za preskrbo pri okrajnih KSS-ih so dolžni, da se takoj povežejo z Okrajnim LO, odsek za preskrbo, ter bodo tako vedno imeti pregled nad vsemi kontingenti blaga, ki pridejo za potrebe celega okraja v razdelitev. Referenta 0L0 in okrajnega KSS-a bosta napravila procentualni ključ razdelitve na posamezne KLO, da bodo dobiti vsi pravično količino po sestavu prebivalcev. Upoštevati je treba teritorij celotnega okraja kljub temu, da obstoja v okraju več KSS-ov. Da bo delo lažje, naj komisije za preskrbo pri KSS-ih zberejo statistične podatke za vsak KLO ločeno, zlasti koliko je tja pristojnih delavcev. Nato naj referenti in komisije pri KSS-ih / ati še bolje pri podružnicah, določijo za vsak KLO poštene in' vestne delavce, da bodo tam v KLO pomagali pravično razdeljevati vse kontingente. Razumljivo pa je, da bi delali napake, če ne bi poleg delavcev in namščencev upoštevali tudi potreb ostalega delovnega ljudstva. Ti referenti okrajnih KSS-ov pa naj takoj zahtevajo, da bodo imeti okrajni LO, pa. tudi KLO čimprej uvedene kartotečne liste, na katerih bo vedno vpisano, kaj in kdaj je kdo že prejel. Ti kartotečni listi morajo spremljati vsakega posameznika. Obenem pa pesebej opozarjamo na to, da bodo imela podjetja, pri katerih porabijo delavci — zaradi narave dela — več obleke in obutve, tudi v bodoče možnost, da nabavljajo obleko in obutev na svoj naslov, direktno od okrajnih LO. To velja pred vsem za tista podjetja, ki plačujejo svojim delavcem dodatni dinar. Iti je predpisan v uredbi o plačah. Tako tesno sodelovanje z organi naših ljudskih oblasti in sindikatov bo gotovo največ pripomoglo, da bodo nakaznice in boni za nakup industrijskih ’ premetov zelo hitro in pravično razdeljeni. Za dosego tega pa je predpogoj, da bodo ti zastopniki sindikatov sami, vsi do zadnjega pošteni in pravični. Kot d »sedaj, pa velja tudi za bo-1 dioče kot najučinkovitejše sredstvo sodelovanje vsega delovnega ljudstva. Navedene in ostale naloge bodo referenti in komisije za preskrbo pri vseh sindikalnih forumih v tej smeri lahko vršiti, v zaščito delavcev oziroma njihovih potreb. ( Nujno pa je, da se v bodoče mnogo bolj pazi na hitro in pravično preskrbo iu razdeljevanje kot doslej. Nujno je, da se vodi neizprosna borba proti protekcionaštvu in korupciji, da se podvoji budnost, kdo špekulativno in izkoriščevalno izrablja položaj. To nalogo naj vršijo vsi člani sindikatov množično, posebej pa še imenovani referenti in komisije. Zelo bo ^koristilo ugledu naših forumov, da nam v bodoče pošiljate vsa svoja opazovanja ter . ncpravlla-sM - - i»»o»kri)L Mi bomo konkretno, osebe in kraje, ki bi še no znali razumeti interesov skupnosti delovnih množic, javno objavljali. Samo s takim sodelovanjem in s tako kontrolo bomo lahko dosegli to, da bo vsak delavec, ki bo zaprosil pri KLO za nakaznico, to tudi 1 dobil, razen če iz pravičnosti ne bo že dodeljena še bolj potrebnim. BOM. Mir, demokracija in organizacija . Združenih narodov Končal se je sestanek organizacije Združenih narodov v New Yorku. Kaj nam je pokazal ta sestanek? Tudi v organizaciji Združenih narodov ®ta trčili druga ob drugo tisti dve smeri, I "i jih je sovjetski zunanji minister tov. Molotov podčrtal v nekem svojem govoru najvažnejši smeri v vsej mednarodni Politiki. Prvo smer predstavlja predvsem O nastanku ruske države Nemška zgodovinska znanost je odrejala slovanskim narodom sposobnost Ustvarjati države. Kakšen je bil namen takim trditvam, ni težko razumeti. Nemški zgodovinarji so s tem opravičevali nemške imperialistične težnje, skušali so dokazati, da so le Germani — ali v še ožjem smislu — le Nemci ustvarjalci držav M torej pravi zaščitniki civilizacije in kulture. Take hote zmotne in lažne teorije ®o seveda posebno vneto začeli zagovarjati nacionalsocialistični-zgodovinarski pisuni, ker so hoteli pripraviti nemški na-rod na osvajalno vojno tudi ideološko. Kakšen je bil uspeh takih l-ažnih nacističnih teorij, je pokazala druga svetovna Vojna. Slovanski narodi so v njej še enkrat pokazali, da so zmožn.; ustvarjati države — ip to celo v popolnoma novih, drugim narodom doslej neznanih oblikah in da se ob slovanskih državnih tvorbah zaradi njihove trdnosti razbijajo vse "Bile, ki bi jih hotele uničiti. Kar je dokazala najnovejša zgodovina, to dokazujejo tudi obdobja najstarejše Zgodovine slovanskih narodovv. O tem je govoril sovjetski akademik B. D. Grekov , ha slovanskem kongresu v Beogradu. V svojem govovu je. poudaril, daje za ustvarjanje slovanskih držav 6. stoletje naše/ure Važno obdobje, kajti takrat so nastale pri skoro vseh slovanskih narodih prve držav. Be oblike. Posebno važno je to dejstvo za Zgodovino ruskega naroda. V ruskem zgodovinopisju sta si stali že od vsega začetka nasproti dve skupini zgodovinarjev: hrva je zagovarjala mnenje, da so ruskp državo ustvarili skandinavski Varjagi, dru-pa, da je nastala ruska dr&ava pred. Vsem zaradi notranjegi razvoja staroslovanske družbe, ne da bi se mogla seveda teogniti tudi vplivom iz obdajajočega jo tujega sveta. Krav temu važnemu vprašanju: kako je hastala ruska država? —- ;j,e posvetil aka-' demik. Grekov celo vrsto svojih del. Tako anglosaška , skupina s - svojimi imperialističnimi interesi, drugo smer predstavljajo resnično demokratične države, zbrane okrog Sovjetske zveze. To seveda ne po-' meni, da predstavlja anglosaška skupina tako skupino držav, ki bi je ne razkrajala globoka notranja protislovja. Dejstva govore drugače. Dejstva govore o tem, da obstoje tako v Angliji kakor v ZDA močna je že 1. 1945 iSšla njegova drobna knjižica »Boj Rusije za ustvaritev svoje države«. V njej je Grekov obdelal tako zunanjepolitične kakor tudi notranjepolitične pogoje za nastanek ruske države. Da bi dobil jasen odgovor na glavne vprašanje, je bilo treba Grekovu znova oceniti številne latinske, grške, arabske, frankovske in slovanske vire za najstarejšo slovansko zgodovino. S to oceno je dal Grekov sijajen zgled za svojo trditev, da opazovati ni tako lahko delo, kakor sj to ljudje navadno mislijo, že g tein . kritičnim pretehtavanjem znanih zgodovinskih virov se je Grekov dokopal do popolnoma novih in trdnih ugotovitev. To dejanje akademika Grekova nam kaže, da je mogoče celo pri na videz že popolnoma dognanih in do konca raziskanih stvareh še vedno odkriti kaj novega, če se lotimo predmeta, z nove strani in z novimi znanstvenimi načini. Posebno veliko novega pa je odkril Grekov, ko je raziskoval notranji razvoj staroslovansko družbe. Oprl se je pri tem na Ma>rx-Engelsove ugotovitve o družbenem razvoju in je tako razjasnil celo vrsto vprašanj, ki so bila doslej trd oreh za zgodovinsko znanost. Mnogo mu je pomagala pr; tem tista panoga zgodovinske znanosti; ■ ki postaja za starejšo zgodovino človeške družbe odločilne važnosti, t. j arheologija. Arheolog po navadi nima opravka s pisanimi zgodovinskimi viri, temveč izkopava predvsem take preostanke iz davnega življenja človeške družbe, ki so bili v najtesnejši zvezi z materialnim obstojem človeške družbe. Arheolog izkopava človeška bivališča, oblatila, ostanke živil, okostja ljudi in živali, grobove, orosl-je itd. Posebno važni so preostanki orodij, ker nam pričajo o najvažnejšem v človeškem življenju, t.' j. o tem, kako je človek nekoč delal. Iz tega, kakšna orodja je človek uporabljal pri svojem delu, pa lahko z veliko gotovostjo sklepamo, kakšno je bilo razmerje med 1 človekom in človekom./ Arheologija nam torej s svojimi odkritji razkriva .ves družbeni ustroj, ves družbeni red. Sovjetski arheologi Ravdonikas, Ry-bakov in Tretjakov so s svojimi novimi Izkopavanji omogočili Grekovu, da je do- ki se upirajo nemarni to pogubni tmperial Mični zunanji politiki ter nazadnjaški notranji politiki. Na sestanku organizacije ZD pa je bilo seveda slišati samo glasove imperialističnih krogov v Angliji in ZDA. Samo imperialističnim težnjam lahko koristi nazadnjaška gonj® proti soglasju med tremi velesilami: Sovjetsko zvezo, ZDA in Anglijo. Ves krik o »pretiranem« uporabljanju pravice tako imenovanega veta ni imel drugega namena kakor to, da razbije sodelovanje med tremi vodilnimi državami na svetu. Kakor na pariški mirovni konferenci se tudi sedaj ni posrečilo, da bi mednarodna reakcija zasejala razdor med protihitlerjevske zaveznike. Za ta uspeh gre vsa zasluga sovjetski dele. gaciji, ker je znala vselej in povsod odbiti srdite napade proti temeljem, .na katerih je zgrajena organizacija ZN, s tolikšnim mirom in preudarnostjo, da so morali tudi najhujši nasprotniki mednarodnega sodelovanja začasno odnehati. Značilno je bilo za zadnji sestanek organizacije ■ ZN, kako se je nagibala tehtnioa mednarodne politike sedaj na stran imperialističnih sil, sedaj na stran resnično demokratičnih in miroljubnih sil. Ko je šlo za to, da povedo članice organizacije ZN, koliko njihovih čet je na ozemljih zavezniških dežel, ko je šlo za razorožitev, za prepoved atomskega orožja, za mandatna ozemlja, so prevagala imperialistična stremljenja. S sklepi o teh vprašanjih se stvar miru m demokracije ni okrepila. Nasprotno, ti sklepi so v največjo škodo tako miru kakor demokracije in s tem tudi v škodo ugledu same organizacije ZN Zato pa je napravila organizacij^, ZN precejšen korak dalje v vprašanjih glede Španije in rasnega preganjanja v Južnoafriški uniji. Sprejeti predlogi so razveselili vse resnično napredne sile, ker so dokaz, da organizacije ZN vendarle ne morejo nazadnjaški krogi izkoristiti tako- do kraja, kakor so to delali z nekdanjim Društvom narodov po prvi svetovni vojni. Posebno mnogo upa pa vzbuja dejstvo, da bo Svetovna sindi- kalna, federacija lahko sedaj pomagala pri dela za krepitev miru in demokracije, ker ji je omogočeno delovanje v okviru Ekonomskega sveta organizacije ZN. 70 milijonov organiziranih delavcev je ogromna sila in bo njen glas morala organizacija ZN brez dvoma upoštevati. > Kako pomembno je delo organizacije ZN na sploh in kolikšnega pomena, je vsak tudi najmanjši uspeh demokratičnih in miroljubnih sil v tej organizaciji, nam postane očitno, če pomislimo, kakšni dogodki so spremljali zadnji sestanek organizacije ZN. Besna gonja reakcionarnega časopisja proti naprednim silam se'je v tem času še celo povečala. In to je razumljivo, saj' je mednarodni reakciji vsako orodje miru trn v peti. Po reakcionarni poti so začeli hoditi celo mnogi listi, -ki se bavijo z znanostjo. čedalje več člankov se pojavlja v angleškem jn ameriškem znanstvenem tisku, ki govore o atomski energiji in njenem izkoriščanju za imperialistične namene. Volivni rezultat v ZDA skuša mednarodna reakcija razlagati kot »obrat na desno«.' Anglija se tudi v notranji politiki odreka starodavnim demokratičnim načelom in uvaja obvezno vojaško službo, že teh nekaj dejstev priča, da skuša mednarodna reakcija po drugi poti doseči to, česar ne more doseči na mednarodnih konferencah. Zato je treba krepiti in utrjevati vse napredne, resnično demokratične in miroljubne sile, zato je treba s še večjo energijo ohranjati nedotaknjene demokratične osnove organizacije ZN. Da je to mogoče doseči tudi v okviru posameznih dežel — ne le resnično demokratičnih, temveč tudi imperialističnih — dokazujejo nešteta dejstva: naraščanje glasov, naprednih strank pri volitvah, demonstracije proti fašizmu, »upor« laburističnih poslancev proti zunanji politiki laburistične vlade itd., itd. Vse to nam je porok, da se organizacija: ZN ne bo spremenila v staro Društvo narodov in da njeno delo ne bo omogočilo tako nesrečnih posledic kot nekdanje DN. Košir Mirko Zakaj smo s$ postaviti v tekmovanju nalogo za losr % presega lanskega odkupa svinjskih kož? Odiranje prašičev je pri nas že star običaj; prav tako pa ima svojo tradicijo tudi usnjarska industrija, ki se foavi z izdelavo svinjskega usnja. Marsikdo bo vprašal, zakaj -je baš svinjska keža tako .pomembna, ko pa je vendar obutev iz govejega ali telečjega usnja boljša. Inozemstvo se za naše svinjsko usnje zelo zanima, saj ga nujno potrebuje za izdelate galanterijskih izdelkov, za tapeciranje in podobno. Naša usnjarska industrija je že pred vojno izkoriščala povpraševanje inozemstva po tem usnju in je bil izvoz že tedaj precejšen. Nase današnje načrtno gospodarstvo je izvoz svinjskega usnja postavilo na prvo mesto im doseglo to, da sedaj zamenjujemo v inozemstvu svinjske kože z govejimi. To zamenjavanje, je bilo vodilo pri pogajanjih) z inozemskimi kupci svinjskega usnja. Danes dobimo za eno svinjsko kožo, ki tehta sveža približno 7 kg, v zameno 30 kg goveje kože. To ee pravi, da dobimo za eno svinjsko kožo štirikratno količino goveje kože. To nhm pove, kako važna je izdelava svinjskega usnja, saj z zamenjavo oskrbimo naše delovno ljudstvo z dobro obutvijo. Naše ljudske' oblasti so pravilno ocenile pomen svinjskega usnja in so zato izdale odločbo, da bodo vse prvovrstne kože nagrajene z govejim usnjem, razen tega pa je tudi odkupna cena za prvovrstne kože določena višje kot za ostale kože. Prav zaradi velikega pomena svinjskega usnja za naše gospodarstvo gradi zdaj naša ljudska oblast na Vrhniki, v starem centru naše usnjarske industrije, veliko tovarno za predelavo svinjskih kož. Ta tovarna bo imela večjo zmogljivost kot doslej vse ostale tovarne skupaj. Za odkup svinjskih kož je pooblaščeno državno podjetje KOTEKS, ki ima svoje zbiralce v vseh okrajih in zato ni težko oddati kože v prave roke, da bodo v prid naši industriji. . KOTEKS. Prva skupščina Rdečega križa Jugoslavije Prva skupščina jugoslovanskega Rdečega, križa,. ki je zasedala v Beogradu 15. in 16. decembra,, je sprejela resolucijo, v kateri je poudarjena požrtvovalnost prebivalstva pri reševanju ljudi v narodno - osvobodilni borbi. Rdeči križ Jugoslavije je postal množična ljudska organizacija. V zvezi z njegovim delovanjem v povojnem obdobju je skupščina’ ugotovila sledeče: Po vojni je bilo pri nas težko stanje, a izdatno pomoč so nudili preko organizacije Rdečega križa jugoslovanski izseljenci in društva. Zdravstveno stanje naših narodov zaradi minule vojne ni zadovoljivo. Naloga Rdečega križa je, da usposobi potreben zdravstveni kader. Prav tako je dolžnost RK, da sodeluje z vsemi ljudskimi množičnimi organizacijami v boju za trajen in pravičen mir. Da bo RK Jugoslavije lahko izpolnil te naloge, bo moral še bolj razširiti svoje delovanje med ljudskimi množicami im usta- kazal, kako so v krilu stare ruske družbe nastajali pogoji za ustvaritev ruske države. Te nove družbene sile, ki so porajale novo rusko državo, so bile tolikšne, da so se morali Varjagi popolnoma zliti z ruskim ljudstvom, če so hoteli vplivati na njegov razvoj, morali so se poslovaniti. Tako je Grekov ovrgel vse zmotne teorije o nastanku ruske države in enkrat za vselej onemogočil, da bi sovražniki ruskega naroda — in sploh vseh slovanskih narodov — mogli znanstveno dokazovati, da so slovanski narodi nesposobni za ustvarjanje na političnem področju. Z deli o kulturi in posebej še o umetnosti Kijevske Rusije je Grekov dokazal mogočne ustvarjalne sposobnosti ruskega naroda tud; na področju kulture in umetnosti. Dele akademika Grekova bo moralo postati zgled za znanstvenike vseh ostalih slovanskih narodov. Posnemanje tega zgleda ni le ozka znanstvena zadeva, temveč pomeni reševanje izredno važnega vprašanja današnjega dne — namreč obrambe slovanskih narodov pred napačnimi očitki in e tem krepitev resnično miroljubnih sil po vsem svetu. Kar krepi miroljubne sile, pa je danes v soglasju z napredkom in demokracijo. In to je tudi eden glavnih naukov slovanskega kongresa v Beogradu. Košir Mirko Nemški fašizem pod demokratično krinko Kdor zasleduje razmere v ppvoj.nl Nemčiji, vidi, kakšna je razlika med raznimi zasedbenimi conami. Iz sovjetske cone je pobegnili a večina onih moških prebivalcev, ki so imeli posebno krvave roke, pod okrilje »zaveznikov« ... To*eo nemški graščaki, jun-kerji, kapitalisti, ravnatelji' trustov, bank, časopisov, oficirji, .hitlerjevski banditi vseh vrst itd. Teh pa ni bilo malo. Zato. se, stanje v sovjetski coni dobro razvija. Nemško delovno ljudstvo pa dela dalje. Ostali zavezniki pa na škodo in žalost vseh demokratičnih množic postopajo na-jprotoo. Oni hočejo aupet oživeti stari aem- navljati svoje odbore vsepovsod, kjer jih doslej še ni bilo. Kovinarji iz Slovenske Bistrice za Albanijo Delavci in nameščenci tovarne kovin smo na svojem množičnem sestanku enoglasno sklenili, da bomo darovali po en procent svoje plače za poplavijemce v Albaniji. Ker smo se skupno borili, si bomo tudi v miru pomagali pri obnovi, saj nas vse druži en duh, duh novega časa. Danes smo svojo obljubo že izpolnili. V skupnem znesku 63.000 din, ki ga je darova] okraj Slov. Bistrica, je vštet tudi naš prispevek — 15.000 din. Morda je to v primeri z drugimi tovarnami majhna vsota, toda nas je malo in kar smo darovali, smo dali z zavestjo, da se bo ves narod odzval in da bomo v skupnosti zbrali pomoč, ki bo nesrečnim bratom iz Albanije vsaj nekoliko olajšala trpljenje. S. K. ški fašistični in militaristični duh — duh »revanže«. Mi, ki smo bili v zadnji vojni 1941—1945 prizadeti, dobro vemo, kam lahko privede taka politika. Pisec teh vrst, ki je bil sam v nemškem vojnem ujetništvu med Prvo svetovno vojno v letih 1916 do 1917, lahko resnično zapiše, kako so že takrat delali ti pobesneli človeški izvržki z vojnimi ujetniki, seveda predvsem s Slovani, Da pa boste še bolj verjeli, bom citiral izvleček iz knjige »Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije«, iz leta 1937 na strani 404, kaj piše iz nemškega ujetništva se vrnivši zdravnik Aleksander Jablanov. Takole piše: »Bilo je leta 1917. Ruski zdravniki iz nemškega ujetništva, zamenjani z nemškimi zdravniki iz ruskega ujetništva, - so izpovedali, da je od dveh milijonov ujetih Rusov umrlo v Nemčiji nad pol milijona. V grobove so jih pihnile nemške krogle, nemške verige in palice ter nemški glad in uši. 500.000 mrtvakov — če bi jih zložili v vrsto po dva, bi bila to aleja od Petrograda do Moskve... 0, da bi to ujetništvo bilo podobno ka-torgam Dostojevskega — kako veseli bi bili naši ujetniki. Tako pa živijo slabše od psov, imajo manj pravic- od teh in so gladnejši od njih. Kako jih hranijo? Tri osminke funta (funt 409 52 g) kruha n .a dan, obed je topla voda, pomešana z moko, dalje krmilna repa ali narezana slama. Oblita s tisto »juho«. Naši ujetniki neprestano rijejo in stikajo po pomijah in greznicah — kot psi. Tam pobirajo slanikov e glave in krompirjeve olupke ter jih požirajo hlastno kot psi — zveri! Stražarji jih pretepajo in bijejo s palicami po licu .— ne morejo jih odgnati... Vsakemu ujetemu vojaku odvzamejo škornje in mu dajo slabe čevlje in dvoje tenkih oblatil. Le-ta so jim tildi nočna odeja. Perila ne najdeš pri 70 %> ujetnikov, če ga pa že kdo ima, ie polno uši. Vsako taborišče je staja pol golih, gladilih živali, med katere prihajajo tudi nemški zdravniki' samo s palico v roki. Ne moremo opisati, kako jih bijejo, kaj šele utemeljiti, zakaj jih bijejo. Ge ne stojiš pred oficirjem kot sveča, dobiš po licu! Niti najbrutalnejši ljudje ne pretepajo tako svojih psov, kakor pretepajo rueke uje talke v nemškem ujetništvu. SOVJETSKA ZVEZA. — Sindikalne rotitve, Prezidij Vsezveznega centralnega Sovjeta zveze sindikatov je sklenil, da bodo v letu 1947. volitve v komiteje sindikatov republik, pokrajin, oblasti, kakor tudi v centralne komiteje. Prirodoslovcc Oudin v Moskvi. Na povabilo Akademije znanosti ZSSR je obiskal Moskvo francoski znanstvenik Auguste Oudin, rektor francoske gozdarske šole. Zastopniki britanskih sindikatov v Sovjet-1 siti zvezi. Delegati britanskih sindikatov so v teku tritedenskega bivanja v Sovjetski zvezi proučili uspehe Sovjetske zveze na socialnem in kulturnem polju. Delegacija je obiskala podjetja v Moskvi, Leningradu in Doneškem bazenu. Ogledali so si tudi razstavo »Obleganja Leningrada«. Način in hitrost obnove porušenih področij ter izgradnja gospodarstva je napravila na delegate globok vtis. Znanost v Sovjetski rvezi. Profesor AM-mov je končal vrsto važnih raziskavanj v zveži z očuvanjem kovin pred rjavenjem. Profesor Akimov pripada mladi generaciji ruskih znanstvenikov, vzgojenih pod vodstvom sovjetskih oblasti. Dvig tekstilne proizvodnje. Letošnja proizvodnja volnenih in svilenih tkanin se je povečala za 35 % v primeri z, lansko proizvodnjo. Veliko tovarn so oskrbeti z novimi stroji. Elektrifikacija v Litvanski SSR. Do leta 1950. bo pričelo obratovati okrog 120 električnih ceniti a 1 manjšega obsega. Vlada je ‘odobrila 2 milijona rubljev za gradnjo teh malih električnih central po vaseh. Nova zmaga na področju tehnike. Zavod za železniški promet v Sovjetski zvezi je zgradil močno lokomotivo za tovorne vlake. Ta lokomotiva pelje lahko 4000 tonski vlak s hitrostjo 80—90 km na uro. Prihodnje leto bodo pričeli s serijsko proizvodnjo te nove vrste lokomotive. ČEŠKOSLOVAŠKA. — Delo sindikatov. ■ Na koncu zasedanja Centralnega sindikalnega sveta, pri katerem so prvič sodelovali tudi vojaki, so sprejeti resolucijo, v kateri so ostro obsojeni poskusi vseh, ki poskušajo onemogočiti izvedbo programa Narodne fronte. Ti škodljivci, katerim je namenjena obsodba, so zlasti ostanki onih elementov, M so bili soglasni z nemško okupacijo in so hoteli sedij pomagali, da se staro agramo-kapitalistično stremljenje čim bolj okrepi. Češki kovinarji — maršalu Titu. Zastopniki sindikalne organizacije in tovarniškega sveta združenih topilnic jekla v Jinicah — Cenkovu, so izročili jugoslovanskemu poslaniku v Češkoslovaški darilo za maršala Tita. Delavci so darovali kladivo, v katerem je vrezana kopija spominske plošče, ki- je na poslopju tovarne, v kateri je delal leta 1912. maršal Tito. BOLGARIJA. — Gostovanje sk»pijanskega radijskega zbora- Sofijo je obiskal skopljan-ski narodni radijski orkester, radijski zbor, narodna radijska skupina »Biljana« in laza-ropofjska folklorna skupina. Priredili so že več koncert« v v Čustendilu :in Dupnici. Obiskati bodo tudi ostala mesta Bolgarije in Pirinske Makedonije. Obletnica leipziSkcga procesa. Bolgarski tisti so objavili te dni znameniti govor tov. Dimitrova, sedanjega voditelja Bolgarije, ki ga je i mel kot obtočen ec na iei pziškem procesu. Po požigu nemškega parlamenta, ki so ga nemški fašisti sami zažgali, so se hoteli oprati pred svetom zločina dn vreči vso krivdo na revolucionarno delavsko gibanje. Zato so postavili pred sodišče med drugimi tudi bolgarske antifašiste Dimitrova, Popova in Taneva. Dimitrov pa je na procesu pokazal, kdo je pravi zločinec im obsodil fašizem, napovedal njegov poraz in pozval vse svobodoljubne in demokratične sile na svetu na odločno borbo proti fašizmu. TURČIJA. — Protidemokratični val. Po večjih mestih Turčije zapirajo še naprej javne delavce in ugledne ljudi pod pretvezo, da delajo proti sedanjemu političnemu režimu. Delavsko-kmetska socialistična stranka in socialistična stranka sta razpuščeni, ■iimovina pa zaplenjena. Listi poročajo, da bo ministrski svet v kratkem pregledal načrte o delavskih organizacijah, ki imajo namen preprečiti delavnost delavskih organizacij. Že sedaj je razpuščenih okrog 600 sindikalnih organizacij. Nemški zdravnik je operiral naše vojake vedno brez olajševalnega sredstva. Na naše vprašanje, zakaj tako, je odgovoril: »Na njih se učim.« Saj to ie podobno vivisekciji (seciranje živih živali!) Kakor■ poskuša medicinke na zajcih, psih in opicah, tako je delal ta zdravnik na živih ruskih telesih! Ujetniki so taki siromaki, da se ne morejo niti položiti, niti protestirati, celo jokati ne smejo. Nemške policijske pse dresirajo za lov na ruske vojake. Gorje, če bi se kdo branil in sunil od sebe psa, ki ga grize v meso! Samo bežati sme, če more... Naše vojake vpregajo v pluge namesto konj; zlasti so jim pri srcu močni kozaki, da jim razrivajo zemljo. Toda konj ne gonijo tako kruto — z živalmi ravnajo Nemci humano! In kazni za prestopke! Privezovanje do onemoglosti in nezavesti, palice, bič, vklepanje v verige; kaznjenci morajo neprestano hoditi vklenjeni po taborišču, niti za trenutek . se ne smejo odpočiti. Sicer jih razpenjajo in vklepajo v verige tako, da jim te režejo meso do kosti. Nemci sami smatrajo to kazen za najhujšo: zato vtikajo privezanim toplomer v usta in opazujejo padanje temperature ... Ko se tako znašajo nad svojimi ujetimi sovražniki, se kot pravi barbari še naslajajo nad svojo rabeljsko surovostjo. Ponoči odpenjajo ujetnikom obleko, da ne hi ubežali. Od mraza posinela telesa drhtijo, se vijejo in stiskajo, da bi se ogrela, saj so pokrita le s pičlo in gnoju podobno slamo. Zjutraj pa jih razženejo z bajoneti na vse strani. Kadar zmagujejo Nemci, je življenje ujetnikov strašno; kadar pa jih dobivajo po glavi, se stanje hitro zboljša. Vendar otekajo skoro vsem noge od gladu in taki morajo hoditi na delo po 10 vrst daleč — celo na fronto, kamor žvižgajo naše, ruske krogle. Podobno in še slabše so ravnali Nemci z vojnimi ujetniki tudi v zadnji vojni. S politiko zaščite in podpiranja ostankov nemškega fašzma in militarizma, utirajo maši zapadni »zavezniki« pot novi nemški agresiji in tako pripravljajo trpljenje in smrt novim milijonom poštenih, delovnih ljudi. T. H. Pomožni organi socialnega skr&sšva' Naša ljudska oblast stoji dosledno na stališču čim širše in čim učinkovitejše udeležbe delovnih množic pri izvajanju državne oblasti, ki je danes njihova, ljudska oblast Zato _tie tudj po vseh ustanovah, ki jih organizira ljudska oblast, predvidena možnost in oblika, v kateri morejo sodelovati predstavnika ljudstva, zlasti _predsiBjvnifcj naših sindikalnih organizacij, Sodelovanje teh predstavnikov je posebno važno pri ustanovah, ki' delujejo in so ustanovljene prav v korist delovnega ljudstva, kakor je to na primer naše noro socialno zavarovanje. 2e zakon o socialnem zavarovanja delavcev, nameščencev in uslužbencev z dne 26. julija t L je predvidel ustanovitev posebnega sveta socialnega zavarovanja FLRJ, k], maj bi pomagal ministru za tMo FLRJ pri vodstvu državnega socialnega zavarovanja. Prav tako je že ta zakon predvidel ustanovitev posebnih zdravni-ško-delavskih strokovnih komisij, kj naj ug otavi j a j o nesposobnost za delo odnosno zmanjšanje delovne sposobnosti ponesrečenih zavarovancev. Pred kratkim pa je vlada FLRJ z uredbo o ustroju jn pristojnosti Državnega zavoda za socialno zavarovanje z dne 8. novembra t. i. (Uradni list FLRJ z dne 22. novembra 1946) podrobneje uredila vsa ta vprašanja in s tem pripravila vse za njihovo čimprejšnjo oživitev. »Minister za delo FLRJ pa je z odredbo o sestavi in delu ddiravniško-delav-skih strok ovni tf komisij in strokovnega zdravniškega sveta pri ravnateljstvu Državnega zavoda za" socialno zavarovanje, ki. je stopila v veljavo 10. t m., dal že povsem konkretna navodila za čimprejšnjo ustanovitev teh pomožnih organov socialnega zavarovanja. Svet socialnega zavarovanja FLRJ ima nalogo, da ohrnava vsa važnejša vprašanja vsedržavnega obsega iz socialnega zavarovanja, zlasti ona, .ki so v zvezi z našim splošnim državnim gospodarskim in finančnim načrtom. Prav tako se more ustanovit; svet socialnega zavarovanja v repuhličnem merilu in z nalogami reptibli-čnega pomena, ki ga sklicuje republični minister dela. Podrobnejše določbe o delovanju teh svetov bo predpisal, zvezni odnosno republični minister dela. Roleig teh posvetovalnih teles, fei delujejo prj ministrsitvih dela, imamo podobne organe, ki pa delujejo pri podružnicah Državnega zavoda za socialno zavarovanje in pri njihovih, izpostavah. Njih naloga je že bolj prijemljiva od naloge svetov socialnega zavarovanja, kajti oni morajo bit;, posredniki med ustanovo socialnega zavarovanja in zavarovanci samimi, s tem pa morajo dajati 'izredno koristne nasvete ravnatelju podrtenice odnosno šeifiu izpostave za izboljšanje in čim učinkovitejše izvajanje socialnega zavarovanja- Poleg uslužbencev dofične ustanove socialnega zavarovanja sodeluje namreč v teh strokovnih svetih določeno število — od 3 do 7 — predstavnikov sindikalnih organizacij, ki jiih delegira odgovarjajoči sindikat- ~ n; odbor (glavni odbor, krajevni sindikalni svet, krajevni smldlikalni odbor ali pa tudi podružnični odlbor). Pri poverjeništvih, kjer strokovni sveti niso predvideni, morejo sindikalne podružnice vendarle delegirati svoje cjelegate v pomoč in podporo poverjenikom pri njihovem tdielu. S tem je torej delovnemu ljudstvu dana še ena možnost, da direktno vpliva in pomaga^ posameznim ustanovam socialnega zavarovanja, in - mojstrico nobene učne pogodbe. "Nadaljnje brezdušno izkoriščanje vajenk v delavnici gospe Horvat pa je ukinila Inšpekcija dela, ki je poskrbela, da so prišle vajenke dlo svojih, z zakonom zaščitenih pravic, medtem ko je prejeta izkoriščevalska mojstrica kazen, ki naj jo pouči, da' se v novi, ljudski državi za vedno minuli Sasi, ko se je smelo po mili volji izkoriščati vajence. ^ M. Z. SkušaIS bomo naše sindikalno deloi čim bolj razviti Kljub temu, da je sindikalna podružnica v tovarni »Šumi« šele nedavno ustanovljena, je vse svoje naloge, ki si jih zadala v tekmovanju, izpolnila. Nia sindikalnem sestanku smo sklenili, da bomo napravili 1000 prostovoljnih ur za obnovo. Delali eno v Ponikvah pri Dobre* polju ter pri Sv. Trojici pri Dolskem. Pospravljali smo ruševine, pripravljali pesek za- zidavo in odvažali uporabljiv material ter pomagali kmetom pri pospravljanju poljskih pridielkov. Udeležili smo se tudi prostovoljnega dela na gradnji ceste Ljubljana —Ježica^ Čeprav sindikalna podružnica obstoja te nekaj mesecev, si je postavita v tekmovanju naloge in jih tudi v polni meri izvršila. V nadaljnjem tekmovanju sc bomo postavili nov® naloge. Poskrbeti bomo tudi za naš politični in sindikalni študij, ker vemo, da napa je izobrazba nujno potrebna. Ponosni smo, da smo člani sindikata in bomo stremeli za tem, da bomo naše sindikalno delo čim bolj razvili. A. J. OBJAVE PRVI JANUAR JE PLAČAN, DELA PROST DAN Ministrstvo za delo Ljudske republike Slovenije sporoča: Dodatno k našemu obvestilu glede praznovanja 1. januarja sporo« čarno, fin je 1. januar n\nr n.n. dela. rrrrr-t d n«, OBVESTILO IZ LITIJE Redni' občni zbor podružnice ZŽPDNJ Litija se vrši v nedeljo, 5. januarja 1947, ob 9. uri dopoldne v prostorih gost itn® Grošelj- VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM Vsem sindikalnim forumom sporočamo, da smo 'izlet udarnikov, ki je bil dotočen za prvo nedeljo v januarju, preložili na poznejši č^s. GO ES Slovenije POZIV Državni zavod za socialno zavarovanje, filiala Ljubljana poziva vse lekarne, bolnišnice, zdravilišča, kopališča, ortopede, optike in vse druge dobavitelje, kajicr tudi vse zdravnike, da takoj prve dni v mesecu januarju 1947 predložijo pristojnim filialam, oz. poslovalnicam vsega Federalnega zavoda vse račune za storitve in dobave, ki se nanašajo na leto 1946. Predložitev računov za leto 1946. je zelo nujna, ker mora Državni zavod kot naslednik Federalnega zavoda poslovanje za leto 1946 zaključiti v doloeenom roku in da bo mogoče čim pr e j poravnati obveznosti iz starega poslovanja. Bolnišnice in zdravilišča naj sestavijo račune za oskrbo za vse oskrbovance, ki so bili, oziroma so v oskrbi do vštetega 31- decembra 1946- Za oskrbovance, ki se bod-o oskrbovali še dalje v mesecu januarju, naj izstavijo in predložijo račune posebej koncem januarja 1947. ali ob zaključku zdravljenja, oziroma po odpustu iz bolnice. Državni zavod za socialno zavarovanje, Filiala Ljubljana L Loglnov: VELIKO MESTO (Črtice o Moskvi) Naprej ob ulici, ki preide onkraj Beloruskega kolodvora v Leningrajsko cesto, .tam, kjfer sio med praznimi prostori stale 'pritlične hišice, se vrstijo nove večnadstropne hiše, bele, sive in svetlorjave barve, nato stadion »Dinamo« in Aeroport. Ponekod nove hiše že tvorijo strnjene četrti. Vse to sega prav do Himok, kjer se vidi rečni kolodvor kanala Moskva—Volga. Na ulici Gorkega niso samo zgrajene nove hiše; tudi ulico samo so temeljito pre-plamiralL Zdaj je mnogo širša in popolnoma ravna. Po -asfaltu ulice Gorkega in Leningraj- _ ske ceste, teh najvažnejših arterij mesta, dan in noč drvijo v obeh smereh tisoči avtomobilov, več deset metrov pod cesto pa švigajo lesketajoči se vlaki podzemne železnice. Obroč Sadovih. Sadove ulice, ki obdajajo mestno središče v obliki obroča, so bile prej precej zanemarjene. Avtomobili so se gnetli po ozkih uličicah. Njihove karoserije so se sklanjale nad, pločniki; N& križiščih, ki so bila zelo tesna zaradi nerodno postavljenih hiš, se je razlegal hrušč, hupanje avtomobilov in zvonci tramvajev, ki so se Ie s težavo prerivali skozi vso to zmedo. Zdaj vodi od trga pred Kurskim kolo. dvorom širok, asfaltiran ‘ trak magistrale. Nekoč tesna križišča — hrupna Suharev-ka, ki jo je sekala množica tramvajskih tračnic, trg Vstaje, prenatrpan Smolenski trg — so očiščena in preplanirana. Sadovi obroč ima zdaj mnogo večja promet, toda na ulicah tega ni opaziti. Samo tam, kjer se ulice obroča križajo z radialnima magistralami, se za nekaj hipov ustavljajo avtomobili, ki drsijo v različnih smereh. Na vseh Sadovih ulicah sio se naglo zidala številna' nova poslopja. Na nekaterih ulicah že stojijo nove hiše druga ob drugi in okna v različnih nadstropjih se leskeče-jo na soncu. Celo na tistem delu obroča, kjer rekonstrukcija še n; končana, vidimo onkraj plotov in starih poslopij gornja nadstropja novih, ogromnih stavb. Te stavbe čakajo, kdaj bo dokončano planiranje ulic. Takrat bodo njihova lepa pročelja dala magistrali končno, dovršeno obliko. Na križiščih obroča in glavnih, radialnih ulic bodo stali- spomeniki in obeliski, pred hišami pa, ki stojijo malo stran od ulice, bodo cvetlični nasad; in drevesa. Vzdolž ulice bodo zeleneli drevoredi lip in javorjev. Velika Kalužska ulica. Videti je, kot da je nekdo pomedel s »Kalužske ceste« razpokane in zanemarjene hišice ter redka, šibka drevesa, odpihnil vse blato in skrbno postavil vzdolž ulice drugo ob drugi visoke, prijazne hiše. Ta čudovit okras prestolnice je nastal na pobudo tovariša Stalina. ■ i Velika Kalužska je bila ena izmed prvih ulic, kjer je bila istočasno skoncentrirana izgradnja večjega števila novih hiš. ® Semkaj so prišle stotine delavcev, ki so jih vodili inženirji in arhitekti, pripeljali so mogočne’ gradbene naprave in material Tesarji eo smradili ob ulici plot; skozi njegove špranje sl lahko videl razkopano zemljo, kupe opek in tramov. Vzdolž cele Kalužske ulice so se istočasno lotili izvedbe gradbenega načrta. Vdolž ogromne črte, ki je merila več kilometrov, so po vrsti postavljali temelje velikih stanovanjskih hiš. Nad 'izkopanimi temelji so se dvigali žerjavi. Minilo je nekaj mesecev in žerjave so zakrili zidovi blokov hiš, ki so se dvigale iz tal. šest- do osemnadstropne hiše so se v parih vrstile k oddaljeni perspektivi magistral, k zelenju Neskučnega parka. Nista minuli dve leti, ko je na Kalužski cesti zraslo 14 večnadstropnih hiš in še vedno so rasle nove. Vsakdo, ki stopi na to ulico, občuduje širni prospekt, ki ga krasijo svobodno razmeščena poslopja, ki jih od pritličja pa do oejnega nadstropja osvetljuje sonce. Marsikje so že začrtane matematično pravilne črte radialnih magistral. »Prav Meščanska ulica je bila nekoč ulica tovarnarjev, davčnih zakupnikov in bogatih trgovcev,« piše v eni izmed svojih povesti pisatelj I. Gorbunov. Vsaka hiša Ima ogromno dvorišče, na katerem bi bilo dovolj prostora za konjeniško četo. Poleg tega še velik vrt, kjer cveto potonike, mačehe, marjetice ter rastejo sadna drevesa, ribdzelj in kosmulje,« Kljub temu so večino Meščanske ulice zavzemale pritlične ali enonadstropne lesene hišice, kjer so lastniki sleherno noč zapirali lesena polkna. ^ Med hišami so se raztezali plotovi s stalno zaprtimi vrati, onkraj plotov pa se je razgledal, večglasni lajež rejenih psov. Stara Meščanska ulica je pozabljena. Postala je Sirčka yi ravna in med večnadstropnimi hišami, ki so se zvrstile na obeh straneh ulice, ml več mrostora za hiše tr.gov- ____________ cev im njihove plotove. Ko pride ta ulica nad Železnico preko mostu Krestovskega viadukta, se neopazno zlije v .Jaroslavako cesto. . Včasih se je cesta vila med jamami in jarki, zdaj pa je postala čudovita magistrala,. ki je videti kot začrtana z ravnilom. Cesta je dobro razsvetljena in obrobljena z granitnim robom vzdolž pločnikov. Ob razširjeni in ravni Možajskl cesti so zgradili- lepa, nova poslopja. Nova Arbatska magistrala jo bo vezala s centrom. Od visokega novega mostu čez neko Moskvo bo ta najbolj ravna ulica v Moskvi peljala preko zmede stranskih uliq ob Arbatskem trgu h Kremlju in bo tako postala najlepša ulica v prestolnici. že pred vojno je bilo mogoče razpoznati obrise teh prečnih magistral, ki jiih je predvideval načrt, prav tako pa so bile temeljito rekonstruirane Kaljajevska, Novo slobodska, Krasnoprudna in Velika Doro-gomilovska ulica. Začela se je množična gradnja novih hiš v novem, jugozapadnem rajonu prestolnice, v Kuncevu, v Fdljah. Na ulicah in nabrežjih je bilo v petih letih zgrajenih nad 500 večnadstropnih stanovanjskih hiš. Raven in čist asfalt je pokril nagujjano površino ulic in trgov. Površina asfaltiranega in betoniranega tlaka se je 50 krat povečala. V načrtu je, da se nekatere ulice in trgi polijejo z raznobarvnim asfaltom. Tlak bo modre, sinje, oranžiaste ali zelene barve, ah pa ga. bodo krasile preproge iz asfalta v mavričnih barvah, ki se bodo skladale z barvo hiš. Vsako jutro je prihajalo na glavne ulice in trge več sto posebnih strojev. Pozimi so stroji čistili sneg, drobili led In posipavali ulice s tanko plastjo drobne- ga peska, poleti pa so jih pometali in polivali. Mehanizem je opravljal težko in zamudno delo kakih tisoč cestnih pometačev. Okoli pet strojev se nekajkrat sprehodi po trgu in trg je čist. O prahu, papirčkih in cigaretnih ogorkih ni niti sledu, asfalt, ki se je okopal v curkih hladne vode, se sveti in širi prijetno svežino In hlad. Zanimivo je opazovati večer v novem mestu. Nič več ni podoben samotnim in zvezdnatim večerom stare Moskve. • V poznih nočnih urah so ulice polne ljudi in avtomobilov. Moskva je samo v enem letu porabila več električne sile, kakor vsa bivša carska Rusija in trikrat več kakor Danska. Razširjenje in asfaltiranje ulic, preskrba mesta s čisto vodo, prepoved, da bi se v Moskvi gradila nova industrijska podjetja, elektrifikacija in oprema tovarn s posebnimi pripravami, ki odvajajo dim, izselitev tovarn in podjetij, ki kvarijo zrak, iz mest. nih meja, jn povečanje površine nasadov daje Moskvi videz kulturnega in urejenega mesta. , Mestna izgradnja je računala s kratkimi roki. Moskvo, ki je nastajala več stoletij, je bilo treba preurediti v nekaj letih Zato ne hodiš po mestnih ulicah niti pet minut, ne da bi naletel na nove gradnje. Za rekonstrukcijo mesta se dnevno potroši nad g milijonov rubljev. Sadove rekonstrukcije uživa prebivalstvo vse Moskve. Delovni ljudje so dobili nova stanovanja, nova gledališča in dvorce kulture, nove šole in otroška zavetišča, nove bolnišnice in nove proge podzemne železnice. Z vsakim letom je več čudovitih umetnin, ki krasijo prestolnico. (Dalje) Uredništvo in upravam Ljubljana^ Dom sindikatov, Miklošičeva’ cesta 22-11., tel. št. 45- 38 — Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« X, .. ' OSNUTEK USTAVE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE • l ' I v OSNUTEK USTAVE predložen Ustavodajni skupščini Ljudske Republike Slovenije * Na svoji seji dne 30. novembra 1946 je vlada Liudske Republike Slovenije sprejela osnutek ustave Ljudske Republike Slovenile in ga predložila predsedstvu Ustavodaine skupščine Liudske Republike Slovenije S PRVI DEL Osisovim načela I. poglavje Ljudska Republika Slovenila 1. čl. Ljudska Republika Slovenija je ljudska država republikanske oblike. 2. čl. Ljudska Republika Slovenija se je na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, izražajoča svobodno voljo svojega naroda, združila z enakopravnimi ljudskimi republikami: Ljudsko Republiko Srbijo, Ljudsko Republiko Hrvatsko, Ljudsko Republiko Bosno in Hercegovino, Ljudsko Republiko Makedonijo ter Ljudsko Republiko Črno goro v zvezno državo Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo. 3. čl. Državni grb Ljudske Republike Slovenije je polje obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom. Med vrhoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite črte, predstavljajoče morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, od katerih je srednji višji, stranska dva sta pa enaka ter predstavljajo Triglav. 4. čl. Državna zastava Ljudske Republike Slovenije je sestavljena iz treh barv: bele, modre in rdeče z rdečo peterokrako zvezdo na sredi Razmerje med širino in dolžin« zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se ujema s presečiščem diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice bele barve zastave, tako da imata spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. 5. čl. Glavno mesto Ljudske Republike Slovenije je Ljubljana. H. poglavje Ljudska oblast 6. čl. V Ljudski Republiki Sloveniji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, ljudskih odborih, ki so od krajevnih ljudskih odborov do skupščine Ljudske Republike Slovenije nastali in se razvili v narodno osvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev te borbe. 7. čl. Vse predstavniške organe državne oblasti volijo državljani po splošni, enaki in neposredni volilni pravici s tajnim glasovanjem. Ljudski predstavniki v vseh organih državne oblasti so odgovorni svojim volilcem. Vsakega ljudskega predstavnika more odpoklicati večina volilcev volilne enote, v kateri je izvoljen, tudi pred potekom časa, za katerega je izvoljen. Zakon predpiše, v katerih primerih, ob kakšnih pogojih in kako lahko volilci odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni. 8. čl. Organi državne oblasti v Ljudski Republiki Sloveniji izvršujejo oblast na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zakonov FLRJ, zakonov LRS in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti. Vsi akti organov državne uprave in organov; pravosodja morajo temeljiti na zakonu. j IH. poglavje ©snovne pravice naroda ( in Ljudske Republike Slovenije 9. čl. Ljudska Republika Slovenija izvršuje državno oblast suvereno, prenaša pa na Fede- rativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo tiste pravice, ki so določene v ustavi FLRJ. Suverene pravice Ljudske Republike Slovenije, njeno varnost, kakor tudi njeno družbeno in politično ureditev varuje in brani Federativna Ljudska Republika Jugoslavija. 10. čl. Ustavi LRS nasprotuje vsak akt, ki je na ozemlju LRS naperjen proti suverenosti, enakopravnosti in svobodi naroda in Ljudske Republike Slovenije ter drugih narodov in ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. 11. čl. Meje Ljudske Republike Slovenije se ne morejo spreminjati brez privolitve Ljudske Republike Slovenije. 12. čl. Narodne manjšine v Ljudski Republiki Sloveniji uživajo pravico in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodno uporabo svojega jezika. IV. poglavje Dražbetm-ek 0220521» ska israditev. 13. čl. Proizvajalna sredstva v Ljudski Republiki Sloveniji so ali občeljudska imovina, to je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina. Proizvajalna sredstva v rokah države izkorišča država sama ali jih daje v izkoriščanje. Zunanja trgovina je pod kontrolo države. 14. čl. Da bi zaščitila življenjske koristi ljudstva, dvigala ljudsko blaginjo in pravilno izkoriščala vse gospodarske možnosti in sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom; pri tem se opira na državni in zadružni gospodarski sektor in izvaja splošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva. Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih in drugih organizacij delovnega ljudstva. 15. čl. Občeljudska imovina je glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva. Občeljudska imovina uživa posebno zaščito države. Upravljanje in razpolaganje z občeljudsko imovino določa zakon. 16. čl. Država posveča posebno pozornost in nudi podporo in olajšave ljudskim zadružnim organizacijam. 17. čl. Zajamčeni sta osebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu. Zajamčeno je dedovanje zasebne lastnine. Pravico dedovanja določa zakon. Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo .ljudski skupnosti Prepovedane so zasebne monopolistične organizacije kakor so karteli, sindikati, trusti in podobne organizacije, ustvarjene z namenom, da bi diktirale cene, monopolizirale tržišče in škodovale koristim narodnega gospodarstva. Zasebno lastnino se sme omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, toda le na podlagi zakona. Zakon določa, v katerih primerih in v kakšni višini dobi lastnik odškodnino. Gb istih pogojih se smejo z zakonom nacionalizirati posamezne gospodarske panoge ali podjetja, če to zahteva splošna korist. 18. čl. Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo. Zakon določa, ali ima lahko ustanova in oseba, ki ni poljedelec, zemljo in koliko. Velika zemljiška posestva ne morejo biti na nikakršen način v zasebnih rokah. Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon. Država posebno ščiti in podpira malega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, cenenim kreditom in davčnim sistemom. 19. čl. Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu posebno s tem, da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, zagotavlja pravico do plačanega letnega dopusta, nadzira delovne pogoje, skrbi za ureditev stanovanjskih razmer in zagotavlja socialno zavarovanje. Maloletniki v delovnem odnosu uživajo po sebno zaščito države. V. poglavja Pravice m d®Sžmosti državljanov 20. čl. Vsi državljani Ljudske Republike Slovenije so enaki pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved. Ne priznavajo se nikakršni privilegiji glede na rojstvo, položaj, premoženje in stopnjo izobrazbe. Nasproten ustavi in kaznjiv je vsak akt, s katerim bi se dali državljanom privilegiji ali bi se jim omejevale pravice na osnovi razlik v narodnosti, rasi ali veri in vsako razširjanje narodnega, rasnega ali verskega sovraštva in razdora. 21. čl. Državljani Ljudske Republike Slovenije se morajo ravnati po ustavi FLRJ, ustavi LRS, zakonih FLRJ in zakonih LRS. 22. čl. Vsi državljani LRS ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18. leto starosti, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti. Državljani LRS, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico, da volijo in da so voljeni kakor drugi državljani. Volilna pravica je splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem. Volilne pravice nimajo osebe, ki so pod skrbstvom, osebe, ki jim je s sodbo sodišča odvzeta volilna pravica, dokler sodba učinkuje in osebe, ki po zveznem zakonu izgube volilno pravico. 23. čl. Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno političnega življenja. Za enako delo imajo ženske pravico do enakega, plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem odnosu. Država posebno varuje koristi matere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred porodom in po porodu. 24. čl. Državljanom LRS je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. Cerkev je ločena od države. Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih zadevah in pri izvrševanju verskih obredov. Verske šole, ki pripravljajo duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države. Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi so prepovedane. Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim. 25. čl. Zakon in družina sta pod varstvom države. Država ureja z zakonom pravne odnose zakona in rodbine. Veljaven je samo zakon, ki je sklenjen pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona morejo državljani opraviti poroko tudi po verskih predpisih.. Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč. Starši imajo do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti, kakor do zakonskih otrok. Položaj nezakonskih otrok ureja zakon. Evidenca o osebnem stanju državljanov je v izključni pristojnosti države. Maloletniki so pod posebnim varstvom države. 26. čl. Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij. 27. čl. Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov. Nihče ne sme biti pridržan v priporu dalje od treh dni brez pismene in obrazložene rešitve sodišča ali javnega tožilca. Najdaljši čas pripora odreja zakon. Nihče ne more biti kaznovan za kaznjivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane po zakonu, ki določa pristojnost sodišča in kaznjivo dejanje. Kazni se smejo uvajati in izrekati samo na osnovi zakona. Nihče ne more biti sojen, ako ni bil po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican, da se brani, razen če državnim organom ni dosegljiv. Kazni za prekrške pravnih predpisov morejo organi državne uprave izrekati samo v mejah, ki jih določa zakon. Državljan more biti izgnan iz kraja svojega bivanja samo v primerih, ki jih predpisuje zakon. Državljan Ljudske Republike Slovenije, ki na podlagi zveznega zakona izgubi'državljanstvo FLRJ, izgubi tudi državljanstvo LRS. Državljanu LRS se ne more odvzeti državljanstvo LRS, dokler je državljan FLRJ. 28. čl. Stanovanje je nedotakljivo. T"’’"" Nihče ne sme stopiti v tuje stanovanje ali prostore, niti jih preiskovati proti volji imetnika brez naloga, kakor ga določa zakon. Preiskava se lahko vrši samo v navzočnosti dveh prič. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tudi tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo. 29. ČL Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je neprekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in vojni. 30. čl. V Ljudski Republiki Sloveniji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi nastopanja za demokratska načela, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobodo znanstvenega ter kulturnega dela. 31. Č1. Vsak državljan je dolžan delati po svoji sposobnosti: kdor skupnosti ne 'daje, tudi ne more od nje prejemati. 32. čl. Vsem državljanom Federativne Ljudske Republike Jugoslavije so ob zakonitih pogojih enako dostopne vse javne službe. Dolžnost državljanov je, da vestno opravljajo javne dolžnosti, za katere so izvoljeni ali ki so jim zaupane. 33. čl. Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana. Izdaja domovine je največji zločin zoper narod. Vojaška obveznost državljanov je splošna. 34. čl. Država zagotavlja vojnim invalidom ' dostojno življenje in brezplačno usposabljanje za delo. Otrokom padlih borcev in žrtev gre posebna skrb države. 35. čl. Država skrbi za povzdigo ljudskega zdravja z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev, zdravilišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov. Država skrbi za telesno vzgojo ljudstva, posebno mladine, zato da se povzdigneta zdravje in delovna sposobnost ljudstva in da se krepi obrambna moč države. 36. 5L Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela. Država podpira znanost in umetnost, da bi se razvijali ljudska kultura in ljudska blaginja. Avtorska pravica je zavarovana z zakonom. 37. čl. Da bi se dvignila splošna kultura ljudstva, zagotavlja država, da so šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem ljudskim slojem. Država posveča posebno pozornost mladini in varuje njeno vzgojo. Šole so državne. Samo z zakonom se lahko dovoli ustanavljanje zasebnih šol, a njih delo je pod kontrolo države. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen. šola je ločena od cerkve. 38. čl. Državljani imajo pravico prošnje in peticije na organe državne oblasti. Zoper odločbe organov državne uprave in zoper nepravilen postopek uradnih oseb imajo državljani pravico pritožbe. Zakon predpiše postopek za vlaganje pritožb. 39. čl. Vsak državljan ima pravico tožiti pri pristojnem sodišču uradne osebe za kazniva dejanja, ki so bila storjena v službi. 40. čl. Državljani imajo ob zakonskih pogojih pravico, da terjajo od države in uradnih oseb odškodnino za škodo, ki jim je prizadejana z nezakonitim in nepravilnim opravljanjem službe. 41. čl. Davčna obveznost državljanov je splošna in sorazmerna njihovi gospodarski moči. Javne davščine in oprostitve od njih se uvajajo samo z zakonom. 42. čl. Da se zavarujejo državljanske svoboščine in demokratska ureditev Ljudske Republike Slovenije in Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, opredeljene z ustavo FLRJ in s to ustavo, je nezakonito in kaznivo uporabljati državljenske pravice za spreminjanje in rušenje ustavne ureditve s protidemokrat-skim smotrom. DRUGI DEL Državna ureditev VI. Poglavje Ljudska Republika Slovenita in Federativna Ljudska Republika Jugoslavija 43. čl. Ljudska Republika Slovenija izvršuje samostojno vse pravice, ki so odrejene s to ustavo. Za dosego ekonomske in politične vzajemne pomoči in sodelovanja, kakor tudi zaradi skupne obrambe narodne svobode in neodvisnosti, je LRS prenesla na FLRJ zadeve, naštete v čl. 44. ustave FLRJ. 44. čl. V pristojnost Ljudske Republike Slovenije v osebi njenih naj višjih organov državne oblasti in državne uprave spada: 1. sprejetje, Sprememba in dopolnitev ustave LRS ter skrb za njeno izvajanje; 2. odločanje glede pristanka na spremembo mej Ljudske Republike Slovenije; 3. upravno teritorijalna razdelitev Ljudske Republike Slovenije; 4. zaščita državne ureditve in pravic državljanov; javni red in varnost; 5. izdajanje in izvajanje gospodarskega načrta LRS; 6. upravljanje gospodarstva- republiškega pomena in vrhovno vodstvo gospodarstva lokalnega značaja; 7. izdajanje in izvajanje državnega proračuna LRS; ustvarjenje in kontrola izvajanja proračuna LRS in odobritev zaključnega računa LRS; vodstvo pri uresničenju proračuna ljudskih odborov; 8. državljanstvo LRS; 9. vrhovno vodstvo sodišč LRS; amnestija bi pomilostitev po predpisih zakonov; 10. finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in kmetijska podjetja republiškega pomena; 11. ceste, reke, kanali in pristanišča republiškega pomena; 12. transport in promet republiškega pomena; 13. sklepanje posojil LRS in odobravanje sklenjenih posojil ljudskih odborov v mejah zakona; 14. določanje in odobravanje republiških in lokalnih davkov v skladu z zveznimi zakoni; določanje in odobravanje davkov ljudskih odborov; 15. nadzorstvo nad stanjem podjetij in ustanov obče državnega pomena na področju LRS; . 16. odločanje o republiškem in lokalnem pomenu gospodarskih podjetij in ustanov iz pristojnosti LRS; 17. vrhovno vodstvo v komunalnih in stanovanjskih stvareh; gradnja stanovanj, gradnja in urejanje mest in vasi; 18. zakonodaja in vrhovno vodstvo na osnovi splošnih in načelnih predpisov FLRJ na področju: industrije, rudarstva, trgovine, kmetijstva, gozdarstva, lova in vodnih sil; gradenj, gospodarskega poslovanja in politike cen; ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva in fizične kulture; osnovnega, srednjega in višjega šolstva, prosvetnih, kulturnih in znanstvenih ustanov in organizacij republiškega pomena; organizacija državne oblasti; kolikor splošna načela s strani FLRJ niso izdana, izda LRS svoje predpise samostojno; 19. dopolnilna zakonodaja v okviru osnovnih zakonov FLRJ. 45. čl. Ozemlje Ljudske Republike Slovenije je z ozemlji drugih ljudskih republik Feaera- tivne Ljudske Republike Jugoslavije enotno državno in gospodarsko območje. 46. cL Zvezni zakoni imajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije polno veljavo. Če se zvezni zakoni in zakoni LRS ne skladajo, se uporabijo zvezni zakoni. 47. čl. Blagovni promet med Ljudsko Republiko' Slovenijo in drugimi ljudskimi republikami Federativne Ljudske Republike Jugoslavije je svoboden in se ne sme omejiti z zakonom LRS. 48. čl. Akti in listine organov državne uprave ali pravosodja drugih ljudskih republik FLRJ imajo v Ljudski Republiki Sloveniji enako veljavo kot akti in listine organov državne uprave ali pravosodja Ljudske Republike Slovenije. 49. čl. Državljani ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije uživajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije enake pravice, kakor državljani Ljudske Republike Slovenije. 50. čl. Vsak državljan LRS je hkrati državljan FLRJ. VII. poglavje Najvišp organi državne oblasti Ljudske Bepubfike Slovenije a) Ljudska skupščina Ljudske Republike j Slovenije 51. čl. Ljudska skupščina LRS je predstavnik narodne suverenosti Ljudske Republike Slovenije. 52. čl. Ljudska skupščina LRS je vrhovni organ državne oblasti LRS in izvršuje na podlagi ustave LRS vse tiste pravice, ki pripadajo Ljudski Republiki Sloveniji, kolikor niso z ustavo prenešene v pristojnost Prezidija Ljudske skupščine in vlade Ljudske Republike Slovenije. 53. čl. Ljudska skupščina LRS se voli za štiri leta. 54. čl. Ljudsko skupščino LRS volijo državljani LRS. Na koliko prebivalcev Se voli en poslanec, odreja zakon republike. 55. čl. Zakonodajno oblast v Ljudski Republiki Sloveniji izvršuje izključno Ljudska skupščina LRS. 56. čl. Zasedanja Ljudske skupščine LRS so redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS. Redna zasedanja se sklicujejo dvakrat na leto, najkasneje za prvi junij in za prvi december. Ako Ljudska skupščina ne bi bila sklicana ob teh rokih, se lahko sestane tudi sama brez ukaza Prezidija. Izredno zasedanje se skliče, kadar Prezidij Ljudske skupščine LRS spozna, da je to potrebno, ali kadar to zahteva tretjina poslancev skupščine. 57. čl. Ljudska skupščina LRS izvoli iz svoje srede predsednika, enega ali več podpredsednikov in tri tajnike. Predsednik vodi seje skupščine in njeno delo po poslovniku. 58. čl. Ljudska skupščina LRS si predpiše poslovnik. Zasedanja Ljudske skupščine so praviloma javna. 59. čl. Ljudska skupščina LRS odloča z večino glasov navzočih poslancev. Za odločanje je potrebna navzočnost večine ljudskih poslancev. 60. čl. Predlagati zakonske predloge imajo pravico vlada LRS, njeni člani in poslanci skupščine LRS. 61. čl. Ljudska skupščina LRS izda z zakonom letni državni proračun LRS. Vlada sestavlja državni proračun Ljudske Republike Slovenije in ga predloži Ljudski skupščini. Ljudska skupščina LRS odobri zaključni račun o izvršitvi državnega proračuna LRS. 62. čl. Zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, če v samem zakonu ni drugače določeno. 63. čl. Ljudska skupščina izvoli svoje odbore, ki jim zaupa določene zadeve. Ljudska skupščina voli na prvem sestanku svoj verifikacijski odbor, ki pregleda potrdila poslancev o njihovi izvolitvi. Ljudska skupščina potrjuje ali razveljavlja na predlog verifikacijskega odbora potrdila poslancev. 64. čl. Po verifikaciji potrdil o svoji izvolitvi polože ljudski poslanci prisego te-le vsebine: »Prisegam pri časti svojega naroda in pzi svoji časti, da bom kot ljudski poslanec vedno zvesto zastopal in branil demokratične pravice ljudstva ter svobodo naroda in Ljudske Republike Slovenije; da bom zvesto branil svobodo, bratstvo in enotnost narodov naše skupne domovine Federativne Ljudske Republike Jugoslavije; da bom vedno branil in krepil pridobitve narodno-osvobodilne borbe; da bom vlagal vse svoje sile in vse svoje znanje za napredek, blagostanje in srečo delovnega ljudstva in da bom svojo poslansko dolžnost izpolnjeval neumorno in zvesto.« 65. čl. Ljudska skupščina LRS lahko prireja ankete o vprašanjih splošnega pomena za Ljudsko Republiko Slovenijo, po svojih anketnih odborih. Vsi državni organi in službene osebe morajo izpolnjevati zahteve anketnih odborov glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov. 66. čl. Ljudski poslanci imajo pravico stav-Ijati vprašanja predsedniku vlade LRS in članom vlade. Predsednik in člani vlade so dolžni dati odgovor ustmeno v roku 3 dni ali pismeno v roku 5 dni. Če je potrebno zbiranje podatkov, more član vlade zahtevati daljši pok, ki mu je potreben za odgovor, vendar ne daljši rok od 30 dni. 67. čl. Vsak ljudski poslanec ima pravico preko predsednika Ljudske skupščine vlagati interpelacije predsedniku in članom vlade LRS. Skupščino je o vloženih interpelacijah obvestiti na prvem zasedanju. Ljudska skupščina odloči brez razprave, ali naj se interpelacija sprejme na dnevni red. V primeru, če interpelacijo sprejme, odredi dan, ko se bo o njej razpravljalo. 68. čl. Poslanci Ljudske skupščine LRS uživajo imuniteto. Poslancu se ne more odvzeti prostosti niti se ne sme začeti zoper njega kazensko postopanje brez odobritve skupščine ali, ako ta ne zaseda, brez odobritve njenega Prezidija, razen če je zaloten pri samem zločinu, o čemer je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS. 69. čl. Ljudska skupščina LRS si lahko v vojni in v podobnih izrednih razmerah podaljša svoj mandat, dokler to stanje traja. Ljudska skupščina LRS lahko sklene svoj razpust tudi pred pretekom dobe, za katero je izvoljena. 70. čl. Volitve v novo Ljudsko skupščino LRS morajo biti razpisane pred pretekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena. Od dne razpusta Ljudske skupščine LRS do dneva volitev nove skupščine ne smejo preteči več kot trije meseci in ne manj kot dva meseca. Novoizvoljena skupščina mora biti sklicana najkasneje mesec dni po dnevu volitev. 71. el. Ljudska skupščina LRS spreminja in dopolnjuje ustavo. Predlog za spremembo in dopolnitev ustave lahko predložijo Prezidij Ljudske skupščine, vlada LRS ali tretjina poslancev Ljudske skupščine LRS. Predlog, da naj se razpravlja o spremembi ali dopolnitvi ustave, mora biti sprejet z večino glasov. Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ako je zanjo glasovala absolutna večina od celotnega števila poslancev Ljudske skupščine. Sprejeto spremembo ali dopolnitev ustave proglasi Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije, objavlja pa z ukazom Prezidij Ljudske skupščine LRS. b) Prezidij Ljudske skupščine LRS 72. čL Ljudska skupščina LRS voli Prezidij Ljudske skupščine LRS. Prezidij Ljudske skupščine LRS sestoji iz predsednika, dveh do treh podpredsednikov, sekretarja in največ 20 članov. 73. čl. Prezidij Ljudske skupščine LRS opravlja te-le posle: 1. sklicuje zasedanja Ljudske skupščine LRS; 2. razpisuje volitve v Ljudsko skupščino LRS; 3. daje obvezna tolmačenja zakonov LRS; 4. proglaša sprejete zakone, izdaja ukaze; 5. izvršuje pravico pomilostitve po predpisu zakona; 6. podeljuje priznanja in častne naslove Ljudske Republike Slovenije po predpisih zakona; 7. imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade LRS posamezne člane vlade med dvema zasedanjema Ljudske skupščine LRS na naknadno potrditev Ljudske skupščine LRS; 8. določa po predlogu predsednika vlade LRS namestnike članov vlade; 9. spreminja, spaja ali odpravlja med dvema Zasedanjema Ljudske skupščine LRS na predlog predsednika vlade LRS obstoječa ministrstva in komisije, toda na naknadno potrditev Ljudske skupščine LRS; 10. določa na predlog vlade LRS, katera podjetja in ustanove imajo republiški značaj; 11. razpisuje po odločbi Ljudske skupščine LRS ali na predlog vlade LRS ljudski referendum v vprašanjih, za katera je pristojna Ljudska Republika Slovenija; 12. rešuje vprašanja in zadeve, za katere ga pooblasti Ljudska skupščina LRS; Ukaze Prezidija Ljudske skupščine LRS podpisujeta predsednik in sekretar. 74. čl. Prezidij Ljudske skupščine LRS je za svoje delo odgovoren Ljudski skupščini LRS. Ta lahko vsak čas odpokliče Prezidij s tem, da izvoli novega, ter lahko vsak čas razreši posamezne člane in izvoli nove. 75. čl. Prezidij Ljudske skupščine LRS se voli za isti čas, za katerega je izvoljena Ljudska skupščina. Kadar se Ljudska skupščina LRS razpusti, opravlja Prezidij posle do izvolitve novega Prezidija Ljudske skupščine LRS. , Vlil. poglavje j Organa državne uprave f Ljudske Republike Slovenije 76. čl. Najvišji izvršilni in upravni organ državne oblasti Ljudske Republike Slovenije je vlada LRS. Vlado LRS imenuje in razrešuje Ljudska skupščina LRS. 77. čl. Vlada LRS je odgovorna in polaga račun o svojem delu Ljudski skupščini LRS. Med dvema zasedanjema Ljudske skupščine je vlada odgovorna in polaga račun o svojem delu Prezidiju Ljudske skupščine LRS. 78. čl. Vlada LRS dela na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zveznih zakonov, zakonov LRS in na osnovi uredb, navodil in odredb vlade FLRJ. Vlada LRS izdaja uredbe na osnovi in za uporabo zakonov FLRJ, zakonov LRS, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade, dalje navodila, odredbe in odločbe zaradi izvrševanja zakonov FLRJ in zakonov LRS ter uredb, navodil, odredb in odločb Zvezne vlade in svojih uredb ter skrbi za njihovo izvrševanje. Vlada LRS more izdajati po pooblastilu za-kona uredbe z zakonsko močjo. Akte vlade LRS podpisujeta predsednik vlade in pristojni člani vlade ali član, ki ga vlada določi 79. čl. Vlada LRS usmerja in spravlja v sklad delo svojih ministrstev, komisij in komi-tetov ter drugih ustanov, ki so ji podrejene. Vlada LRS skrbi za pripravo in uresničevanje obče državnega in republiškega gospodarskega načrta in proračuna.; ukrepa vse potrebno za zavarovanje in zaščito ustavnega reda, državnih interesov in državljanskih pravic; podpira Zvezno vlado pri izvrševanju njenih obče zveznih poslov; sklepa o zakonskih predlogih posameznih članov vlade, ki naj bodo predloženi Ljudski skupščini LRS, predpisuje notranjo ureditev ministrstev in podrejenih ustanov; ustanavlja komitete, komisije in ustanove pri vladi LRS za izvajanje gospodarskih, kulturnih in drugih nalog Ljudske Republike Slovenije. 80. čl. Vlado LRS sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, ministri, predsednik republiške načrtne komisije in predsednik republiške kontrolne komisije. Vlada LRS ima lahko tudi ministre brez resorja, 81. čl. Preden prevzamejo člani vlade dolžnosti, prisežejo pred Prezidijem Ljudske skupščine LRS. 82. čl. Predsednik vlade LRS predstavlja vlado, predseduje sejam in vodi delo vlade; skrbi za skladnost dela vseh organov vlade in v imenu vlade vodi delo posebnih komisij in ustanov pri vladi. 83. čl. Člani vlade vodijo posamezne panoge državne uprave iz republiške pristojnosti; oni so neposredno odgovorni vladi LRS za pravilno vodstvo poverjenih jim poslov in za pravilno izvajanje vladine politike. Člani vlade imajo pravico izdajati pravilnike, navodila in odredbe na osnovi in za izvrševanje zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade Ljudske Republike Slovenije. Člani vlade skrb e za pravilno izvrševanje zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade LRS in so odgovorni za njihovo uporabo v panogi državne uprave, ki jo vodijo. 84. ČL Člani vlade LRS so kazensko odgovorni za kršitve ustave FLRJ, ustave LRS, zveznih zakonov in zakonov LRS pri opravljanju svoje službe. Odgovorni so za škodo, ki jo prizadajajo državi z nezakonitim delom. Natančnejše odločbe o odgovornosti članov vlade LRS predpisuje zakon LRS. 85. ČL Ministrstva LRS so zvezno-republi-ška in republiška. Zvezno-republiška ministrstva so: ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za industrijo in rudarstvo, ministrstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstvo za delo in ministrstvo za gradnje. Republiška ministrstva, so: ministrstvo za prosveto, ministrstvo za ljudsko zdravje, ministrstvo za socialno skrbstvo in ministrstvo za komunalne zadeve. 86. čl. Zvezno-republiška ministrstva vodijo določene panoge državne uprave in opravljajo poleg poslov lastne pristojnosti tudi posle zvezno-republiških ministrstev, Zvezne vlade po njihovih pravilnikih, navodilih, odredbah in odločbah. 87. čl. Republiška ministrstva vodijo samostojno določene v pristojnost republike spadar joče panoge državne uprave in so odgovorni samo vladi Ljudske Republike Slovenije. 88. čl. Občezvezna ministrstva morejo za izvrševanje poslov iz svoje pristojnosti pri vladi LRS postaviti svoje pooblaščence. Pooblaščence imenuje vlada FLRJ v soglasju z vlado LRS. Pooblaščenci občezveznih ministrstev pri vladi LRS smejo prisostvovati s posvetovalnim glasom sejam vlade LRS, na katerih se razpravlja o zadevah, za katere so pooblaščeni. IX. poglavje ©fflgassS dfžame ©Masti aipffavssioteffitorialnjh enot 89. čl. Organi državne oblasti v upravnoteri-torialnih enotah so ljudski odbori. Preko ljudskih odborov vrši ljudstvo svojo oblast v upravnoteritorialnih enotah: krajih (vaseh in manjših mestih), okrajih, mestnih četrteh in mestih. 90. čl. Ljudski odbori so predstavniški organi, izvoljeni od ljudstva na podlagi splošne, enake in neposredne volivne pravice s tajnim glasovanjem. Ljudske odbore krajev volijo državljani za dobo dveh let, ljudske odbore okrajev, mestnih četrti in mest pa volijo državljani za tri leta. Volitve za nove ljudske odbore se morajo izvršiti najkasneje mesec dni po preteku roka, za katerega so ljudski odbori izvoljeni. 91. čl. Ljudski odbori so v svojem območju najvišji organi državne oblasti v zadevah lokalnega značaja. Ljudski odbori uresničujejo v svojem območju tudi naloge splošnega značaja. 92. čl. Ljudski odbori vodijo delo podrejenih upravnih organov ter gospodarsko in kulturno izgradnjo v svojem območju; zagotavljajo zaščito javnega reda, spoštovanje zakonov in pravic državljanov; določajo svoj proračun in svoj gospodarski načrt; upravljajo podjetja ter ustanove lokalnega značaja. 93. čl. Ljudski odbori izvršujejo oblast in izdajajo v mejah svoje pristojnosti splošne predpise (odloke) na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zakonov FLRJ, zakonov LRS in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti in državne uprave. Sklepi in odredbe ljudskih odborov se objavljajo s podpisom predsednika in tajnika izvršilnega odbora. 94. čl. Vsak ljudski odbor ima svoj proračun. Proračun izdaja ljudski odbor s sklepom v okvirju proračuna višjega organa državne oblasti. 95. čl. Ljudski odbor izda statut o svojem notranjem ustroju in poslovanju. Statut ljudskega odbora mora biti potrjen od višjega ljudskega odbora oz. Prezidija Ljudske skupščine LRS. 96. čl. Ljudski odbori se morejo pri izvajanju splošnih in krajevnih nalog opirati na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic in na organizacije delovnega ljudstva. 97. čl. Ljudski odbori izvršujejo pravice, ki So jim dane kot najvišjim organom državne oblasti v upravnoteritorialni enoti, neposredno na skupščini svojih odbornikov ali pa po svojih izvršilnih in upravnih organih. Ljudski odbori ne morejo prenesti na svoje izvršilne in upravne organe onih poslov, za katere zakon izrecno določa, da spadajo v pristojnost odbora kot celote. 98. čl. Zasedanja ljudskih odborov so redna ali izredna. Redna zasedanja ljudskih odborov se vrše v rokih določenih v statutu, in sicer okrajnega ljudskega odbora najmanj enkrat v dveh mesecih, (mestnega, četrtnega) in krajevnega ljudskega odbora pa najmanj enkrat v mesecu. Izredna zasedanja sklicuje izvršilni odbor po lastni pobudi pod pogoji, predvidenimi v zakonu, ali na zahtevo tretjine odbornikov ali na zahtevo višjega organa državne oblasti. 99. čl. Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina odbornikov; sklepa z večino navzočih odbornikov. 100. čl. Krajevni ljudski odbor v vaseh in manjših mestih sklicuje v rokih ali pod pogoji, ki jih določa zakon, krajevni zbor volivcev, kateremu polaga račun o svojem delu. Zbori volivcev se sklicujejo, da se obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na življenje kraja in delo, krajevnega ljudskega odbora. Poleg tega se lahko na zborih volivcev razpravlja o vprašanjih, ki so važna in pomembna za življenje okraja, Ljudske Republike Slovenije in Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. 101. čl. Izvršilni in upravni organi ljudskih odborov so razen v manjših krajih izvršilni odbori. Izvršilne odbore volijo ljudski odbori izmed svojih članov in razrešujejo vse ali posamezne njihove člane. Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, po potrebi podpredsednik, tajnik in drugi člani; število članov izvršilnega odbora se določi po normi, ki jo predpisuje zakon republike, upoštevajoč številčno jakost ljudskih odborov, obseg in značaj nalog, ki jih opravljajo. Izvršilni organ ljudskega odbora v manjših krajih sta predsednik in tajnik skupaj. 102. čl. Izvršilni odbori so odgovorni in polagajo račun za svoje delo svojemu ljudskemu odboru. Izvršilni in upravni organi ljudskih odborov so podrejeni in odgovorni za svoje delo tako svojemu ljudskemu odboru, kakor tudi izvršilnim upravnim organom višjih organov državne oblasti. 103. čl. Izvršilni odbor izvršuje odloke, odredbe, navodila in odločbe svojega ljudskega odbora, kakor tudi uredbe, pravilnike, navodila, odredbe in odločbe višjih organov državne uprave. Izvršilni odbor izdaja obvezne odredbe splošnega značaja, navodila in odloke. Odredbe izdaja v svrho izvajanja sklepov ljudskih odborov, kakor tudi na osnovi pooblastila zakona, drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in pooblastila ljudskega odbora. 104. čl. Vse naloge in posle, ki so mu dani v pristojnost kot izvršilnemu in upravnemu organu, opravlja izvršilni odbor kot celota in kolektivno vodi vse panoge državne uprave. Mestni in večji okrajni izvršilni odbori ima-jo odseke za neposredno vodstvo posameznih upravnih panog. Odseki so v svojem delu podrejeni izvršilnemu odboru, hkrati pa tudi pristojnemu ministrstvu Ljudske Republike Slovenije. Odsekom načeljujejo člani izvršilnega odbora kot poverjeniki za posamezne panoge uprave. 105. čl. Natančnejše določbe o notranji organizaciji izvršilnih odborov predpiše zakon Ljudske Republike Slovenije. 106. čl. Vlada LRS in ministrstva LRS ostvarjajo praviloma svoje vrhovno vodstvo v vseh panogah državne uprave na območju ljudskih odborov preko izvršilnih odborov ljudskih odborov z izjemo glede podjetij in ustanov republiškega značaja, ki jih vlada in ministrstva LRS upravljajo neposredno. Samo z zakonom LRS se pri izvršilnih odborih lahko osnujejo odseki, ki so neposredno odgovorni ministrstvom Ljudske Republike Slovenije, X. poglavje Ljudska sodišča 107. čl. Organi pravosodja v Ljudski Republiki Sloveniji so: vrhovno sodišče LRS, okroži na in okrajna sodišča. Z zakonom se lahko ustanovijo posebna so* dišča za določene vrste sporov, 108. ČL Sodišča so v izrekanju pravice neodvisna in sodijo po zakonu. Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah. Višja sodišča imajo v mejah zakona pravico nadzorstva nad nižjimi sodišči 109. čl. Sodišča izrekajo pravico v imenu ljudstva. 110. čl. Razpravljanje pred sodiščem je po pravilu javno. Odločbe sodišča more spremeniti samo pristojno višje sodišče. Obtožencu je pred sodiščem zagotovljena pravica obrambe. 111. čl. Sodišča sodijo v senatih, razen v primerih, v katerih dopušča zakon, da sodi sodnik poedinec. Kadar sodijo senati okrajnega in okrožnega sodišča v ,prvi stopnji, sestoje iz sodnikov in sodnikov-porotnikov, ki so pri sojenju enakopravni. 112. čl. Postopanje pred sodišči se vodi v slovenskem jeziku. Državljani, ki ne znajo jezika, v katerem se vodi postopanje, lahko uporabljajo svoj jezik. Tem državljanom je zagotovljena pravica, da se seznanijo s celotno tvarino in da spremljajo delo sodišča po tolmaču. 113. čl. Predsednika in sodnike Vrhovnega sodišča LRS voli in razrešuje Ljudska skupščina LRS. Predsednika, sodnike in sodnike-porotnike okrožnega sodišča volijo in razrešujejo okrajni in mestni ljudski odbori območja okrožnega sodišča.^ Predsednika, sodnike in sodnike-porotnike okrajnega sodišča voli in razrešuje ljudski odbor okraja ali mesta z značajem okraja. 114. čl. Vrhovno sodišče LRS je najvišji organ pravosodja Ljudske republike Slovenije. Zakon določa, v katerih primerih sodi Vrhovno sodišče LRS na prvi in v katerih na drugi stopnji. 113. čl. Vrhovno sodišče LRS presoja zakonitost pravomočnih odločb vseh sodišč v Ljudski republiki Sloveniji, kolikor po določbah zakona glede uporabe zveznih zakonov ne vrši tega Vrhovno sodišče FLRJ. XI. poglavje. Javno tožilstvo 116. čl. Na območju Ljudske republike Slovenije vrši nadzor, ali ministrstva in njim pod- rejeni upravni organi in ustanove Ljudske Republike Slovenije, uradne osebe in državljani pravilno izpolnjujejo zakone, javni tožilec FLRJ neposredno ali po javnem tožilcu LRS. 117. čl. Javnega tožilca LRS in njegove namestnike imenuje in razrešuje javni tožilec FLRJ. Okrožne in okrajne javne tožilce imenuje in razrešuje javni tožilec LRS na potrdilo javnega tožilca FLRJ. 118. čl. Javni tožilci so v svojem delu neodvisni in podrejeni samo javnemu tožilcu FLRJ in višjim javnim tožilcem. 119. čl. Javni tožilci imajo pravico vlagati tožbe in pritožbe, pravico zakonske intervencije v sodnem in upravnem postopanju, pravico kazenskega pregona in pravico vlagati zahtevek za zaščito zakonitosti zoper pravnomočne odločbe sodišč in upravnih organov. XII. poglavje ©datosl med organi državne oblasti m organi državne uprave 120. čl. Vzajemni odnosi med organi državne oblasti in organi državne uprave LRS temelje na "pravicah in dolžnostih, določenih z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zakoni in drugimi predpisi. 121. čl. Ljudska skupščina LRS, oziroma njen Prezidij in višji ljudski odbori, vsak na svojem, območju, dajejo splošne smernice, podpirajo nižje, ljudske odbore v svojem območju in izvajajo splošno nadzorstvo nad njihovim delom. Vlada LRS in višji izvršilni odbori usmerjajo upravno politiko nižjih izvršilnih odborov, jih podpirajo in nadzirajo. 122. čl. Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico razveljaviti ali. odpraviti uredbe, navodila, odredbe in odločbe vlade LRS, če niso v skladu z ustavo FLRJ, ustavo LRS, zakoni FLRJ in zakoni LRS. Vlada LRS ima pravico razveljaviti ali odpraviti pravilnike, odredbe, navodila, odločbe članov vlade, če niso v skladu z ustavo FLRJ* ustavo LRS, zakoni FLRJ, zakoni LRS, ali uredbami, navodili, odredbami in odločbami vlade FLRJ, ali vlade LRS. 123. čl. Prezidij Ljudske skupščine LRS in višji ljudski odbori imajo pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite ali nepravilne akte nižjih ljudskih odborov. Vlada LRS in posamezni člani vlade imajo pravico v svoji pristojnosti razveljaviti ali odpraviti nezakonite ali nepravilne akte izvršilnih odborov. Ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte svojega izvršilnega odbora ali posameznega njegovega člana. Ljudski odbor oziroma izvršilni odbor, katerega akt je razveljavljen ali odpravljen, ima pravico pritožbe na višjega organa državne oblasti oziroma državne uprave. 124. ČL Vlada LRS in višji izvršilni odbori imajo pravico zadržati izvršitev nezakonitih ali nepravilnih aktov nižjega ljudskega odbora, morajo pa jih predložiti Prezidiju Ljudske skupščine LRS odnosno svojemu ljudskemu odboru, da jih razveljavi ali odpravi. Poverjeniki višjega izvršilnega odbora imajo v okviru svoje pristojnosti pravico zadržati izvršitev nezakonitih in nepravilnih aktov nižjega izvršilnega odbora, morajo pa jih predložiti svojemu izvršilnemu odboru, da jih ta razveljavi ali odpravi. 125. čl. Prezidij Ljudske skupščine LRS odnosno višji ljudski odbor ima pravico razpustiti vsak nižji ljudski odbor, če je njegovo delo v nasprotju z ustavo FLRJ, ustavo LRS, zveznimi ali republiškimi zakoni, in razpisati volitve za nov ljudski odbor. Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma višji ljudski odbor ima pravico razrešiti izvršilni odbor vsakega nižjega ljudskega odbora in sklicati ljudski odbor k izrednemu zasedanju V svrho izvolitve novega izvršilnega odbora. 126. čl. Pravico začeti postopek za razveljavitev, odpravo ali zadržanje nezakonitih in nepravilnih odlokov, odredb, navodil in odločb imajo organi, ki so pristojni za razveljavitev, odpravo ali zadržanje, višji državni organi in državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije. 127. čl. Spore o pristojnosti med dvema ljudskima odboroma iste stopnje rešuje neposredno višji ljudski odbor oziroma Prezidij Ljudske skupščine LRS. Spore o pristojnosti med izvršilnimi odbori iste stopnje rešuje njihov neposredni višji izvršilni odbor oziroma vlada LRS. TRETJI DEL Prehodne in za ki Ju ene odredbe 128. čl. Z dnem, ko dobi ustava veljavo, so razveljavljeni vsi zakoni in drugi pravni predpisi, ki so v nasprotju z ustavo. Odloki, zakoni in uredbe, potrjeni z odločbo Ustavodajne skupščine LRS z dne 2q. novembra 1946, ostanejo v veljavi, dokler ne bo o njih izdana dokončna odločba. Ljudska skupščina LRS bo v enem letu od dne, ko dobi veljavo ustava, pregledala vse odloke, zakone in uredbe, potrjene z odločbo Ustavodajne skupščitie z dne 20. novembra L 1946., da jih spravi v sklad z ustavo FLRJ, ti ustavo LRS in zveznimi zakoni in da izda zakone o tem, kateri teh odlokov, zakonov in uredb ostanejo v veljavi brez izprememb, odnosno, da izda zakone o spremembah in dopolnitvah teh odlokov, zakonov in uredb. Predsednik vlade LRS pravočasno predloži Ljudski skupščini LRS predloge, da se spravijo zakoni, odloki in uredbe v sklad z ustavo. 129. čl. Ustava dobi veljavo s proglasitvijo na seji Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije.