IZHAJA VSAK DA?J tudi ot nedeljah in prazniklh-cb 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot;) v mnogih tobakamth v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, £t. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberpra itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. C£>JE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslaniee, oglasi denarnih zavodov po 20 st. nun. Za oglase v teketu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti-. — Plačuje se iiključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. _ -Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinosti je moč /" za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na m- ročbe br-z doposlane naročnine, se uprava De ozira. ■u«ontBt na nedeljsko lzd&nj* „EDINOSTI ' at&ne : sa ealo leto Kron 5'20, za pol leta Kron 360. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaca pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN' GODINA. Lastnk konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnKnl račun Stev. 841-652. TELFFON St. 11-57. NA ZDAR! Ne prenaglim, pač pa odmerjenim, trdnim, odločnim korakom stopa Slovenstvo na tržaškem ozemlju po poti svojega razvoja. Napredek Slovenstva na tej prevažni točki ob Adrijl, v tem veiikem trgovskem emporiju države, je očividen in neutajljiv. Zbog diferenciranja po političnem naziranju, fsled strankarskih bojev v Slovencih more že bid ljudi j, ki ne priznavajo pravilnosti poti, po katerih hodi tržaška-slovenska oficijelna politika, in ki ne priznavajo zaslug osebam, ki so bili te| politiki zasnovatelji, ali so jej tudi še danes nositelji in predsta-vitelji; ali jednega ne mere in se tudi ne tipa tajiti nikdo, tudi ne slovenski nesomiš-ljenik, in tudi ne drugoredni sovražnik: ne more tajiti vspehov, ne more tajiti lepega napredka In razvoja Slovenstva v mestu tr žat em In njega okolici. Delo morejo pač potajevati, ali saću tega dela ne more nikdo tajiti. Saj ga uživajo danes vsi, ki jih je ro dila slovenska mati in ki žive na tem ozemlju: od starega nepremično zvestega tabora narodne ideje preko klerikalcev tja do nasprotnega skrajnega krila — do socijalne demokracije. Vsi uživajo sadove, ker vsi opirajo svojo nogo na fundament, ki ga narodni bojevniki in delavci gradijo že pol stoletja ekzistenci slovenske narodnosti na tem ozemlju. Vspehov ni možno tajiti, saj gledamo na lastne oči slovensko življenje in snovanje. Sadovi so lepi, a dosegli smo jih, ker je bilo delo smotreno in ker se je v primernem tempu spopo'njevala narodna organizacija, ki vrši to deiol Se fe nekpopoi-njenih vrzeli, ali že je naša organizacija mogočna stavba, na kateio gledamo mi z zadoščenjem in ki nasprotniku impenuje. A jednega najvažneph členov v tej cr-gsnizsciji nam je ustvarila — sokolska misel. Pred 30 leti so se ie!e užigati iskre ognjene te ideje in so ves čas bolj in bolj ogrev&le duše, vnemale srca povzdigale duha, bistrile um, in jeklenile voljo I Zgodovina zvestobe do nar. stvaii in zgodovina dtla za nar. bodočnost je zgodovina Sokolstva. Saj je delo Sokolstva delo vzgojevanja — mladine. Sokolska ideja vzgaja iz naše mladine — značaje, ljudij zdravega telesa in zdravega duha 1 In blegoslovljeno to delo še posebno, ker je posvečeno tudi slovenski ženi —I materam bodoče generacije. Zato je veliki jubilej, ki ga slavi danes Sokotstvou na tržaškem ozemlju, velik praznik vsega tržaškega Slovenstva l To poslednje pokiada danes Sokolstvu dolžni tribut hvaležnosti na veliki dovršeni svotl dela za vzdramljenje narodne misli, osveščenje duhov in ojačenje slovenskih bojnih vrst. iz globine src pozdravlja tudi tržaško Slovenstvo mile sokolske brate, ki prihite danes od raznih slovenske domovine na Opčine v obiske k svojim tržaškem bratom in na proslavo sokolske ideje in nje velikih siijev ! Iz dna duše: dobro nam došli 1 Dobro nam došli še posebuo zato, da boste videli sad dtla! Oni, ki so delali In ki delajo, ne zahtevajo nikakega pripoznanja. Zavest, da delo ni brez sadu, je v popolno plačilo onemu, ki neseb čno in z ljubeznijo služi svojemu narodu, ki po Stritarjevem nauku : sveto služi sveti domovini ! V tej veliki službi je Sokolstvo slovensko na odličnem mestu. Po naukih apostolov Sokolstva, TyrŠa in Fiignerja, In po PODLISTEK fitez iz Rdeče ftiše. (Le chevalier de Malson Rouge). 114 '':dau is časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum as star. „Madama," je odvrnil Girard, ki ga je bila zelo pretresla ta izpoved, „kristjanka, ki zre smrti v oči, mora umreti brez sovraštva v srcu in ne sme odklanjati svojega Boga, naj se ji razodeva v tej ali oni obliki." Vitez je stopil k steni, da bi jo odmaknil. Upal je, da ga kraljica zagleda in da spozna razlog, ki ga je privedel semkaj. Menil je, da potem spremeni svoj nazor; toda oba orožnika sta se mu uprla s kretnjo. „Če pa sem duhovni pomočnik?" „Ker odklanja župnika, tudi ne potrebuje njegovega pomočnika," je odvrnil Du-chesne. „Morda ga sprejme," je dejal vitez s povzdignjenim glasom, „ni mogoče, da ga ne sprejme." Toda Marijo Antoinetto so preveč ob- blagovestju genljalnega slovenskega pesnika vrši naj slovensko Sokolstvo vsikdar tudi v bodoče svojo visoko misijo 1 V to ime kličemo milim bratom-gostom, vrlemu domačemu Sokolstvu in vsem njim, ki jih združi danes na OpČinah misel sokolska — najiskreniji in najprisrčneji: Na z d a r 1 Proti razmeram v zavarova!-nici proti nezgodam. Interpelacija državnega poslanca Matka Mandićain tovarišev na njegovo ekscelenco ministra notranjih stvari glede poslovanja .Delavske zavarovalnice proti nezgodam" za Trst, Primoije, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. Na podlagi § 9. zakona z dne 28. 12. 1887 št. 1 lista diž. zak. iz leta 1888 ter razglasa ministerstva notranjih stvari z dne 22. januarja 1889 št. 11 lista drž. zak. bila je ustanovljena „Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu, z namenom, da zavaruje delavce in obrtne uradnike, kakor tudi druge osebe, podvržene zavarovanju proti nezgodam. Tukaj opažamo, da po Statistiki Iz leta 1910 šteje vojvodina Kranjska 529.083 prebivalcev, Trst in okolica 229 457, G riška in Grad ška 261.721, Istra 403.261, Dalmacija 646.062 prebivalstva, skupaj torej 2,069.602 prebivalca. Ravno tako izhaja iz statistike, da so v teh 2,069.602 prebivalcev dobre tri četrtine Slovanov, to je Hrvatov in Slovencev, ter bi bilo utemeljeno, da se pri poslovanju v rečeni zavarovalnici upošteva tG pretežno slovansko veČino v gorenjih deželah. V ravno isti proporciji pripadajo tudi zavarovanju podvrženi obrtniki, delavci in obratni uradniki vsaj s tremi četrtinami slovanski narodnosti. Vkljuh tem nepobitnim statističn m podatkom je bila pri gorenjem zavedu uvedena notranja organizacija na način, kasor da bi bil zavod ustanovljen za kako izključno italijansko deželo, kakor sledi iz sledtčih podatkov. Glasom § 10. Statutov gorenjega zavoda vodi predstojnlštvo tega zavoda vso poslovanje ter zastopa zavod na zunaj. To predstojnlštvo obstoja iz sveta, ki ima 18. članov, 6 članov kakor tudi 6 namestnikov volijo obrtni podjetniki, 6 članov in 6 namestnikov volijo zavarovanci, a 6 članov imenuje ministersivo notranjih stvari. Naloga tega predstojnlštva je jako obsežna in razvidna iz § rečenega štatuta. To predstojniŠtvo bi se moralo vsaj Štirikrat na leto sestaviti, kar se pa nikoli ne dogaja. Osebe, ki so izvoljene v to predstoj-rištvo, ne poznajo, z majhnimi izjemami, ne slovenskega, ne hrvatskega jezika, tako sicer, da jim ni možno reševati vestno onih poslov, v katerih je nujno potrebno znanje hrvatskega ali slovenskega jezika. Eksekutiva, to je upravni svet, ki ima reševati tekoče posle zavoda, obstoji iz predsednika, podpredsednika in 4 članov, od katerih pripada eden kategoriji obrtnih podjetnikov, eden kategoriji zavarovancev in eden je imenovan od ministerstva za notranje stvari. V gorenjem zavodu predseduje g. Rit-ter von Zahony, podpredsednika sta gg. dr. Celebrini in Ettore Corrier (italijanski podanik), dočim so tudi vsi drugi člani upravnega sveta sami Italijani. V tem upravnem svetu, ki ima nalogo, vladovali njeni notranji občutki; zato ni čula in ni spoznala viteževega glasu. „Pojdite," je nadaljevala napram Gi-rardu, „pojdite in pustite me samo. Ker vlada sedaj na Francoskem svoboda, zahtevam tudi zase svobodo, da smem umreti po svojih nazorih." Župnik je skušal prigovarjati. „Pustite me, gospod," je dejala, prosim Vas, pustite me." Župnik je hotel nekaj pripomniti. „Hočem tako," je odvrnila kraljica s ponosno kretnjo. Župnik Girard je odšel, in orožniki so pognali obupanega viteza do vrat. Nahajal se je z Girardom v jetniški veži. Iz veže so ga porinili zopet v pisarno, kjer se je bila že razširila vest, da je kraljica odklonila duhovnika. Nekateri so jo jeli zasramovati, a marsikdo jo je natihem občudoval. „Pojdite," je dejal župniku ključar Ri-chard, „vrnite se domov, ker Vas jetnica sama odganja." „Čuj," je pripomnila gospa Richard, „prav ima in jaz bi bila storila ravno tako." „Nimate prav, občanka," je odvrnil duhovnik. „Molči, žena," je mrmral jetničar in iz- da izvršuje sklepe predsedniŠtva, da odločuje, v kateri razred spada pojedini obrat in katere doneske ima plačevati, nadalje, da odločuje o odškodninskih zahtevkih po § 33. zakona o zavarovanju proti nezgodam, in ki konečno mora reševati vse stvari, ki mu jih izročuje predsedništvo: v tem upravnem svetu, ki, z eno besedo, vodi ves zavod, ne sedi niti ena oseba slovenske aH hrvatske narodnosti. Ta upravni svet rešuje vse stvari zavoda po navodilih ravnateljstva samega, v katerem sedi znani Italijan Colcuc kot ravnatelj, ter podravnatelja dr. Luzzato ia neki dr. Mecozzi, ki sta tudi oba Italijana. Vs! trije so največji šoveni, odločni nasprotniki vseg?, kar je slovansko. V zavodu In izven zavoda se pečajo s politiko, a posebno zunaj poslužujejo se v dosego svojih namenov potujočih nadzornikov, posebno nadzornika Bidoli-ja ter inženirja Coen-a, od katerih prvi govori samo italijanski, a drugi italijanski in deloma nemški; vsi skupaj pa prezirajo in Šikanirajo na vse možne načine ne samo podjetnike in delavce slovanske narodnosti, podvržene zavarovanju proti nezgodam, temveč celo svoje lastne kolege — uradnike slovenske ali hrvatske narodnosti. Ob času kakih volitev se spreminja gorenji zavod v strankarski zavod za agita-ciio. Na manifestu italijanske liberalne stranke za volitve, ki so se vršile leta 1900, je bilo podpisanih nič manj nego 5 uradnikov omenjene zavarovalnice, in sicer: Carlo Culcuc (ravnatelj), dr. Ferruccio Omadori, Cimadori Adolfo, Ivan Bidoli in Bolaffio Noerberto. Ta zadnji je Šel za svoje zasluge v pokoj in uživa penzijo, da- si je še mlad in zdrav, ob enem pa tudi stavbeni podjetnik. Predzadnji je bil, vsaj takrat, tudi upravitelj delavskih hišic v ulici Ponziana in je v svoji uradni sobi na posebno odličnem mestu razobesil Garibaldijevo sliko. V času volitev v Trstu in Istri Je izginjal iz urada včasih po več tednov. Kako se postopa v slučaju izpraznenja kakega mesta, naj služi v dokaz sledeči slučaj. Ko je bilo izpraznjeno mesto podravnatelja, potegoval se je za to mesto med drugimi tudi neki mlad sodni konceptni uradnik, ki pozna perfektno vse štiri deželne jezike, ter se je splošno mislilo, da bo imenovan za gotovo za to mesto. Mesto njega pa Je bil imenovan pedravnateljem sodni avskuitant dr. Luzzatto, o katerem se na vsa usta govori, da se kot c. k. uradnik ni po-| sebno pokazal v znanem „Bonbenprozessu"» proti Subanu et cons. ter da je radi tega baje tudi iz službe bil odpuščen. Prezrli so torej kompetenta Slovana, ki je absolviral visoko Šolo in pozna vse 4 jezike in je že zavzemal odlično mesto med državnimi uradniki, in protežirali osebo, ki ne pozoa več nego en jezik, oseba, ki je mlada, neizkušena, ki je bila odpuščena iz' državne službe 1! § 3. službene pragmatike izrecno zahtevo med drugim tudi ono sposobnost in znanje, ki odgovarja naravi dotičnega mesta, ki se ima popolniti. Res je sicer, da je ta ustanova jako elastična, toda narava in položaj službe podravnatelja vendar zahteva, da dotični pozna jezik dežela, za katere je zavod ustanovljen in je jezik treh četrtin zavarovancev. Toda zavod se nI oziral na sposobnost kompetenta v jezikovnem obziru, marveč bulil svoje oči, „kaj to tebi mar? Pojdite, župnik, pojdite 1" „Ne," je ponovil Girard, „spremim jo proti njeni volji; besedica in samo besedica, če jo čuje, jo opozori na njene dolžnosti ; sicer pa imam nalog od občine in jaz ga moram izvršiti." „Dobro, toda odslovi prej svojega cerkovnika," je dejal poveljujoči major z robatim glasom. Iz viteževih oči sta švignili dve iskri; z roko je segel v nedrije. Girard je vedel, da skriva pod telovnikom bodalo. S prose-čim pogledom je preprečil njegovo namero. „Prizanesite mojemu življenju," mu je dejal s tihim glasom, „saj vidite, da je zanjo vse izgubljeno; ne ugonabljajte se ž njo ! Ko jo bom spremljal, bom govoril ž njo o Vas; to Vam prisegam; povem ji, kaj ste vse tvegali zanjo, da bi jo videli poslednjikrat." Te besede so na čuden način pomirile vzkipevajočega mladega moža. „Da," je dejal, „tako mora biti: Krista na križ, njo pa pod rabljevo sekiro; bogovi in kralji morajo izprazniti do dna kelih, ki jim ga ponujajo ljudje.*1 Ne da bi se dalje upiral, se je dal odgnati do skrajnih vrat. izključno le na njegovo politično prepričanje in delovanje. Kar se tiče internega jezika v gorenjem zavodu, ni o slovenščini in hrvaščini ne dulia ne sluha. Kakor interni Jezik se rabi nemški jezik. V novejšem času posebno se je začela uvajati Italijanščina, ker mnogo urednikov ne pozna nemščine. Posebno se to dogaja, odkar je imenovan pedravnateljem dr. Luzzatto. S strankami morali bi občevati v vseh 4 deželnih jezikih. Toda to se ne degeja, ker od vseh uradnikov je samo 16 takih, ki poznajo v govoru in pisavi slovenski ; 1! hrvatski jezik. Vsi drugi uradniki, ki ne ro-znajo teh Jezikov, občujejo s Hrvati in Slovenci v nemškem, ali Itall'an^kem jeziku. (Zvtšetek pride). ■v Čigava je krivda? (Nekoliko odgovora na članek, ki ga je prinesla „Edinost" minole nedelje pod gornjim naslovom.) Članek je pravi biserni Izliv srč^ h čutov naredno zavednega človek?.. Zdi ss ml, da poznam dotičnika. Tako jasne, h:ko ognjevite besede brez olepšav se zamerejo izviti le duši človeka, ki pozna tamošnje razmere, ki je zrastel v njih toku, v sredi naših zatiranih bratov onostran Karavank, in ki je imel vsestransko dovolj prilik za opazovanje njihovega narodnega gibanja in njega — napredka. Slovenski Korošec — kakšna razlika med njim in Slovencem, ki sedi na varnem ognjišču domovine f Medtem, ko prvi bije vedne boje za svoj jezik — zvesta straža ! — lahko domačin — mirno spi... Da, vedne boje. Človeku na meji je pri vsaki priliki, bodi na zasebnem, resnem delu, bodi na zabavi, vedno in vedno pred očmi misel : skrb za blagor svojega naroda, ki mu zakleti sovražniki tako vztrajno napadajo okope. Koroški Slovenec — ah, ta ne pozablja svoje dolžnosti ; a kjer ni uspešne pomoči, tam tudi največji pogum sčasoma umanj-kuje. Mnogo, mnogo naših so že ugrabili in jih, če že ne popolnoma, vsaj deloma po-janičarfli; vendar tudi teh nekateri, čeprav odtujeni, Še vedno radi in s ponosom priznavajo, da so naši ljudje, teda... Da, ta „toda" — življenje; toda kakšno! Življenje grenko, ker je proti prepričanju, brez svobode! Kolikokrat sem čul, bivajoč svojčas med njimi, take in podobne vzdihe teh pr d-jarmljenikov ! A koliko je število onih šibkega zn čaja! Jasno pravi dopisnik: le nekaj ne prinese — zaničevanja. Vlada jim ni dala nikdar slovenskih šol, prepuščeni so bili samim sebi; pa je prišel Nemec in zabavljal čez njihovo — dasi blagoglasno narečje — da je barbarski jezik; obljubil mu je pomoč, in — stopil je mož Iz naše vrste! A smelo lahko trdim, da je bore malo onih, ki ne bi vsaj v duhu Še ljubili svojega roda, svoje zemlje. Kdor ne veruje, naj se potrudi vsaj do Gospe Svete, ki je danes popolnoma nemški kraj, pa naj povpraša starega možakarja, ali priletno ženico, kakšen so govorili jezik pred takorekcč Še nedavnim časom; povpraša naj otroka — seveda nemško —, pa še ta mu poreče tudi s ponosom, da njegov ded, njegova babica razumeta „vindiš". Takemu narodu se mora pomagati! Neizbrisen ml ostane spomin na slav-nost, ki se je vršila pred nekaj ieti povo- Pred omreženimi okni in pred jetniškimi durmi se je gnetla velikanska množica. Nestrpnost je tu obvladovala vse strasti, ki so postajale vedno glasnejše in prihajale do tako hrupnih izbruhov, kakor da bi se bili zbrali vsi pariški prebivalci. Pred to človeško množico je bila postavljena kar cela vojska topov, ki so Ščitili vso slovesnost za one, ki so jo hoteli uživati. Zaman bi kdo skušal predreti ta nastop, ki se je večal boljinbolj, zlasti od tedaj, ko se je vest o kraljičini obsodbi raznesla tudi izven Pariza, med patrioti v predmestjih. Ko so viteza zapodili iz ječe, se je naravno postavil tik pred prvo vrsto vojakov, ki so ga jeli izpraševati, kdo da je. Izdajal se je za Girardovega vikarja; ali kraljica ga je odklonila, kakor je odklonila tudi župnika, ker je, kakor on, prisegel zvestobo republiki. Vojaki so ga nato porinili do prve vrste gledalcev. Tu je moral ponavljati, kar je povedal vojakom. Nato se je začel razlegati krik : „Prihaja ravnokar od nje... Videl jo i je . .. Kaj je rekla ? ... Kaj dela ? ... Ali je J še vedno ohola? ... Ali je pobita? ... Ali I joče ?..." (Dalje.) dom blagoslovljena temeljnega kamna zidavi narodne šole v Šent Jakobu.--Korakamo. Ob potu stoji ženica, čuvajoča živi-nico svojega sinu, ki se je udeležil sprejrma Sbvencev-gostov; i ona nas pozdravlja v svojem milem narečju, deleča cvetke tako preprostodušno ; glas ji drhti in solie veselja ji leskečejo v starih očeh, ker vidi s v o | e sinove; neprestauo grmijo topiči, domačini burno pozdravljajo in Šepetajo: Kranjci gredo ! .. . Kako velike nade stavijo v nas. In mi? Lahko bi storili mnogo več. Vzemimo n. pr. razne prireditve. Marsikdo pozablja, čemu je tam I Veseli se in prepeva — ali brez smisla, brez čuta I Če bi mu pa pomolili nabiralnik CMD, bi pa morda gledal, da se — skadi. Nič boljše ni, če se brez-miselno mečejo desetice v gramofon, da bo — „Naprej zastava" ; nabiralnika pred seboj pa ne vidi. Neredki slučaji se dogajajo po po kavarnah in drugih javnih prostorih, kjer mečejo denar nemškim godbam za sokolsko koračnico. Kakšen smisel ima to ! In to krasne svote! Marsikdo poreče: e kal, to še ne reši naroda! Ni res, če se dosledno obrača pridoma, se mora poznati. To ni malenkost in pomisliti je treba, da je takih slučajev silno mnogo. Pomnimo, da tolikrat vsekamo novo rano v sovražno vrsto, kolikor krat darujemo. Da pa bomo znali bolje umevatito potrebo, da se bomo mogli vnemati za r J j, moramo se bliže seznaniti z odnošaji, ki vladajo med našo predstražo. Treba je včasih zleteti iz svojega panja; prilike za to se nudijo od časa do Časa. Toda med nami jih je mnogo, ki jih nič ne zanima na svetu, dasi jim ni za potrošek; ne majhno pa je število onih, ki se otresajo žrtvovanja s praznim izgovorom češ, stane denar, a brez mene tudi opravijo itd. Trikrat, štirikrat v letu na Triglav in druga razvedrila pa ne stanejo nič, kaj nel Ne mislim jih odvračati od tega; a človek — osobito mlajši — mora biti tudi še za kaj drugega. Tudi tam bodo dobivali razvedrila ; v njih srca zaveje nov duh, zadobe pojem in zamogli bodo drugače presojati stvari, nego sicer. Pač prepevajo doma narodne pesmi, a pesem, doneča med zatiranimi brati, učinkuje navdušeneje, lije poguma v dušo in takrat šele se prav razumeva nje vsebina. Poznam nekatere, ki so svojčas kar goreli za narodno stvar, ko so kdaj stali na pragu domovine; danes, doma, jim je to postranska stvar, so postali topi, odre-veneli! Olavna stvar je pri nas, žal, osebna zadeva. Oh, ta ožja „politika" I Resneji so časi, resnejše mora biti naše delovanje. Samo tugovan|e In zdihovanje nam ne odpomore; svedoči to, da na večino pritožb dobivamo „od zgoraj" obljubo, da se „nedostatki* odpravijo; mi verujemo in čakamo (n. pr. razmere na celovškem kolodvoru). Že nekaj časa je opažati, da prinaša ravno „Edinost" prav pogostoma obširnejše vesti iz Koroške. Kaj je temu povod? Koroški Slovenec vidi v primorskem rojaku trpina — svoje vrste, zdi se mu, da bolje umeva njegovo bol in težnje; beseda edinost je njemu sveta beseda; oprijemlje se je z ono nado kakor potapljajoči sleherne bilke, ki mu morda pomore do rešitve. Očitalo se je „Edinosti", da poživlja prepogostoma svoje ljudi samo na veselice. Za razmere, kakoršne še vladajo, sedaj ko so Slovenci na Tržaškem (ali pa bodi na Koroškem) še tako raztreseni, ni to nikakor napaka, vsaj zdaj še ne. V takih krajih, kjer se vrši toliko različnih prireditev tudi na strani naših nasprotnikov, je to potrebno, ker na ta način odvračamo naše ljudi od udeležbe pri tuji struji, obenem pa jim še dajemo prilike, da se seznanjajo med seboj In privajajo do vnemanja za narod. Nesmiselno bi bilo torej samo siljenje v ospredje, če hoče ta ali oni dajati navodila obmejcem, osobito Primorcem, ker niti pravega umetanja nimamo o njihovih odno-šajih Poznati treba njih razmere, potem šele bi mogli presojati stvar s pravega stališča. Pustimo skoraj obmejce, naj hodijo po svoji poti. Če so se znali vzdržati toliko let in odbiti toliko napadov, upajmo, da ne omagajo tudi zdaj. Mi, doma, pa glejmo da bomo napram njim vršili svojo dolžnost — predvsem pa glejmo, da se bomo izogibali medsebojnega klanja in razdora. Na dtlo torej, — sovražne vrste raste|0...1 Krašev. XXVII. OBČNI ZBOR moške Cirll-Metodove podružnice v Trstu V petek, dne 7. t. m. se je vršil XVil. občni zbor naše moške CM podružnice, ki je eno najvažnejših naših narodnih društev, sa| so v njeni oskrbi družbine ljudske šole, ki se tako lepo razvijajo. Predsednik g. dr. J o s i p A b r a m je konstatiral sklepčnost obč. zbora ter je v prisrčnih besedah pozdra.il navzoče. Omenjal fe, da smo v minulem letu storili velik korak v napredku za naše ljudsko šolstvo. Staro poslopje, tesni prostori, so bili predmetom vednim pritožbam starišev in učiteljev, češ, da šentjakobska Šola ne more tako uspevati kakor bi lahko. Sedaj pa je začela družba zidati na starem prostoru obširno in moderno stavbo, ki bo ustrezala vsem pedagogičnim in zdravstvenim zahtevam, a bo ob enem naš ponos, kajti sezidali smo si jo z lastno močjo. Naši občni zbori so bili nekdaj bolj številno obiskani, nego sedaj. Da 1 bili so to početkom narodne manifestacije, a sedaj je obisk manjši. Vzroka zato nam ni morda iskati v pojemanju društva, ampak v tem, da se narodna obramba širi; saj se je iz dveh starih podružnic razvilo lepo število novih, a vse imajo obilo dela. Izraživši željo, naj bi člani tudi nadalje ostali zvesti načelom naše družbe, je podal besedo tajniku gospodu V. Engelmanu, ki je prečital svoje obsežno, zelo skrbno sestavljeno poročilo, iz katerega prinesemo kasneje glavne podatke. Občni zbor je vzel tajnikovo poročilo z odobravanjem na znanje. Blagajnik g. Ivan V r š č a { Je podal pregledno blagajniško poročilo. Iz tega posnemamo, da je imela podružnica 22 328 K 15 stot. dohodkov in 20972 K 20 stot. stroškov. Predsednik je omenjal na to, da je tudi drugi pregledovalec računov, g. dr. E Re kar, odpotoval pred občnim zborom; zato je pregledal končne račune samo en gospod. Odbor pa želi, da se vse natančno pregleda, zato prosi zborovalce, naj se blagovolijo izraziti o pregledovanju. G. Nictfur Stepančič je izjavil da je račune pregledal In jih našel v redu ; radi formalnosti pa želi, naj Še kdo pregleda. Po kratki debati je bil sprejet predlog g. dr. M e r h a r j a, naj pregledata še dva gospoda. Pred volitvijo je predlagal g. predsednik, naj bi se z ozirom na rastoče delo pri po družnici razširil odbor od 6 na 8 članov, kar je dovoljeno po pravilih. Sprejeto. Q. dr. Mer h ar je predlagal, naj se volijo z vzklikom v odbor stari odborniki ter še gg. D r e J č e k Č o k a in Fr. M a -r i n č e k. Oba predloga sta bila sprejeta. Odbor je torej sestavljen tako-le: Dr. J. Abram, J Arhar, A. Čok, V. Engelman, I Levičar, F. Marinšek, M. Pretner ter Ivan Vrščpj. Pregledovalca računov: prof. Dolenec in Nictfor Stepančič. V smislu že pri III. točki stavljenega predloga g. dr. Merharja pregledata še račune prof. M. Dolenec in učitelj J. Furlani. Glede delegatov na glavno skupščino je bil sprejet predlog g. predsednika, da se to prepušča cdooru in sicer zato, ker se še ne ve, kje h kedaj se bo vršila skupščina. Pri slučajnostih sta nasvetovala gg. Počkaj in Kokalj, kako naj se pobira člana rina. Predsednik je obljubil, da se bo upoštevala njiju v želja. Gosp. Č o k je predlagal, naj se, če le možno, ustanovi na Acquedottu V. razred, g. Kos pa, naj se ustanovi tudi vzporednica III. razreda. Gosp. predsednik je pojasnil, da bo to možio le tedaj, če Trg. obrtna zadruga zviša hišo še za eno nadstropje. G. Arhar je predlagal, naj se določi šoli na Acquedottu šol. okoliš, da se bo vodstvo moglo izogibati vsem neprilika m. G. dr. M e r h a r se je prijavil k besedi kot odbornik glavnega CM odbora. V dal|šem, jedrnatem govoru je omenjal dolžnosti vsakega za narod čutečega Slovenca na obrambenem polju. Na tem delu je treba vztrajnosti in potrpežljivosti, za kar naj bi bil v izgled g. predsednik dr. Abram, ki že 20. leto vztrajno deluje v odboru podružnice. (Živahno odobravanje.) V imenu glavnega vodstva in v svojem imenu se zahvaljuje g. predsedniku in starim odbornikom za njih požrtvovalno delo. Brez hrupa, s tihim in vztrajnim delom so dosegli, po-sebao v zadnjih letih, krasnih uspehov za družbino šolstvo. Podružnici pa želi, naj bi i nadalje nosila prvenstvo med podruž niča mi. Predsednik dr. Abram se je nato v daljšem govoru zahvalil za laskavo priznanje ter zaključil obč.ji zbor. Domače vesti. Naša trgovska šola je dobila pra vico javnosti. Snoči smo dobili od držav nega poslanca g. prof. Matka Mand ća brzojavno obvestilo, da je ministrstvo podelilo naši slovenski trgovski šoli pravico javnosti. Osebna vest. Prišedšl iz Italije, se je nastanil v hotelu ,ExcelsiorM ruski knez Hugon Meščerski. Imenovanja Šolskih nadzornikov. Naučni minister je imenoval za okrajne šol ske nadzornike : Andreja Lašič a, učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici, za tolminski okraj; Mateja Kantej a, učitelja na istem zavodu, za sežanski okraj; Rudolfa Bettiola, nadučitelja v Braz-zanu, za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom v gradiščanskem šolskem okraju; Avgusta Zurmanna, ravnatelja mestne deške šole, za italijanske ljudske šole v Gorici in goriškem šolskem okraju; dr. J o-sipa Pavlina, gimn. profesorja v Gorici, za slovenske ljudske šole v Gjrici in goriškem Šolskem okraju. f Vladimir Vrabec. V četrtek so ponesli k večnemu počitku mladeniča, kateremu je tako nenadoma pretrgala smrt nit življenja. Vladimir Vrabec je bil dijak slovenske trgovske šole, navdušen narodni mladenič, ki je kazal ob vsaki priliki, da bi se razvil v prav tako kremenitega moža — Slovenca. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi občinstva. Pred krsto so nosili venec pevskega društva »Trsta", pri katerem je pokojnik tako rad sodeloval, in pa venec pokojnikovih tovarišev, dijakov trgovske šole. Oba venca sta imela slovenske trakove. Pred krsto je korakalo pevsko društvo „Trst*. Krsto so nosili člani istega društva, poleg krste pa je nosilo sveče šest društvenih pevk. Trgovska šola Je bila zastopana po g. prof. Mirku in dijaštvu. Pred hišo žalosti je pevsko društvo .Trst" zapelo „Nad zvezdami", pred cerkvijo v Rojanu pa „Blagor mu*. Izpred cerkve je šel sprevod na pokopališče in so poleg rodbine spremili svojega dragega tovariša tudi pevci društva „Trsta" in njegovi sošolci. Pogreb je prav okusno priredilo »Novo pogrebno podjetje*. Vrli narodni rodbini Vrabčevi na tej bridki izgubi naše najgloblje sočutje ! Tebi, Vladimir, pa: lahka ti bila zemljica slovenska 1 Slavnostni dan na Opčinah. Opčine so si nadele slavnostno oblačilo. — S ponosom zro nasproti današnjemu slavju. — Človeku se širi srce radosti in navdušenja, videčemu, kako vsepovsod z visokih mlajev, gosposkih hiš in preprostih koč mogočno plapolajo lepe naše trobojnice, kako se vse diči z zelenjem in cvetjem I Že pri ponosnem obelisku pozdravlja naša zastava Jadransko morje, Trst in — narod svoj, pripovedujoč tujcu, da je to slovenska zemlja! Na slavnostnem prostoru vlada živahno vrvenje: vse dela in pripravlja za popoldansko slavje. — Poleg krasnih tribun je postavljenih nebroj raznoličnih paviljonov, kjer bo v vsakem oziru poskrbljeno za doŠIe goste. A največja krasota je slavnostni prostor sam, lepa zelena ravn'ca s košatimi drevesi, ki se ti tako ljubko smeji in te vabi v svoje naročje. — Kdo naj bi danes ostal doma ?I Sprevod sokolske slavnosti je na kratko sledeč: ob 3 zbirališče pri obelisku, ob 3 in pol izprevod na telovadišče, ob 4 in pol začetek javne telovadbe, po javni telovadbi ljudska veselica. Laška raznarodovalnica v Rojanu. V času napredka smo. Ni ga dneva, ko ne bi človeštvo izumilo in pridobilo kaj novega. Ali tudi najbolja stvar, ako je prišla v slabe roke, se izrablja v slabe namene. Kako blagodejen je vpliv tiska na širjenje prosvete 1 A koli o škode provzroča slab tisk ! Tudi višek tehnične moderne iznajdljivosti, zrakoplove, upotrebi jajo v za vratno morjenje nedolžnih v Tripolisu. Istotako služi v o b m e j n ih p o k r a J i n a h prosluli „Legi Na zlo na le" ljudska izobrazba kakor sredstvo za ropanje duš! Rikreatorij: najmoderneje vzgojevališče za mladino, velevažno socijalno sredstvo proti kvarjenju velikomestne mladine — zlorabljajo za raznarodovanje in odtujevanje! Rikreatoriju je vzvišena, plemenita svrha, da vzgaja mladino in jo odteza slabim vplivom in izgledom, slabim vtisom ulice, družbe in celo hiše. da navaja na delo in k misli in čutstvovanju za lepo in dobro, da vzbuja smisel za umetnost, muzika, petje, telovadbo, gledališče, risanje, govorništvo, recitiranje, ročna dela itd. — torej za otroke pravi raj, a starišem v največjo pomoč. Slo venski rikreatorij bi bil za rojansko okrožje največja dobrota. Slovenski, ker so domačini in prlsljenci po ogromni večini Slovenci. A ker so to večinoma delavci in razni uslužbenci, so njihovi otroci zapuščeni in potrebni zaščite. A kaj delajo naši občinski mogotci? Vzvišeno nalogo rlkreatorija prcfanirajo in prostituirajo, ponižujoč ga v podlo in nemoralno raznaro-dovalnlco, in zlorabljajoč ga za slepljenje in lovenje na debelo. Pritegujejo učitelje iz Italije, ki napravljajo Iz rlkreatorija f a b r i k o renegatov. Italijanstvo, tisto ponosno italijanstvo, se hoče še nadalje krepiti s slovensko krvjo! Kar se jim ne udaja dobrovoljno, zvabi,ajo umetno, ali pritegujejo nasilno. Najprej otroški vrtci, potem šola z obedi, a sedaj najnevarneje — rikreatorij 1 Dolžnost naša je tem večja, da poskrbimo za odpor v čim največjih merah. Ustvarjati nam je, oziroma posluževati se sredstev, ki nam vzgajajo značaje. Med drugimi pripada tu Sokolstvu velika nalaga. Vzbujati treba narodno zavest med Rujan Čani, Gretarjl in Skorkljani. V to poklicani narodni krogi morajo pravočasno poskrbeti za protitožje proti zlorabi rikreatorija in v obrambo naše mladine. Najprimerneje bi bilo, da bi za rojansko okrožje ustanoviti slično vzgojevališče in zabavišče. Apelujemo na slovensko rodoljubje, ker tu gre za važen del spodnje okolice na ozemlju, k i je neizmerne važnosti za celokupni narod! Slovani Trsta in okolice! Pri-hitite danes v Čim največjem številu na Opčine, da primerno pozdravimo naše dične sokolske čete in mile k nam došle brate!! Sokol iz Kranja Je dospel že snoči z gorenjskim vlakom z zastavo ter bil na kolodvoru prisrčno sprejet po openskih In nekaterih tržaških bratih. Danes bodo gostje prihajali z vsemi vlaki. Goriški Sokoli se pripeljejo večinoma z vlakom ob eni in pol. Šola v Gropadi. V petkovi seji mestnega sveta je dr. Wiifan med drugim tudi povedal, da je — ozirom na izgovor magistrata, da ne morejo še kupiti niti zemljišča, dokler ni odobren preračun — on ponudil magistratu, da posodi on potrebno svoto do tedaj, da se proračun potrdi. Magistrat te ponudbe seveda ni sprejel.... To se nam je zdelo potrebno omeniti, ker je naš poročevalec preslišal ta pasus dotičnega dr. Wilfanovega govora. Sokolska kavalkada jezdi na čela sokolskega sprevoda! „Slovenska sokolska zveza", na čelu jej predsednik brat dr. O r a ž e n, se udeleži z drugimi ljubljanskimi Sokoli današnje slavnosti na Opčinah. Za ustanovitev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Pišejo nam: Ker se sedaj govori o ustanovljanju novih otroških vrtcev, naj povem svoje mnenje, da bi trebalo najprej pri Sv. Jakobu ustanoviti tak vrtec. Noben okraj ni tako ogrožen, kakor je ravno Sv. Jakob. Kaj vsega imajo tam Italijani I Salezijance, rikreatorije, otroške vrče in razne take zavode, v katere zaha|ajo v velikem številu tudi otroci slovenskih starišev. Ni čuda! Otrok bi se potepal po cestah in se izprijal. Zato ga raje pošiljajo tja, kjer ga pridržujejo po več ur na dan. Kdor bi sledil poročilom o vseh teh zavodih, se ga more polotevati strah za našo bodočnost. Kar sedaj, v otroških letih, vcepljajo mladini v srca, bo težko izruvati iz njih. Radi tega bi priporočala jaz najnujneje, naj se obrača Sv. Jakobu vsa pozornost in naj bi tam v najkrajšem času ustanovili otroški vrtec, kjer bi se deca ohranjala svojemu narodu in pripravljala za slovensko šolo. Nekoliko pripomore morda glavna družba, nekoliko tamošnja podružnica, ostalo naj bi prispevala povečana narodna požrtvovalnost v ta namen I Če se zavzamejo ti faktorji, se namera mora posrečiti. Tramvajski listki openske električne železnice po znižani ceni in vstopnice na današnjo sokolsko slavnost bodo v razprodaji pri vrataricl Narodnega doma do štirih popoldne i Na Opčinah se bodo dobivali sedeži na tribune in vstopn'ce že od zjutraj naprej. Poučen kmetijski izlet v Pazin! „Kmetijska družba za Trst in okolico" priredi v nedeljo, dne 23. t. m. poučen kmetijski izlet v Pazin ter vabi okoiičanske kmetovalce in vse prijatelje kmetijstva k obilni udeležbi. Tam si ogledamo uzorno urejene vinograde, drevesnico, hleve, čebelnjak, zelenjadni vrt in mnogo drugega. Odhod iz Tista ob 9 zjutraj, odhod iz Pazina ob 8 zvečer. Će se priglasi 50 udelež-nikov, dobimo znižano vožnjo. Udeležniki izleta vstopijo lahko tudi na postaji Sv. Ana, Ricmanje ali Boršt. Dopolnilne volitve v obrtno sodišče v Trstu se bodo vršile dne 22. in 23. junija t. I. Opozarjamo udeležence sokolske slavnosti, da bo moral vsakdo vidno nositi vstopnico, da bo tako omogočena kontrola ! Podkovska šola v Ljubljani Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se orične dne 1. junija 1912. Poleg podkovstva se učenci podkovike Šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter na| Ji priloži: 1) krstni list; 2) domovinski list; 3) šolsko spričevalo ; 4) učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru ; 5) nravstveno spričevalo. Ubožnl prosilci, ki s^ ne m rejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri km-tijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6) ubožnf list in 7) potrdilo, da je že najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 25. junija t. 1. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca decembra 1912 Kdor dobro prestane skušnjo, more po zakonu iz I. 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v Šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imsjo učenci v zavodu. USTČEDNf BANKA ČESKYCH CDHDITn r U PODRUŽNICA v TUB1V OrUnl I LLLn = pjilU *EL PGITEKOSJO : floie na knjižice 4 v4°/0 p. tmijeTe Tloge 4 V/f Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji VADIJE u 5A7CJJE --- MENJALNICA- Uradne ur® od 9.-12. dopol. In 2. S. pop. SdKNfl In modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hli> Prokop Skorkoysky Humpolcu, Ceika. I sin Vzorol ZEFIRE na zahtevo frmio. Zelo zrnom« 0010. Na ioljo dajan tukaj Izgota.ljatl gosposko oblaka. Učenci na| se zglase en dan pred šol- 2920, ki so se nahajale v blagajni. Po kon- skim pričetfcom v podkovski šoli na Poljan- čanem delu so odšli po isti poti, po kateri ski cesti. so prišli. Ker Je v slovenskih deželah še vedno Tvrdka je vlom n&wfi||la varnostni premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki oblasti. Na lice mesta sta [^a viš|i poll- bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa cijski svetnik Contin in kontrolni inšpektor tudi premalo izurjenih oglednikov živine in Titz In si natančno ogledala vse. mesa, nal bi skrbela županstva, da dobi Tvrdka je zavarovana proti vlomu. Pri vsaka občina vsaj enega dobrega kovača pomnimo naj še, da Je Smolarseva tvrdka živinskega in mesovnega oglednika. imela že meseca februarja t. i. enake ne- * ljube vasovalce, ki so tedaj odnesli okrog * * 3000 K u . SkuŠ?|e tuW oPfi0dk?VS£ tSo,H !f Loterijske Številke, izžrebane dne 15. bodo vršile dne 27. in 28. Junija t. I., in ... . J sicer 27. skušnja Iz podkovstva za kovače, lu JT" f li -1-- t____' u OR nara IT SI ki niso obi&kovali podkovske šole, 28. pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri podpisanem ravnateljstvu do 25. junija t. 1. prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože 1) učno spričevalo in 2) potrdilo o Line 55 25 59 13 63 45 67 10 60 12 Porotno sodišče. Drugi dan razprave. Razprava se Je zopet pričela ob 9 25 lože 1) učno pričevalo ui J) potrauo o £ bJ' ^^ fcQt iča Qm_ najmanj trHetni sluzb. ^t kovaški PO™čnlk. v Petrone, ki pozna obtoženca kaki (Odredba min. za notr. stvari z dne 27• 0btožen4c jeposlal k priči, naj bi avg. 1873.) ;mu preskrbel 500 K posojila. Priča je dobil ^ .u u i U A * Ž V „,icw„ ! denar pri gospe Bianki Piazza, ki stanu e v predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.; ° P 8 P obtožencu proti me- Zivinozdravnik Lo vr o Tepina, ; ' 8 de„arja ravnate! podkovske Sole. ,,n vse te}jatve niso nič in tudi zaru. K sokolski slavnosti na Opčinah bit, ni bilo mogoče nič razun nekega granaj odhaja občinstvo kolikor mogoče zgodaj,; mofona> w |e bj| prodan potem za 80 K. takoj s prvimi vozovi openske železnice, ker pozneie mu je obtoženec neko pismo Ja-bodo poznejši vozovi gotovo prenapolnjeni, j dranske banke pokazal, ki je nakazovalo Tramvaj bo vozil do polnoči. Kdor ne bi se i obtožencu ney denar, vsled česar je priča hotel pelfaji s tramvajem, se lahko pelje z j p|gčal iz svojega g0Spe Piazza pesojilo. — državno železnico ali ob 12 48 ali pa 2 20 jzkaza|o pa se da 0bt0ženec ni imel niti popoldne. Tramvajski vozni listek tja In nazaj stane K 110. Izkazati se je treba z vstopnico. Dobivajo se pri vratarici „Narodnega doma". Izborna zafrkacija. Italijanski šaljivi list „Asino14 je priobčil sledeče brzojavno poročilo iz italijansko turške vojne: Mrtvih: v T r i po 1 i su : Arabcev . . . 300 Turkov . . • 50 Italijanov... 5 v Bengaziju: Arabcev ... 5 Turkov ... 500 Italijanov ... 0 v D e r n i : Arabcev ... 200 Turkov ... 40 Italijanov ... 1 se je... rodil!! Slovenske restavracije in gostilne na jutrišnji sokolski slavnosti na Opčinah bo spoznati po razobešenih narodnih trobojnicah! Narodno občinstvo in Sokoli naj to vpoHevajo 1 Tatedenska številka „Slov. Uustrova-nega Tednika" vsebuje: „Italijansko-turška vojska" ; premagani Turki na otoku Rodus odlagajo orožje Italijanom; planinski kralj, pohorski kmet Fr. Žvajgar; petdesetletnica Praškega Sokola (4 slike); pri požaru v Tomačevem poškodovani gasilci v bolnišnici; požsr v Št. Jurju pri Kranju ; pogreb 841et-nega Radeckega veterana Petra Žnuderl v Trbegovcih pri Sv. Jurju ob Sčavnici; lončarji pri Sv. Duhu na Stari gori itd. Sokoli! Ta številka mora posebno Vas zanimati. Naročite se na Jlustr. Tednik• in razširjajte ga! Sliko Antona Aškerca, 63/47 cm veliko, dvobarvno izda „Slov. Iiustrovanl Tednik" in jo dobe naročniki brezplačno. Naročite se na „Slovenski Iiustrovanl Tednik". Razpisana štipendija. Naučno ministrstvo razpisuje štipendijo K 800— za izobrazbo učiteljev c. kr. navtične šole. Za pogoje glej „Osservatore Triestino" št. 134 z dne 15. junija t. I. Razpisane službe. Pri c. kr. poštnem uradu v Slumu, občini buzetski, je razpisano mesto poštnega odpravitelja. Prošnje do 25. junija peštnemu ravnateljstvu v Trstu. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Puli je razpisana služba sodnega sluge. Prošnje do 20. julija okrajnemu sodišču v Puli. Brezžična brzojavna zveza z Martom. Zdi se, da se bodo sanje mnogih astronomov uresničile, namreč, kako bi se sporazumeli z Martovimi prebivalci. To se je zgodilo s pomočjo brezžičnega brzojava. —0— „„--------- Sloviti zvezdoslovec Flaminovion je večkrat 2220 K, ki je bila last tvrdke Beer, in jo opazoval znamenja, ki so prihajala z Marta J porabil sam za-se; potom brezžičnega brzojava na našo zemljo, j 3. prodal za K 350*— konja, ki |e bil Slednjič se mu je posrečilo jih raztolmačiti. last Luigija Bontempa do popolnega plačila Prevod v človeški Jezik se glasi: „Tudi tukaj kupne cene K 600 — ; že kadim zvitke „A b a d i e". j 4. zastavil Umbertu Heringu tri avtoma-- | tične igralne aparate v vrednosti K 750'—, Tr7očl^a mah Krmnilra ki so bili last Viktorja Roversija ; I UdbKd fflcflci IvruilIKd., 5 zastavil tvrdki Exner a) osem elek- Trst, 15. junija. \ tričnih svetilk v vrednosti K 70 —, ki so Svedrovci na delu. Kakor je znano, bile last tvrdke Czerny ; b) gotovo količino ima tvrdka Smolars svojo glavno zalogo v „desoderola" v vrednosti K 750 —, ki je bil uiici delle Poste. Poleg trgovine se nahajata last tvrdke Szente in Criard; dve skladišči iste tvrdke. V eno teh skla- da si je torej prilastil poverjene mu dišč je vhod iz ulice Valdirivo št. 11, v stvari v zgoraj omenjeni vrednosti? drugo pa v ul. Squero nuovo. i II gl a v n o v p ra ša n J e ; ali je ob- V prvem skladišču je poseben oddelek, toženec kriv, da je predstavljajoč se kot v katerem ima svojo pisarno Anton Carniel, solventen človek in poudarjajoč, da priča-ki je solastnik tvrdke. Danes ponoči so neznani zlikovci vlomili v prffo skladišče in sicer skozi vrata v ulici Valdirivo in petem v ono pisarno, kjer se nnhja majhna železna blagajna, pritrjena vinarja denarja v banki' Priča Bianka Piazza je izpovedala, da je izročila prejšnji priči svoto 500 kron za Kanobla in da ji je Petrone iz svojega plačal to svoto, ker ni hotela sprejeti menice. Predsednik je nato čital razne sodne spise, ovadbe, izjave raznih tvrdk o dolgovih obtoženčevih, obtoženčevo izjavo o dolgovih, eksekutivne spise. Preiskovalni sodnik je dognal, da znašajo obtoženčevi dolgovi K 34 355 62, med katerimi je tudi znesek 17 000 K, ki ga dolguje obtoženec svoji rodbini. Eksekutivni spisi obsegajo najmanj 20 cm debel zvezek. Ker še vedno ni priče Romeja Gaspe-rinija, je predsednik odredil, da se telefo-nično vpraša ljubljanska policija, ali se priča nahaja v LJubljani, in da se obenem tudi ponovno vpraša v njegovi pisarni, kaj je ž njim. Z ozirom nato je bila prekinjena razprava do 11 dop. Ko je nato predsednik naznanil, da se še ni izvedelo sedanje bivališče priče Romeja Gasperinija, je predlagal drž. pravdnik, da se prečita izpovedba, dočim pa je bra nitelj z vso odločnostjo aahteval, da se osebno zasliši ta priča, češ da ne bo mogoč potem sum, da bi morda priča mogel izpo-vedatf kaj neugodnega za obtoženca. Ko je nato oni porotnik, ki je prej zahteval osebno zaslišanje, izjavil, da se zadovoljuje s prečitanjem izpovedbe, in je izrecno isto izjavil tudi obtoženec, je predsednik prečital pričino izpovedbo. Priča Gasperini je v preiskavi izpovedal, da je pričel obtoženec k njemu in ga obupan in jokaje prosil, naj mu pomaga. Branil se je, a končno Je le garantiral plačilo svote K 2220 tvrdki Beer proti obtoženčevi izjavi, da mu v najkrajšem času plača ono svoto. Priča je odplačal tvrdki Beer 1000 K, pozneje pa ni mogel več plačati, vsled česar ga je tvrdka dala zarubitl. Od obtoženca ni dobil niti vinarja. Trpi torej celo svoto, ki jo zahteva tvrdka Beer od njega, in poleg tega tudi še obresti in stroške. Obtoženec je v polni meri potrdil izpovedbo te priče, pa pripomnil, da je Gasperinija poznal dolga leta in da mu je Gasperini storil to uslugo iz prijateljstva. Ko Je nato predsednik zaključil doka-zilno postopanje je sodni dvor dal porotnikom sledeča vpraSanja: I. glavno vprašanje: ali je obtoženec kriv, da je 1. prodal za 320 K pisalni stroj „Adler", ki je bil last Dtjonizija Rakoša, ko Še ni bila plačana kupna cena 550 K ; 2. dvignil pri Jadranski banki" svoto SOKOLst na steni. Zlikovci so blagajno odtrgali in blago, sukna spravil: na tla, jo vlomili in si prilastili K BMIIMHi za gospode in dame, lodnc in modno blago priporoča KAREL KOCI*N, : : tovarna eukna : : v Humpolcu (češko*. : : Uzorci franko. : : Nova trgovina moškega blaga SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM ! JOSIP SPEHAR - TRST ulic« Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuoira je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. tovarna čevljev MOOUNG v Trstu 130 filijalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (visi-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box...........9*50 „ fini Goodjear Welt . • . „ 13 50 „ „ amerikanski . . . • „ 11* — * „ » naj fine j &i „ 17'— nizki čevlji črni....... 6*— „ zelo fini črni.....„11*30 „ amerikanski luksus . • n 16'— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ . . . . „ 4 20 nizki čevlji, močni.......5"— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt „ 11*— „ amerikanski luksus . . „ 13*— „ „ v barvah . „ 14 — n „ lakasti . . „ 15*— Čevlji visoki ln nizki za otroke od 2 K dalje. CORSO 11 UL CAVAI1A 11. m OESl Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich koncesijoniranl zobo-tehniK 15 ordinira od 9.—J. In od 3.-5. Trat, Barriera vecchla 33 II. ud. Telefon 1703. d) Dr* Pecnik £rst, via S Caterina štev. t Zdravnik za notranje (splošne) bolezn': 8 — 9 & 2 — 3 In Specijalist za kožne l j - - vodne (spolne) bolezni : 11 7* — 1. - - Frafelli Haube? Trat, ulica Carduccl 14 (prej Torrenta =—Zaloga ustrojenih kož. n Velika izbera potrebSćin ea čevljarje. — Specijalitet« potrebščin za sedlarje. AR TURO M0DRICKY Prodajalnlca mar.uf. blaga in drobnih predmetov Trst, ul. Bclvedcre 33. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar-vanega satina, srajc, nogavic, triiža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarii v velikem izboru po absolutno konkurenčnih cenah. ^CSD STRUCH£L & JERITSCH Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice. Svilenina in oeh braašah ia plačano na Škodah K 7*26.197 569 34 Zastopava v *seh d-žolnih g avfuh mestih in važnejtb kraj h Avstro Ofcrske »oiar ijo. 2.000 000 — 3 000 00')- — 1.000 000 — 2.000.0* >0* — 1.472.022 6« 12S.307.539 04 Hans Šcheidler = zobotclinik ===== Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 tn od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Golrloni St. II ti Pran tovarna Ugotovljenih oblek Lastna filijalka na Corsu 37 Jrst nasproti kavarne „Al Corso" Najbogatejši izbor moških in deških oblek; kakor tudi konfekcij za gospe :: Ker sva sama izdelovatelja, prodajamo lahko cenj. občinstvu svoje izdelke za najmanj fiš| I o mani kakor so navadne cene. — Da se prepričate, vas uljudno prosiva, da obiščete najino bogato zalogo, ne da bi bili tudi prisiljeni kupiti Z odličnim spoštovanjem Filijalka Richter & Glaser, Trst t ANTONU AŠKERCU Pravic resnice si iskal življenje svoje celo, zaglabljal dušo v misli val in pisal jih na čelo . .. Resnice božje bojevnik, glasnik lepote večne! Najlepših si podal nam slik, sin grude sam nesrečne. Visoko Tvoj Pegaz je plul in v solnČnem morju švigal — Od tam ni videl in ni čul, če kdo nanj pest je dvigal... Z boginjo pesmi si drhteč zjedinil se s poljubom — Pred vhod modric je blisnil meč kot vzel bi ga kerubom ! Z vetrovi plul si vrh neba in širil si obzorje — Vso silo smelega duha zatapljal v duše morje ... Za staro pravdo šel si v boj Špartanec zmagoviti — Pojočih misli, pesmi roj naprej — nad Abderiti! Nesmrtnosti si čašo pil in dal naprej jo četi; kdor pije — prost je temnih sil, sam ogenj sveti neti... Uzorov svetih ogenj Tvoj gori in temo kolje . . . Tvoj genij pelje nas na boj, v svobodno kliče polje! A dasi harfo zdaj iz rok Smrt trda Ti je vzela — V nas Tvoj bo slednji živel zvok, Ž njim Ti in Tvoja dela ! Čeprav prehitro si nam vzet, ne kloni v mrak nam glava : Ti bil si, si in boš poet, zato Ti večna — Slava!! Fran Žgur. Jan Lego v Trstu. Malo dni še in odkrit bo nagrobni spomenik, ki počiva pod njim v domači Češki zemlji dne 17. septembra 1906 umrli veliki buditelj slovenskega naroda, nepozabni Jan Lego. Vsak slovenski narodnjak bi moral vedeti, kdo je bil mož, ki se je po poisto-letnera trudapolnem delu za probujo in vstajenje našega naroda naselil v gomili, opremljeni z ličnim spomenikom in obkoljeni od slovenskih gostov, ki jih je privabila vsesokolska slavnost v zlato Prago. S čutilom nsjglobočje hvaležnosti izgovarja ime preblagega pokojnika vsak Slovenec, komur bije srce za blaginjo naroda in za prospeh Slovenstva. Ime Jana Lega je pravemu S ovencj sveto. Pisec teh vrstic je bil dne 17. avgusta 1885 priča krasnega prizora v Meščanski besedi v Pragi, ko smo se pravkar došli S'ovencl klanjali svojemu dragemu ljubitelju in dobrotniku Janu Legu. Ko mu je bil napil g. Ivan Hribar in ga v imenu slovenskih gostov srčno pozdravil, sta ga dvignila dva Slovenca na rame in ga ob oduševljenih vzklikih vseh navzočnlh nesla po dvorani. Od tedaj mine v malo tednih 27 let In slovenski gosti se zopet klanjajo Janu Legu — na pokopališču. Iz temnega groba njegovega jim prihaja klic: Vaši predniki so nekoč nosili moje telo, a vi dvignite mojega duha — mojo ljubezen do Slovenstva, neumorno trudaljubivost in vztrajnost, moje neugasno navdušenje za vse dobro, lepo, blago; dvignite vse to in ne-site domov na Slovensko In nadaljujte moje delo! Tema je bl!a v naši domovini, ko je jel delovati Jan Lego — tema tam ob kamniških planinah, kjer se je najprej naselil, tema v središču — bela Ljubljana je trdno spala, ko je služboval v njej naš slavljenec — tema ob Jadranskem morju v Trstu, kamor ga je nato zanesla usoda. Jan Lego je dobro vedel, kaj je prav posebno pospeševalo narodno probujo na Češkem. Češka pesem je delala čuda. Kar se je obneslo na severu, mera učinkovati tudi na slovenskem jugu. S slovensko pesmijo je stopil Lego na dan v Ljubljani delujoč v „Fiiharmoničnem društvu". Opazil je, kako se prilega Slovencem Koseskega pesem „Kdo je mar?"* in razpisal nagrado, da bi jih peta še bolj vžfgala. V Trstu je zasnoval Lego „Slovansko pevsko društvo*. A kmalu potem je oživela „Narodna slovanska čitalnica". Ob njeni zibelki je poleg pesnika Frana Cegnarja in rodoljubnega trgovca Frana Kavčiča stal Jan Lego. V par mesecih je štela 230 članov. Prirejala je veselice, ki so jih zvali tedaj po češkem vzorcu „besede" — s petjem, govori, deklamacijami in godbo. Na njih je nastopal Lego s svojim pevskim zborom, a tudi s samospevi, tako dne 28. aprila 1861 s pesmijo »Slovan Čeh"; „pel je krepko, s pravim čutom in prosto", kakor so ga pohvalile „Novice". Na poletje, ko le palilo južno solnce, so prenehale Čitalnične „besede", a ne Legova delavnost „Priskrbeli smo najbolje slovanske pesmi in pevci se marljivo urijo — so vedele povedati „Novice" dne 11. julija i. I. — posebnoj vnet je za to stvar g. Lego; on je največ pripomogel, da ima petje tako dober vspeh." ; Dne 20. novembra 1861 se je razlegal na Čitalnični „besedi" menda prvikrat v ;Trstu Jenkov „Naprej", ki je jako ugajal in so ga morali ponavljati. „Pevcom, ki jih je zopet naš veri i Čeh g. Lego izverstno vodil, moramo dati vso pohvalo, da so se pridno vadili in kaj lepo peli. G. Lego nas je tudi sam razveselil s tremi čeSkimi samospevi. Pel je po svoji stari navadi prekrasno: „Na Berunkou", „Když jsem ja k vam chodival", „Sil jsem proso". Izvrstnemu pevcu se je ploskalo, da ci bilo ne kcnca ne kraja in poklican je bil zopet na oder" — tako so poročale „Novice". Sredi Čitalničnih pevcev kot njihovega učitelja in voditelja srečamo Jana Lega tudi še leta 1862. Mnogo truda je imel z njimi, aH vspeh mu je venčal delo in ponosen je bil na svoj zbor. Ponosen je bil Lego zlasti tedaj, ko je izvrstno vspela velika čitalnična ; veselica dne 14. febr. 1862. Cegnar jo je opisrl v „Slovenskem Glasniku" tako-le: Malo tako veselih večerov smo doživeli še Slovani na Adrii, kakor je bil večer 14. t. m. Ta dan smo stopili tukajšni Slovani prvikrat očitno pred občinstvo in pokazali drugim tukaj prebivajočim narodom, da se našej umetnosti ni treba skrivati, da nismo tako zanemarjeni, kakor trobijo nekateri naši sovražniki. Napravila je naša Čitalnica javno besedo in najela za ta večer Mauronerjevo : dvorano ter povabila vse prve osebe, umetnike, pisatelje itd. na besedo. SeŠlo se je nad 800 poslušavcev, da je bila dvorana čisto polna. Med njimi smo videli deželnega ! poglavarja, obilo prvih oseb n2Šega mesta ' najviših civilnih in vojaških oblastnikov. Razun domačih nmetnikov se je vdeležila j „besede" slavna umetnica Ljudmila Zadro-| bilkova in dva ljubljanska pevca, ki sta na-, lašč zato iz Ljubljane prišla. Pevci so se tako vrlo obnašali, da plosksnie, slava- in živioklici niso hoteli utihniti. Naš vrli Čeh pevcem učitelj, gospod Lego, pel je tak« krepko, prisrčno in milo češki solo: „Kde vlast je ma ?u da se je poslušavcu srce topilo. Ljubljanska pevca sta z izvrstnim gla som mnogo pri „besedi" pripomogla, slav; jim!... Vsi italijanski časniki so dostojm hvalili našo „besedo", le „Triester Ztg." jt molčala; to pa nam je tudi prav; Bog van da bi pri njej hvalo iskali. Po „besedi" srrn se zbrali Slovani vseh plemen k večerji, bil židane volje in napivali zdravice vsem možem, ki se trudijo za dom in narod. Dne 18. maja 1862 je proizvajal Lego* zbor na Čitalnični besedi: „Kje dom « moj ?" — „Rado ide Srbin u vojnike" ir Riharjev „Žalosten glas zvonov" (Nov ) Meseca aprila*) 1861 je prišel v Tr Fran Levstik. Z njim, ki se je pridru žil takoj Cegnarju in Legu, se je pričel-živahno gibanje. Razpravljali so vprašanjt kako bi se dal v Čilainfčnem krilu ustani viti v Trstu slovenski slovstveni časnik. D. se ta miset ni vresničila, je bil najbolj kri nedostatek denarnih sredstev. Lego je vpl> val na Cegnarja, da se je lotil prevod; Božene Nemcove „Babice". V Janu Legu je našlo tedanje slovensk tržaško občinstvo ne samo veščega učitelj? petja, ampak tudi učitelja češkeg; jezika. Cegnar je pisal o tem „Novicam" : Ravno ta gospod (namreč Lego) uči vsak teden dve uri češki jezik, g. Levstik pa tr ure slovenščino. Oba imata obilo marljivi! učencev. Lepo je videti, kako sede med rež nimi nadepolnimi mladenči že priletni možjt raznega stanu in poklica s češko in sloven sko slovnico pred sabo. Iz Trsta je Lego dopisoval v češkt liste o slovenskih razmerah. Tudi se je ba vil s češko mornariško terminologijo uveljavljeno pozneje v delcu „Ztroskotanl fre gaty Medusy". V jeseni leta 1862 je odšel iz Trsta Levstik v Ljubljano. Tedaj je ostavil tudi Lego tržaško mesto, kjer je bil izza leta 1860 uradnik pri namestništvu. Premestili so ga Da Dunaj k pomorskemu m nisterstvu. Odhod teh dveh narodnih delavcev je takoj čutila sloverska stvar v Trstu. Dne 12. septembra 1863 je tožil o tem Novišk-dopisnik iz Barkovelj: Veselo se je zbudila Čitalnica tržaška v dobi Slovencem še ne-ugodnf, krepko je stopila na noge in čvrsto je živela leto in dan ; v času pa, narodnosti naši bolj ugodnim, nemarno je utihnila. Odmor je bil začasen. Seme, ki je je zasejai Jan Lego v Trst j, je bujno pognalo i pozneje in stoterni sad rodilo: zato bodi blagoslovljen spomin našega buditelja češkega Slovenca in slovenskega Čeha Jana Lega! __I. Poboljšan Železnato Kiaa-fiio ra bolekna in rekonvalescent* Prtvzroča vs9|i io jedi, itrjuje želotfec to tjačuje tudi •njulzs« Priporočeno od nAjalorečih rndrarnikor r raeb mluČMjih, k*d*r me jo treba po bole mm i ojmčlu. Odlikovano ■ 23 kolajnami na raznih ništavih ln a nađ 8000 sdravniiklinl spričevali Izbora! okus. MT" Izbora! okna. Lekarna Serravallo - Trst # TOVARNA GLASUVIRJEV Fećar Sc Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi-janlne, harmonije, orfeestrijone itd. - Uglaše- v vanje izvrstno in to&no po nizkih aenah. blago za ionska In sukno za moške obleko, zadn|e mode razpošilja najoeneje Jugoslovanska raz poftll jalna R. Stermecki v Celju št. 302 Vzarol na zahtevo poitnlna prosto. peKarno in slaSčtčarna Josipa Zavadlal Trst, Via Nndonnlna it. IZ. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ■ moke iz prvih mlinov. ^— Prevzemajo se pečenje in naročila zrn ženitve in krste. — Kruh »vež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Ciulia St.25. LOVANSKA /elika zaloga umetniških a svetili slik, slike za »bhajilo ter rožnih vencev azne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih : cnjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-: govežka naročila. :::: KNJIGARNA JOSIP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: wm TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa; .Ki GORENJEC - TRST u:: TELEFON 21-15. ::i __Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig papiija in pisarniških po-:::: ss trebščio. :::: ::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov Veliko skladišče klobukov m dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. mu K. CVENKELT™«, corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. £1 < rx S sr tf3 Cft^ d » 11 „ 3-B »J* Via S. Lucia 5-13 Via S. Lucia 5-18||ž > £ BOGATA EN LEPA IZ BEK A. FIJiEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU & m ^ £■8 DELO SOLIDNO U vuikoTrrtmih aUlie. CENE ZMERNE. Sco M ar Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST *) Grafenauer (Zgod. nov. slov. slovstva II. 321) pravi: rKdaj je dospel Levstik v Trst, tega natančno ne vemo". G je dognal nato, da je moral biti že m maja v Trstu, pred februari jem pa tudi ni mogel priti tja. O Levstikovem prihodu v Trst govori Noviški dopis iz Trsta dne a. aprila napovedujoč : »eosp. Levstik, ki pride te dni v Trst, stopi v vrsto odbornikov („čitalnice"). V dopisu iz Tr>ta z dne 13. aprila pa objavljajo „Novice" imena Čitalničnih odbornikov, med njimi tajnika Levstika. Ta je dospel v Trst torej med 5. in 13. dnem aprila 1861. Rabite za strehe svojih biS! (asbest-cementni škriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri glavnem zastopstvu in zalogi V. Janach in drug Trst, ulica Sanita 25 Pozor na znamko „ETERNIT41, utis-njeno na naše šipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis ssš^ z izbočenimi črkami. Živnostenska banka. Podružnica v Trstu. — Ekspozitura v Gradežu, O S voijena 1. maja 1912. Izplačuje in izdaja akreditive. Sprejema vloge v tekočem in žiro računu ter na knjižice. Prodaja in kupuje valute, čeke, vrednostne papirje. Sprejema borzna naročila. Hrani in upravlja efekte in vrednostne predmete. Daje rade volje raznovrstne informacije. Telefon štev. 40. Brzojavke: ŽivnostenskA Gradrž. 1 1 ^^ Zastopstvo in zaloga glasovitih FiiLNiNOV -mm GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ c. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev JOS. MIN&R2K - TRST Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — soli-darnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene i obroki — na posodo — nglašenja. Novi dohodi za pomlad in leto! Sklsdišče oslici in dru za gorivo, petrolja in stavi), materijala Josip Miceu Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan) AlesE. Giorđam Specijalist i» sdravjeaje barjih oeea, dlflo* miraa ranocelnik Ambulat. Corso 23« 5« Ozdravi tabr j navade s -m z&Btarana kurja očesa ter ]it izdere na najDavr»dnejti c£ cin ::: brez VBako bole^Lu-i Garantira ozdravljenje « _ __me io rastočih no..tov. liet aohte vaasce debelosti. Na zahtev, pride tadš nz *].«< AhEKS* FKAJSC MATER - TKS7 žgalniea kave TELEFON 1743. Najbcijšl vir za tiobivanjo pečene kave. TF7 500 kron TTT Vam plačam, ako Vam moje mazilo „Riasalbe* v treh dneh ne odpravi karjih očes, izrastkov, trde kože in sicer brez vsake bolečine. — Cena lončku s pismenim jamstvom 1 krono. Kemy,Koš ce (Kašiku) I- jest v-12/157, OersKo Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici V TRSTU. Via Barriera veccbia 38 in Via del Kettori 1, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 314. naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajaln3 s svežim poletnim, črnim in barvnim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. Najnovejši dohodi cajsijajnejših in najbolj praktičnih novosti na polju igrač. — Potovanjski predmeti Vozički in športni vozički za otrok«. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx neodlušljive samo v trgovini CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp. Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač. Trst — Via Gioachiuo Rossini št. 24 ogel ul. Caserma. Velikanska izbera! Cene da se ni bati konkurence! STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trat, okolico, Pulo in Gorico, ekladiSča c. £r. glavnega carinskega urada in drugih BkkdiSi. Priporoča cenjencmu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke. = IZREDNA PRILIKA!_ Vsled predstoječe selitve se razprodajajo po cenah znižanih za =— 3O°|0, 5O0|„ in 7O°|0 = vse tkanine bele in pisane vsake vrste v manufakturni trgovini g^i VT ■ J^l trst, vi a sette %M • M rJ 1% ■ \ « FONTANE ST. 15. ■Mihanl I amriP Tr,t'al soiitajio st. 2 & mileči Ldllipc — Petama In aladfil- Sarna. — Večkrat na d&c avož k rab. Posebnost vino In like.i v steklsnloak — i Postrežba tudi na dom. -$39 Anton l/riieio krojaSki mojster v Gori<4 Mnion l\rUblUT tekali&če Frana Josipa | št. 36. Izdeluje obleke po mer; v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročili zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno j blago ter razpošilja uzorce na ogled. Cene zmerne Anton Brecelj-Bajc ll: činatvu svojo i^^njirno in slalč ča no, i nahajajočo s-j v ulUi Pecroalo it 1 ogdl al. Sette fontane. Vsakovrstni likeri in vlao v »tek'enlcab Cena zmerne._ 'Stara grška žganjarna .. w Trstu, Via Oav&na S. Tu »e dobi bo^ats is-j bira !ik?orjev; specijaliteta: grSki in frtiioaV i aja? 1 etanjiki brinjevec, kra^ii alivovec iu bri*k' tr ).uo-j vac in ram. Uene nizka. Izbara g.ančic. ^lasči ie ir> sapečena. Gršica mastici iz šijo. — ria jriporofa | Andrej Antonopula. 1 iHobert Cian, urar, žepne in stenske are ter sprejema vi&io popravljanja po nizki oeni z dvoletnim jamstvom.__1-92 Ifo* U H f^?Iliri Tr8t' Piazza Ponterosho 5. »d?, VU. S'iUlbJ, Trgovina je^tviu in fculo-1 nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno ma*lo. ■ kranjske klobase iu ilirske testeuine. — Za ob:'ea ' iq0dk se priporoča uilani Ivan Bidovec. vodin .>t*i TRSI , ulica Ponte-terosso »tev. I'. — Marina Mattulich a pečatov, tablic, pečatov za župnije, £ta-, urade itd. Pisaloi in korirski stroji. 5*052 Tovarna i varstva Fotograf Ivan Ljubič 19, priporoča ae slavnemu občinstvu. Izdeiu e vsakovrstne slike, navadne in na dopisnicah. Hitra izvrSi-tev in cene zmerne. Carniel Umberto deiki. Via Conti 18 (vogal ali o o Ferrlez*,. Skladišče teitonin Italijanskega ri«a naj flntjilh olj. meauine in aira. Naravno m s o, Fini vina. Pi-o v butaljkan. Po»u:eit>% na dom. Poitne poiUJat^a po 5 kg NUk' oeae r-4tr:». URAR Alessandro Cella (bivši eodreg gosp. Psgnacco) Trst, ulica Barriera veccliia 23. Prodaj vsakovrstne ure in zlatanine. PORTO APOLLO Veliko Kopalce pruega reda s hotelom, restauracijo in kauarno w W A Največji komfort, Zmernejm " V-r L*/ m Snrico 7{avasini. 50 elegantno urejenih sob, - -50 udobnih kabin za kopanje. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: ms za seme, priprave za hleve itd. Blago prve vrsta. Zelo ugodne cene. Giosuć Cruccialti via Glulla 33. — Telefon 313 X/IV. Na novo otvorjen I 10CEL IMPERIAL ca REKA. ca A. SBOGAR kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikeliranje, posrebrnc^je, bakranje itd. Itd. Trst, Via 6aetano Donizetti 5. - Telefon i26, Rom. IV. Popravlja priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, Šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvrSuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga žarnio, stekel za gas in elektriko in d ugih predmetov. J{ans Schmidf Avtorlzovana dunajska šola. ■ — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovaija oblek in perila RHR HOVAK " TUST ■ ulloa Baa Luiaro 16, ZH. 1! Odlikovan! Čevljarski mojster Viktor Schenk zubi^atelj obuvala c. kr. dež. :: oiožaiške^a poieIj6tv» :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščils Fredin, Globin, cevalier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, BeloEdere 32 V manufakturni trgovini CARLO ANDREJCIC ulica Malcanton št. 10-12 blago TELEFON št. 1085. zobotehnik TRST ul d:\la Zorita št. 7. /. se proda radi požar j a, vse po najnižjih cenah. . od vin. Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti". od K Krasen perkal v najnovejših barvah Zefir za srajce ..... Ponarejena svila s Črtami Narejene rjuhe za eno osebo 150/259 Narejene rjuhe iz samega platna 160/250 Obrisslke ...... Chiffon prve vrste ..... Kosi mad»polana 10 metrov I. vrste Ženske srajce s finimi vezeninami . Spodnja krila črna I. vrste. . Vsakovrstni predpasniki iz črnega sati na, moške nogovice po 32 vin., ženske po 20 vin. Vse drota je se preda za 20 posto pol tov. ceno. Posluži e se prilike 34 56 76 2 — „ 4 20 od vin. 38 45 po K 4 20 * 2-- 3- dalje. RESTAVRACIJA ,RLLR STftZIONE' Trst,trg pred juž. kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodtorm). Priporoča ae slavnemu občinutvu in pot nikom, ki potujejo skoti Trst xa obilen obisk. Toči se izvrstno pl?o la vino pire Trate. — DO URA KUHINJA. CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančić, birti vrator hotela „Btii&n". Pozoi Opoldne in zvečer abonement. zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hčtel Balkan (iSO I S jM i Hersianciiid Barrieia, recchi* iior. S i?»R valifco j£*?ogo •mrtvaSMpr&dm&fccra pr VENCI "fH porcelaait it biserov vszasik k ca* ^no žica, o«? mastnih cvetic s tras ko vi in napisi, Siike sa jarceteaistlh jtesčaš z* sFmss&c W'3».jsiifžjfc keaktirszičaa KI [& Znana mirodilnica MILM ZEJITfilOI ulica 8. Mfchele štev. 26. Velik izbor parfumov, mineralne vode in baiv. Glami icsiojaiK čistilne yg1b „Šternov". flp M Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti takojšnjem uplaČilu ali na najmanjše mesečne obr ske (tudi za provincije) samo naravnost od tvori iČarja :: HENRIKA BREMiTZ :: c kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razBtava v Parizu 19(X) najvišje odlikovanje Avstro-Ogrske za gla^ovirje. —: Ivata ogi In kondic. gratis In franko. :— 2*4 Jlčnn Industrija alpskih Maderne železne ograje za vile (ovorcs), vrte, tovarne, dvorišča, preštete za toa« Itd. 9At.i.ill p***! AlVj^ 9 a Iluetrovan katalog štev 104 brezplačno. UEZEI iCLU JUSjriUi S Sfihne - Klcsenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Goetingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-■ 8tras 8e 45. ===== Nova prodajalna zlatarja- urarja đlessan&ro camaro, txz\ CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerue. oo o r :: V dobropoznani manifakturni trgovini :: £k* Zafred ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanetti) se vdobiva vsake vrste blaga, posebno iHT volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence. Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem :: Točna postrežba :: A« ZAFRED* o oo L-J O oo Svoji k s ve jim ? Prva slov. manufakturna trgovina: Trst, ui Barri ra vecchia 37. IVftN OKitcaziA (prej PEKIČ) Bogat izbor ženskega blaga, blaga za birmo, rokavic, pajčolanov, nogavic, trakov, spodnjih srajc. — Ugodne cene, da se ni bati ===== nikake konkurence. □3 i i C® 1 « kj, «vv te o 5 «5 c o šklačhscs šivalnih stroja Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št. 25 Ceie flopioroe. Plačilo isa oiircki. Sprejme st popravljanje šivalnih strojev . s&k&^a zisteaia. Prodaja iysi, olja in eparatrv. Kupu je in prodaja že rabljen* £iva ine stroje. 601 8K3T Odprla se je nova pekarna s prodajo sladcic, raznih vin Su likerjev v liotiljkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega.j Bogomil Fino = = urar in zlatar Trst, ulica Vincenz< Bellini St 13 nuniotl CEIir« IT, AniOBa BOTSZt Bogat Izbor ur TPafce TP?to, kakor tud I chbsov. prstanov t a!j«'l BRiitl in bres dljamsn tov, ženske verižice, zlmt« tu trebrce za inoJkc. EiiMno družba zq parne mline rA«AAAAAAAAA) (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v aistro-o^rski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000 000 kg na leto, 55 ^ag. na dan. Slavno zastopstvo: Fcrfl. FOrst, Žito in otrobi na dabelo. IHIHIBIIIBBS TRST ulica Miramar 21. mJ Zdravilno pivo dvojnega Kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Val zdravniki ga priporočajo. TEFAN Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. Odlikovano na : 7 razstavah. : Telefon št. 2201. 0 1 CILLIA TRST - VIA DELLE POSTE ŠT. 6 je najboljia trgovina ^rožerijskih pre5metov, dišav, fotografskih premetov, mineralnih vo9 itd. r ar -ty •* -"n . Dr. Fran Korsano j* Specijalist za sifilttttae In kolae bolezni !ma svoj o** AMBULATORIJ V TRSTU, v Ulici San NtcoM *tav. O (nad Jadransko banka). Spre^rais od X2. do 1. in S.i/t do d.Vi pop Pri zdravju + Allu Scilute GIOVANNI SAMBO TBST - borzni trg št. 14 - TKST (zraven kavarr e Franfai') Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski premet1 tuc.it po krou 2, 4, G, 8, 10-16. l>iBkretne poSiljatve na d žpIo, poAtoine presto, če ae pešije dtrar raprej. Nadalje: el< slič 00 RRM BRTRQEL] . . čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10. (v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. ©ooo^ F 70G030003090 -I- Siulio Mtem -i- TRST, ulica Giosut Carducol štev 21 s telefon ftta*. sij :: :j JL'rarrlCaa arodja, art»p«dlial aparati, Hjderel, nmetaa roke la Bare* berflj«, lili al pail, elastični paal la aevort"« •lektroterapertiža« priprava, aparati aa BSI~aJ>XddS »•tT«hiiiB r» klrar|Un» ij»*l» PotrabiiU« i* n>']» ta »»»»»toi «f » kUt«. :::::::: lUfa^ Aparati Jacobus 50% prihranka na plina, _ ; kompletni S K'. - ---: Ferruccio Wisnowsky Trst, ul. Guardia 20. Telefon 329 rim. IV. \>Ilk Izbor steklenega blaga in porcelana po zmernih cenah. Na zahteve postrežba na stan >vanju zastonj Najboljšega češkega izvora Cene gosjega peresa za postelje. 1 kg rja ih dobrih fćesinth * K ; b ljiih R belib 4 lielib b puhom C 5-10, 1 kg belih naiflnejilb »ć«*»olr K 6 40 ia K f, i kg sam*'«« i uha rj»T fi K n 7 K, b«U fi e l<> K, ai fiii-ji puh r prs Izgotovljene po ^elje1^^^ 1'lT^l ruirtffn gonit Naukiog«, 1 o'«;» 180 rm 80 em đ l.iuia in •:<> llro-kima, napolnja-ia z novim, Bi v ^ • .P. UM BI NI ZOBJE Plombiranje zobov. ladirart e zobov brez = vsake bolečine = Dr, J. Germak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caaerma St. 13, II. n. 'TRGOTSKO-OBRTHA ZADRUGA S« ul. S, Franeesco (1'Asisl št. 2 I. nadstr. Poštno braoiloiČnl račun 74.679 Telefoa 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem iT ----— male hranilne s&rlujlce Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahka dobi take skrinjico, ki so primerne za prihrarjevanje malih in večjih svet. Skrinjice »a doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovako-obrtna zadruga v Trata. uL S. Franeesco štev. 2. I. nadstr. j -HBOHKT Isbera borgeta, perila in drobnarija z& Šivilje FRM KOCI J AN TRST, ulica Molln a vento St. 17 TRST. Varstvena znamka: „SIDRO*. Uniment Capslcl Cd. nadomestek za BIDRO-P A.IN-EX ?ELLE R je kot najboljše, bolečine lajšajoče in m J JFu ♦ _ t T»rt T /i i i> n * n r\M mo A Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame ls originalne steklenice v Skatljicak z nado varstveno znamko ,Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Dr. Rlcbterjo lekar.™ S""",, Elizabetna ulica St 5, novo. [ * fi d ti •f* Fran Pelicon. Komen, 12. j&n. 1912. Sanje. trgovskega statističnega urada, Ferdinand Seidl končuje svoj duhoviti in izredno instruktivni ter lahko pisani spis o mehaniki „Visoko, nizko rojeni — duševnega delovanja; vsakdo, kdor se za nima S prirodoslovje, bo čita! ta spis z prej tega, tega slej zadene." izrednim zadoščenjem. Spis ima že svojo Stritar, zgodovino, ker je dal na Goriškem povoda Kakor smo že poročali, umrl je dne 10. za besne kulturnobojne napade na avtoria. t. m. g. Fr. Pelicon, vpokojeni šolski vo- Dr. Ivan Prijatelj nadaljuje zanimivo lite ditelj ljudske šole pri Sv. Ivanu pri Trstu, rarno študijo iz predmarčne dobe, tičočo se Izdihnil je svojo blago dušo, zadet od kapi. ustanovitve „Novic" in pozabljenega sloven Pokojnik je bil rojen 1. 1849 v Gorici, skega literata Leopolda Kordeša. Tsm je obiskoval vadnico, realko in učite- Razpravam sledi dolga in bogata vrsta Ijišče. Po zrelostnem izpitu na učiteljišču je referatov in pregledov iz prava, politike, bii imenovan podučiteljem v Komnu. Tukaj zgodovine, prirodoslovja, pedagogike, f loje učiteljeva! eno leto in je bil obenem tudi zofije, bogoslovja, slovstva, organist. Pelicon je bil izvrsten pevec — Veda postaja vedno bolj središče slo-tenor — in izboren pevovodja. Se živeči venskega in jugoslovanskega znanstvenega prebivalci komenske občine se spominjajo delovanja in bo imela v zgodovini prepo-takratnega lepega cerkvenega petja in orgla- roda slovenske kulture častno mesto. Ce se nja, a spominjajo se tudi lepih narodnih ve- bo nekoč govorilo o slovenskem vseučilišču selic, ki jih je pokojnik prirejal s podporo kot dejstvu, se bo imenovala tudi Veda. drugih sotrudnikov. Ranjki — tačasnl — Ona pripravlja tla za zgradbo slovenske! dekan In kanonik Kocman je imel Pelicona znanosti, brez katere prava kultura ni mo-; tako rad, da ga je — tikal. To menda goča. S tem pa tudi vpliva na politično in zadostuje v Čast — obeh. družabno zavest slovenske inteligence. Zato Po izpitu učiteljskega usposobljenja je pač zasluži v najvišji meri vsestranske pod-Pelicon služil v raznih krajih tržaške oko- pore. Naročajte Vedo, širite jo, priporočajte lice. Zadnjih pet !et je bil voditelj petraz- jo, in kar je glavno, — berite jo! rednice pri Sv. Ivanu pri Trstu. j (Veda izhaja dvomesečno, ima letno Dovršivši svoje 36. učiteljsko delovanje, najmanj 36 pol obsega, stane letno 8 K, di je prosil za vpokojenje. Vpokojen je bival jakom 5 K. Naroča se: „Veda", Gorica, še pet let pri sv. Ivanu in zadnje — t. j. Gosposka ulica 7). šesto leto — se ie bil preselil k nam v I Komen. Povsod, kjer je učiteljeval, bil jej tudi spreten organist in pevovodja cerkvenih { in čitalniških zborov, živel je povsod v so- j Spisal I. R b čl6. glasju z duhovščino. V tržaški okolici slovi j Zgodilo se je, da sem razgalil svojo povsod. Pred leti je bil pevovodja tudi v dušo in Jo položil na dlan. Vsa suha in pravoslavni cerkvi v Trstu, kjer slovi lepo jna je ležala tu in se zvijala, kakor bi se cerkveno petje. ! sramovala svoje nagote, kakor bi hrepenela Rajnik je bil lep in krepak mož — po ^bn, prijazni besedi. A jaz sem krcžil bivši vojak v smislu brambovnega zakona neusmiljeno s prstom po njej, kakor da ni za učitelje. Bil je spreten učitelj, prijazen z mo|a, Natančno sem bil določil vse začetke vsakomur in svojemu učiteljstvu je bil pravi jn fconce njenih delov, natančno pretehtal oče in svetovalec. Kolegijalnosti ni nosil le znanje, zmožnost, ljubezen in sovraštvo, na- na jeziku, temveč Jo Je dejanski izpolnjeval, tančno štel in preštel vrzeli. Dolgo sem Zato so ga pa tudi vsi srčno ljubili — gte|f dolgo računil in meril — tako dolgo, Pelicon je bil že več let vdovec z edino da bi io bil najrajši zatajil, hčerko, ki je bivala z nJim. Bil Ji je dober in skrben oče. — Kako Je bil priljubljen, Večkrat se mi dogaja tako I In tedaj se pokazal je dne 11. t. m. njegov pogreb, vzbuja v meni nemir in vse ono, kar ime-i kajti udeležilo se gd je mlado in staro. nujej0 nekateri vihravost. Duša se vkraja Prisotni so bili c. kr. uradniki, učiteljstvo s Va-me, ukazujoč: naprej, utolaži žejo! — ia šolsko mladino, domači „Sokol" v kroju in korak je poslušen, m noge številno ljudstvo ga je spremljalo do groba: obilno je bilo zastopano učiteljstvo vstal sera, potisnil .zgodovino sloven- tržaške okolice, na čelu mu ravnatelj Va- skega naroda' pod pazduho in šel in sel in lentič in g. voditelj in deželni poslanec se vozil po domovini. Duša je pila in oko Ferluga. Zastopano je bilo tudi učiteljstvo |e gledalo in uho poslušalo, komenske okolice in sežanskega okraja. —j Na večer, ko sem se vrnil, sem zopet Sploh smo zapazili na pogrebu mnogo in- razgalil svojo dušo. Videl sem, da *e Je bila teligence iz vseh slojev. — Ob krsti so de- napjja 5rez izbere, kakor se napija kroničen lalž „Sokoli" častno stražo, neslo ga Je pijanec. Grenkobe se je bila napita v tudi šest čvrstih „Sokolov" k pogrebu. Pred dobri meri. stanovanjem ranjkega in na grobu so peli Legei sem? dvojno truden, in zasa- združeni učitelji, prijatelji in „Sokoli" žalo- njaj sem> stinke^ pod vodstvom domačega šols. vodi-j Čez znane gere in doline me je nosila telja Streklja. — Konečno Je pa ob grobu nevidna in nepoznana moč — čez znana prekrasno govoril deželni poslanec in šols. mesta jn vas| Naprej sem plaval v zraku z voditelj Openski, g. Ferluga — opiso- vetrom. Nisem se ozrl, pa sem vendar čutil, vaje zasluge ranjkega kakor učitelja, orga- da drve za mano vse znane gore in doline, nista, pevovedje, uda domačega — komen- V5a ztlana mesta in vasi. Plaval sem daije skega — „Sokola" in njega pevovodje. |n priplaval do mogočne, skalnate gore. Omenjal je govornik, da še se pojo po Kakor bi mi bito ukazano, sem sel na cerkvah v tržaški okolici lepe pesmice, ki sfca[0 jn se ozri. Zvalila se je pred moje jih je naučil r. Pelicon. S tem, rekel je g. n0ge gora za goro, dolina za dolino, vas za govornik, je „poveličaval Pelicon Vasjo. Valilo se je vse In se končno strnilo čast božjo" v vseh krajih, kjer Je služ- v eno. In tudi to Še ni mirovalo: krčilo se bovai. — Zares je bil ta pravi mož. Bii je je, se zvijalo iz oblike v obliko ; in še vedno vzoren, vesten, vnet in marljiv uči- predno sem se zavedel, je stala pred menoj telj, organist in pevovodja, ljubeznjiv prija- devica, vsa mogočna in velika In lepa. V telj in pravi tovariš. Zato ni čudno, da smo raznobarvni tenčici Je stala. Vstal sem, se ji se zelo težko in solznih oči ločili od njego- približal in Jo poljubil na čelo. In jokal sem vega groba. sreče in ljubezni. Tolažijo nas sicer Gregorčičeve besede, pa se je nasmehnila devica in dvignila ki pravijo: I roko. Pogledal sem in kakor sem pogledal, „Kar storiš zase, to že s tabo izgine. se je stemnilo nt bo. Suho listje se Je odtr- Kar storiš za narod, ostane vselej." ga|0 od nekod in zaplesalo mimo mene. In Te krilate besede veljajo osobito za kakor skozi meglo sem videi, da se vije našega ranjkega — nepozabnega Pelicona. proti gori procesija, vedno bliže in bliže. Ti pa, dragi France, sladko spavaj v ko- vsa črna Je bila in dolga. Napeto sem gle- menski grudi, ki si jo tako srčno ljubil. Za dal in vedno boljše sem razločeval, nas nisi umrl. Živiš in Tvoj duh plava Na čelu procesije sta se valila proti nad nami v smislu Gregorčičevih besed: gori dva zmaja, velika in grda. Počasi sta J. GflhPERTI- TRST ulica Barriera vecchia 13. Zaloga domačega in inozemskega s akna za moške obleke. Popolna izbera perila, volnenega blaga, malij, srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, pe»kala; batista, zefirja, bombaža ter vsakovrstnih nogavic in žepnih rut. Posebnosti za krojače. A Sprejemajo se naročila po meri. ^ & i i .j V MANIFAKTURN1 TRGOVINI Brosch 8t iiaureočič - ▼ Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) dobro znana za svoje nizke cene, se nahaja za novo pomladno in poletno sezono velik izbor volnenega blaga, „perkal", panama, „voule", satin, zephir itd. Dobro preskrbljena zaloga perila, trliža, preprog itd. Velik izbor platna za moške obleke, obleke za delavce, zephir za ■ srajce non p U S Ultra. Vse blago iz prvih tovarn. mohorii in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo mftrg»rlno * * * r\i(ui" Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59 Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva Izredna c. kr. državna loterija v dobrodelne namene c. kr. domobranstva in orožništva TA DEtfARNA LOTERIJA edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebaje 21.146 dobitkov v gotuvini v t-kupm nvoti G25.000 tron. Glavni dobhek: 200.000 K. ^S Žrebanje se bo vršilo javno 4. julija 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke ee dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vcrdere Zollarntstraane T, v loterijskih kolt kturah, tobakurnah, pri davčnih, po5tnih, brzojavnih in žele/.niSkih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke ee pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijske direkcije SKtffioSS h ■■■■nirnai i "fiiTiT -irirf i m m n rnrrnr i m mu— ■■um i ni rn nT i- ■ -. Dobroznana tvrdka manufakturnoga b aga .11. AITK Trst, ul. Nuo-ja 36 38 vogal ul S. Lazzaro ,lme umrje pač sloveče, le delom blagim smrti ni." Sošolec, sorojak, prijatelj In tovariš. „Veda". se valila, a nendar tako izmerjeno, tako gotovo --! Skušal sem uganiti, zbiral sem misli.! Pa Še predno sem uganil, sta že stala j zmaja pred devico in ozdignila svoje ums-f zane kremplje. In vsa črna procesija se je! Pravkar je islšla tretja številka te naj- zganila ter obkolila zmaja in devico. Okro-boljše slovenske revije, s katero se moremo nil sem se. Čim sem se okrenil, sem spo-1 postaviti tudi pred vsemi drugimi narodi, znal; in kakor sem spoznal, sem začutil v Ta številka ima 21/« pole nad navaden roki bodalo. Dvignil sem roko in se po-, obseg, torej 81/* pole aH 131 strani (ne da gnal naprej. bi se jej bila cena zvišala) ter prinaša sle- A tedaj je zagrmelo Iz kroga Črnih:; dečo vsebino : Bogumil Vošnjak, Praktično „Stoj, ne ubijaj! Oče naš--« 1 jugoslovanstvo (avtor razpravlja o praktičnih Ostal sem prestrašen. V noge mi je stikih Slovencev in Hrvatov ter zavrača filo- zlezlo kakor svinec, da nisem mogel z loški separatizem); Ferdo pl. Šišić, Rijeka i mesta. riječko pitanje (Razprava vzbuja po Hrva- In tedaj se je zgodilo ! Umazani kremplji škem in Dalmaciji veliko pozornost, ker so se zarili v belo telo. — — Zami-dokazuje, da Je Reka pravno del hrvaške žal sem. kraljevine in ne Ogrske. Zato je ta razprava Kakor od daleč sem zaslišal znano tudi važen donesek k jugoslovanskemu pro- rožljanje in šepet tisočerih: „temveč reši nas blemu). Za javno življenje je važna razprava hudega. Amen.* Jos. Mandlja: „Nekaj Številk iz kranjskega * * * deželnega gospodarstva", ki je bila upošte- Tako so bile težke te sanje, da sem se; vana tudi že v domačem časopisju. Dr. M. zbudil ves poten. In še ko sem vstal, so Brezigar nadaljuje svojo lepo teoretično Štu- odmevale v meni. S sclncem pa mi je po-J dfjo o vzrokih krize, konjunkture in depre- stalo lahko. Danes sem vesel, da ni še do-sije v narodnem gospodarstvu, MIlan Kri- grajen most do Adrije, temveč, da so šele žanić referira o vpranju mednarodnega — črni pij on ir j i na delu. Trst, ul. Nuova 36 38 vogal ul. S. Lazzaro opozaija in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopic^, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd. Vse blago je iz prvih tovara, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco. Omare za led vsake velikosti in oblike za domačije, hotele, zavode, bol nišnice itd. Najboljia izdala^ a, nizka temperatura pri mali aporabi ledu, proito kroži nje mrzlega zraku, □ □□ sv ffl m Trgovina in industrija železa deli). društvo Greipitz, Trst. =A. Odhajanje In prihajanje ulakoo od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 13 48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana, Celovec. 2 40 M Koper, Buje, Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 M Koper, Buje. 7.4« O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8 22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 840 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Dunaj, Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2 14 0 Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunr.ja, Solnograda, Celovca, Monahova, Inotuosta, Bolcana, Beljaks, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 Iz De naj a (čez Divačo—Herpelj). 7.25 C Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaj). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-iF-ja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 0 Iz Pr.la (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Pariz", Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Pereča in medpostaj. 2 00 Q Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan Prage. Dunaja. 3 07 P J.z Pule. Herpelj in inedpostaj. 4 32 M Tz Buj in medpostaj. 4.36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7 00 3 Tz Dunaia, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7 30 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dt-naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorico (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlica, Monakova, Dunajs, Jesenic, Gorice lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo; 11 15 0 Iz Dui aja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9 30 0 iz Portorose, Kopra. 9.37 O iz Gorice. 9.41 O iz Divače, Herpelj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.42 3 preko Cerviajina v Befietze, v Rim, M''a Videm Pontebo, čedad in B do Kormioa (Cormons) preko Nabrežine. 6 20 O do Gorice prpko Nabrežine. 8.00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariz,; London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreto, Budim { pe§to. 8.20 S preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milai Rim. 9 00 0 preko Korniina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BndimpeBto, O v Kormin in Videm. O preko Cervmjana v Benetke—Milan. O ? Ljubljano, Oelje, (Zagreb). O v kormin ^se zvezo v AjdovSčino) Vidim iliian itd. O v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. preko Červinjana v Benetke, Milan, R m preko Kormina v Videm. B v Koimin in Italijo. 8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeiio 9.20 0 v Kormin (bo zvezo ▼ ^ervinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto Prihod v Trst. O z Dunaja, Budimpešte. B z Dunaja, Ljubljane t Btendo inLond n» O iz Kormina in Červinjana preko Btvia B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. tS z Dunaju, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. O s Dunaja, Ljubljane in Reke. B is Kormina preko Bivia ia B iz Itali.e preko Červinjana. 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. O iz Italije preko Cervmjana in Brna. O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagieba. O iz Italalije preko Cervmjana m Naore£in O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. o iz Italije preko Kormina in Nabrežine B z Dul-sjh in Budimpešte. E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetek Vidma in Kormina. 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Červinjana. 9.55 mo 12.f0 1.45 4.10 6.IO 6.35 6.50 8 05 6 10 6 80 740 »50 9.15 1-5 10 50 12.13 2.07 2.17 4.1u 5.35 655 7.30 8»0 8.51 9.00 11.08 E (i DE E ne n Izboljšajte promet v svoji nnefilni 2 Izvrstnim c«»nlm IJMOUIIII pizenskim pivom iz Čeike delniške pivovarne v Češ tih BadjejoTieah. HaJvefija slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalege v Ljubljani, Zagreta, Peli, Zadru itd. Ilt J 5 E =SE Kmečko hranilnica In posojilnica v Kubedu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na Ulredni občni zbor ki bo v Kubedu v zadružnih prostorih dne 23. junija t. 1. ob 5. pop. Poslano*) Raznaša. se govorica, češ, da namerava „Kmečka banka" v Gorici likvidirati. Spravlja se to v zvezo s snovanjem „Goriške banke". Nameni take govorice so prozorni. Podpisano načelstvo „Kmečke banke'* izjavlja, da niti najmanje ne misli na likvidacijo, ker za to ni prav nikakega povoda; nasprotno, namerava ... delokrog „Kmečke banke" razširiti V GORICI, dne 13. junija 1912. Načelstvo „Kmečke banke" registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici: Dr. Franko Ivan Saunig predsednik, podpredsednik, Anton Klančič, Matija Rutar, Ignacij Križman, odborniki. . *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le v kolikor mu dopušča zakon. Dnevnih Edinost ;i v Trstu i; je izdal in založil sledeče knjige : 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki" Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za potamazno knjigo je 10 vinar. vla Sta-ion 35. Velik 1ibor Placqufe-Tprižic jra^antirnnih in privenko*. Naurstniki in zaDeatnr'e. Zlate, »rebrne, niVelnute ;n iekrji iz prvih tvomic „Z?nitu in ,Ornega". Poprave z garancijo eneg* leta Gram,). f»ni in ploSže vseh vrst. Pristna brnsfia sukna pomladna In poletna sezona 1912. Odreiek 3'10 m dolg t * odrezek 7 kron . . ui I 1 odrezek 10 kron za kompl. moško obi. J x odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kron + + + gamo + + -f- ' 1 odrezek 20 kron Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tud povr&nike, tur, lodne, svilene kamgovme itd. pošilja po tov. cenah realoa in solidna, dobro znana zaloga sukna siesel - Imhof - Brunn (Brno). Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročevati sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mestu so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h naročil v svežem blagu. Zaloga tu- la iaozem. vin špirita likerjev la razprodaja na drobno in debelo JAKOB PERHAUC Trat, Via delle Acque št. 6, Trat (Nasproti Oafffe Centrale) Velik ishor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeau« Burguuder, renskih vin, Mesella in Chianti. Ram, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinovec, ■livovec in brinjevec. Izdelki L vr te, dofili iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo ia franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 Sedlarska delavnica Ivan Kravos „SA. Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber uag »bčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna. DNEVNI RED: 1. Čitanje revizijskega poročila, 2. poročilo načelstva ia nadzorstva, 3. odobrenje računskega zaključka zal. 1911, 4. volitev načelstva in nadzorstva, 5. sprememba pravil, i 6. slučajnosti. Načelstvo. Slovenci >n Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglafajo v „Edinosti*') sklicujte se vedno na oglas * našem listu, ker fako bod« znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bedo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za te budete boije postreženl, zravea te:c s,0 vrne denar. IGNRZIO POTOCMG Trst; ulica Riborgo 28# vogal ul. Beccherie. VELIKA IZBERA (zgotovljenih moških oblek za odrasle in /a dečke; specijalitet«: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagasa itd. VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se oblake tud« po meri. — — Cene, da se nI bati nikake konkurence. kuje dedSčine po svojem očetu in da ima naložen denar v „Jadranski banki*, ter obljubljajoč plačilo v najkrajšem času: 1. izrabil od Josipa Petroneja kot posojilo znesek K 500 — ; 2. od Ane Pussicheve kot posojilo znesek K 100-—; 3. od Romeja Gasperlnlja poroštvo za dolg K 2220 — tvrdki Beer; 4. od Luigija Bontempa kot posojilo K 300 — ; 5. od Petra Rocco kot posojilo K 70—; 7. od Eniesta Kuhla pisalni stroj v 3. 8 da 4 ne, 4. 8 da 4 ne, 5. a) 2 da 10 ne, b) 2 da 10 ne. II. glavno vprašanje (goljufija): 1. 5 da 7 ne, 2. 9 da 3 ne, 3. 12 ne, 3. 12 ne, 4. 12 ne, 5. 12 ne, 6. 12 ne, 7. 7 da 5 ne, 8. 7 da 5 ne. III. glavno vprašanje (goljufiva krida) 6 vrednosti 450 K; 8. od Marina Mattullcha pisalni stroj v,da in 6 ne. vrednosti 500 K; j Na podlagi tega pravoreka Je sodni da je torej zavel z namenom oslepariti dvor obtcženca obsodil v dve leti težke omenjene osebe v zmoto, da so bile oško- ječe, poostrene vsake tri mesece z enim dovane za zgoraj omenjene svote? postom. III. glavno vprašanje: ali je ob- j Branitelj je prijavil pritožbo ničnosti, toženec kriv, da ni mogel dokazati, da Je Razprava je končaia šele ob 1015 tekom leta 1911., ko so njegova pasiva zvečer, presegala aktiva za okroglo 30000 K, zašel Austro-Američana ===== brza zveza z Ameriko. = Trst—Buenos-Ayres „Laura" 27. junija 1912 Medpotoma se ustavi v Cadixu, Las Palmas, Santos in Montevideo. MajveČji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za -5 Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnik« v Trstu, ulica Molin picoolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst, ulica Ponterosso it. 3, I. n. Trst—MeW-York „Argentina" 18. junija 1912 „OCEANIA* 22. junija 1912 le po nesreči in brez svoje krivde v položaj, da ni mogel zadostiti v polni meri svojih upnikov, in da ni potem, ko je sta- Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst*. Vsi pevci nje njegovih pasiv že presegalo stanje »prošenj, da pridejo prav gotovo vsi aktiv naznanil svojega konkurza, temveč je danefs popoldne točno ob 1-30 k rojanskim ' ° mnctnm c* o •fhnvn m /v n o r\n ihaama stavlja! ? Državni pravdnik delal nadaljne dolgove, plačeval in za- mostom, kjer se zberemo, da odidemo 1 (točno ob 2 na Opčine na sokolski zlet. ! Naj pridejo vsi in točno. je nato v svojem govoru govoril o posaJ „ Kolesarsko društvo Balkan«. V ne-meznib slučajih poneverbe in goljufije, ki de'J?> dlJe 9 ± ob 10 dopoldne se je jih očita obtožnica obtožencu, popravivši le v[š,la kolesarska dirka za društveno prven- tupatam kako svoto ali kako drugo malen- stv? » e ox191? in s£er "a f4*1?' kost, in je priporočal porotnikom naj potr- maksimalni čas 1 uro 40 minut. Priglašenih dijo vsa tri glavna vprašanja z vsemi pod- Je xbl 0 p^cejšnJe 5 e vilo dirkačev. Prvi je oddelki. Odstopil je edino le od obtežbe d£Sel na cilj in si pridobil I. nagrado v izvabitve pisalnega stroja v vrednosti 625 K obl,Jk ve,iktL srebrnopozlačene svetinje z od Josipa Fanno in izpremenil je ne- ?^riemg,0Zorko ^kovič;. vozil Je 1 uro koliko obtožbo v zadevi samozakrivijene 20 48 sekund. kride, da je predlagal obsodbo le zaradi ,n- nagrado v oblik srednje srebrno-neprljavljenega konkSrza. pozlačene svetinje g. Ciril Seražin; vozil Je r 1 ' b n .. .. 1 uro 28 minut 20 sekund; Branitelj m nagrado v obHki maIe srebrno- je zatrjeval v svojem govoru, da je prišel pozlačene svetinje g. Josip Petelin; vozil je obtoženec v nesrečo le zaradi bolezni v j uro 28 minut 23 sekund; rodbini, nikakor pa ne, kakor mu je očitala iv. nagrado v obliki' srednje srebrne obtožnica, zaradi razsipnega življenja, s ka- svetinje g. Luin Marv; vozil Je 1 uro 32 terim je javni obtožitelj hotel podpreti svojo minut 55 sekund; obtožbo, ko pa sedaj ves tek razprave ni v. v maksimalnem času g. Ferjančič doprinesel niti najmanjšega dokaza, da bi Ferdo. bil obtoženec živel razsipno in razuzdano. ime prvaka za leto 1912 je zadobil Obtoženec je cel čas med braniteljevim go- g. Zorko Šiškovič vorom jokal, zlasti tedaj, ko je govoril bra- ' Tržaška sokolska žuna nitelj o očetovi in otrokovi smrti. Jf^ S ^t« « Branitelj Je nato poudarjal, da je bil «/©«#■ - »e™ * "agoi obtoženec takoreč prisiljen delati take majhne dolgove. Od doma ni imel dovolj podpore, v spedicijskem poslu pa je treba plačevati razne zneske, ki jih špediter pozneje Šele dobi povrnjene od dotičnih tvrdk, Brate in sestre, ki se udeležijo zleta v Prago, opozarjamo na dopis Slov. Krcžka iz Prage, ki nam naznanja, da smo Slovenci oddeljeni v hotel Adrija, Vaclav- 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.OOO in 20.000 in I po K 30.000 In 2D.OOO nudi, poleg mnogih postranskih vis kih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka j 1 srečka dobrega križa iz h 1885. | iz 1. 1888 | srca J6sziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na 50 mesečnih obrokom po K 3*50 s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis ine, takoj po vplačilu prvega (broka. — Nadaljne obrok* se vplačuje potom po tnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. SS treba si |e pomagati na drug način da se g, „ tujcev v Pragl ,ahko P,ri ■>„ da 5| ne izgube naročniki. Obtoženec|,e pač Iskal b„ ^ ^ ^ kate?lhPbi '„,,, ne majhnih posojil prepr čan, da (ih bo lahko „ d b,, s, ' krožek pre- * P3' •,.k0 in*as'ra d,en.f Prl skrbi in zagotovi kosila za K 1 40 na dan v ročnikih. Špediterji pa imajo tudi pravico oraenjenem6 hotelu. v ta namen je treba pr držat blago, ako naročniki ne plačajo Trž sok j , „eske za k^s||a do pris ojbine itd., In to |e tudi obtoženca pri- , Na ^ naro£ila se ne bo vedlo do tega, da si je pridrzal zaupano rar 0»jraj0 blago. Gotovo pa bi ne bilo treba vse tega, irU™ s^ii da ni bilo bolezni v rodbini, ki mu je požrla „ OT^ n'T™ Ift SMS.1- °ni MeJ' L,ad' iT?™ preskrbi krožekstanovanje 2 tovo pomagal'obtoženelf,'' J ^fb^oz^ " 56 P° tedaj se je zgodilo, da je mačeha odgnala U' , neaD0 _ M obtoženca od mrtvega očeta. Ktr je rekel Telovadno društvo „Sokol- na Opči- branitelj, da taka mati ne zasluži Imena nah priredi dne 25. avgusta svoj drugi na- matere, ga je predsednik ostro ukoril, češ st0P- Spored bo objavljen pravočasno, naj ne žali oseb, ki so nenavzoče in se re ... morejo braniti. Nar. del. organizacija. ♦ Wn°\Pf ?.je dovo,»Pre?Se,dn,k ,braniV Vodstvo „Narodne delavske organiza-telju petminutni premor. Ko je ta potem si „ u 0D0Zaria slovensko delavstvo nosebnn poudarjal na dolgo in široko, da obtoženec ^^"gf gotovo ni imel namena oškodovati nikogar danes na Opč.nah temveč da je imel trden namen čim najprej " F _ zadovoljiti vse svoje upnike, je končno do- , —Delavci tovarne .Linoleum". Narodna zlvljal porotnike, da eproste obtoženca. Go- delavska organizacija vas vabi na javen voril je poltretjo uro in je že vse komaj shod, ki se vrši danes 16 t. m. ob 9 čakalo, da konča. Ob 3 je predsednik pre- dopoldne v gostilni Kosič pri Sv. Jakobu. kinil razpravo Pridite na ta važni shod v s i delavci Ponoldanska r.zorava tovarne „Linoleum", da slišite zastop- Popoldanska razprava. 'nike N. D. O., ki vam pokažejo pot, ki Pri popoldanski razpravi je predsednik vo(h do izboljšanja vašega žalostnega po- najprej podal obšireo, uro in tričetrt trajajoč j0žaja 1 reasume, na kar so se porotniki umaknili v' posvetovalnico. Posvetovanje je bilo zelo hrupno, tako da je predsednik sodnega dvora odprl vrata in porotnike opozoril, naj se posvetujejo bolj tiho, ker se njih glasno j Orleku priredi dne 30 6. javen ples. Svi-govorjenje Čuje na cesto. Pomagal ta opo-' min ni nič, ker so ostali glasni prej ko slej. Porotniki so se posvetovali eno uro in pol. Ko so se vrnili v dvorano, je njih načelnik g. Clemencich prečital pravorek, glasom katerega so porotniki odgovorili na I. glavno vprašanje (poneverjenle): 1. 12 da, 2. 10 da 2 ne in čez 600 a pod 2000 kronami, Vesti iz Goriške. Pevsko in bralno društvo KDraga Urlel - ----- -'rala bo godba iz Sv. Križa. Gregorčičeva slavnost na Gradiškuti. Tu je naš goriški slavec preživel osamljen mnogo let svojega življenja in ko je divna pomlad obsula s cvetjem vipavsko dolino, je zazvenela njegova žica, krvaveče srce mu je zopet zahrepenelo in zapel je „Ujetega ptiča tožbo"... Dne 23. t. m. odkrijejo Gregorčiču na hiši, kjer je bival toliko let, spominsko ploščo. Prihodnjo nedeljo morajo vsi častitelji našega pesnika prihiteti na to slavnost v Gradiškuti (poleg Prvačine), da se poklonijo njegovemu spominu. Goriško .Pevsko in glasbeno društvo" se udeleži polnoštevilno tega redkega slavja in zapoje mu „Nazaj v planinski raj". Torej v nedeljo 23. junija vsi v Gradtškuto. Na goriški c. kr. državni gimnaziji se začne vpisovanje za prvi gimnazjski razted v nedeijo dne 30. t. m. ob 8 uri dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dijaki morajo priti v spremstvu starišev ali njih na- | — Ako hočete imeti - zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka „ELLOL" zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijov namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu ita Številna zdravniška spričevala. Glavna zalega: lekarna „6 AL ENO" VIA S. CILINO - TRST. NASOČBE za. oglase naslovite na ,,Inseratni oddelek Edinostia ko želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu. ANGELO RE1IEE Rojan, ulica di Roiano Št. 2. Prodajalna znana fakturnega blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tap tov, volnenih in bombažastin odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za ž mnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne KAROL KLOSE kleparski mojster na OPĆINAH (bliza kolodvora državne železnice) ima lastno kleparsko in mehanično delavnico ;a stavbena in ind .atrijska dala. Se priporoča pieebao za popravljava trtnih škropilnic za bakreni vitrijol, kakor tudi Besalk vsakega sistema. Prodaja kuhinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka. Zastopnik norega aparata za izdelovanje plina z žarečo lučjo in glasovitih dvokolea Styria Ivan Puch & drug. Gradec Durknlf' & Diana in Neumann, „Germania" iz Dražilan. » yj Zaloga vseh potrebščin. Delavni.a za popravila. Dražbo monufakturnesa blasa. Dražba dan in dne 29. t. m. (dan sv. Petra v Tomaju) se bo vršila v To maj u semnji Cerne hiš. štev. 10, ob 9. uri predpoldne dražba raznega Pavla — v gostilni maniifakturnega blaga ▼ cenilni vrednosti 2853 K, spadajočega h konkurzni masi Ignaca Zvab; bivšega krojača v Tomaju. C. k. notar dr. Rumer, konkurzni upravitelj. Narodno podjetje! ::: Primorska tovarna ::: SOPOVKE in POKULK d. dr. „ADRIJA" z o p. Sv. Ivan • Vrdela - TRST - Sv. Ivan • Vrdela Ima izdelke najprve Trate v tej stroki. Narodno podjetje! h m a m a mestnikov in predložiti sledeče dokumente: krstni list, ki mora dokazati, da Je dijak dovršil 10. leto, ali pa da je dovrši tekom 1. 1912. 2.) zadnje spričevalo ljudske šole. Oni stariŠi, ki hočejo vpisati svoje sinove v septemberskem terminu, se morajo zglasili pismenim ali ustmenim potom pri ravnateljstvu najkasneje do 15 julija. Sprejemni izpiti prično dne 5. julija in bodo trajali od 10—12, oziroma od 3 pop. dalje. Dijaki morajo biti ta dan navzoči ob navedeni uri. Izid izpitov se oznani že isti dan. Ponavljati se pa ne sme tekom L 1912 nikjer. Ža sprejemni izpit se zahteva: toliko znanja v veronauku, kolifcor se ga poučuje v prvih štiilh razredih ljudske šole; zmožnosti v pisanju in branju; poznanje oblikoslovja, analiza; soštevanje, odšte/anje, množenje in deljenje s celimi številkami. Vsprejemna taksa znaša za vsakega dijaka K 7 80. _ Vesti iz Istre. Zaslugi priznanje. Kakor naznanjeno, peli so prošlo nedeljo v Dragi novo slovensko mašo, ki so jo imeli proizvajati že na B nkoštni ponedeljek, a so jo morali preložiti rsdi nepričakovanih ovir. Pričakovali smo jo z veiiko napetostjo, in to tembolj, ker smo vedeli, da se nam pripravlja izreden užitek. Ljudstva je privrelo od blizu in daleč toliko, da je bila cerkev nabito polna do zadnjega kotička; opazili smo med drugimi tudi mnogo učiteljev in učiteljic. Mašo je daroval č. g. Apollonio, pri harmoniju je sedel msgr. Buttignoni, č g. Vranjac pa je vodi! petje. Reči moramo, da nas je petje kar očaralo in da je produkcija popolnoma uspe'a, posebno, kar se tiče krasne „Češčena Marije". Divili smo se izbornemu, discipliniranemu pevskemu zboru, s katerim je č. g. pevovodja dokazal, do kake stopinje dovršenosti v petju je možno z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo dospeti tudi pri našem domačem ljudstvu. Ne moremo diugače, nego da iskreno čestitamo č. g. Vranjcu in vsemu dražkemu pevskemu zboru na toli izbornih uspehih ter jim kličemo: Le tako neumorno naprej do vzvišenega cilja harmonične umetnosti! Ljubiteljem izbranega cerkvenega petja pa svetujemo, da se sami prepričajo o povedanem. Istrsko planinsko društvo „Pazin" priredi dne 29. in 30. t. m. izlet na Učko (1396 m). Odhod iz Pazina die 29. ob 4 popoldne z vlakom do Lupoglave, od tu peš do gostilne Perne, kjer bo preskrbljeno za vse potrebno. Drugo jutro ob 2 odhod na vrb, od kjer se nam bo nudil lep razgled po vsej Istri in hrvatskem Primorju. Povratek črez Vran|o na Lupoglavo, kjer dobe izletniki v naš h narodnih gostilnah zopet okrepčila. TižaČanom in Buzečanom je tudi ugodna zzeza z vlakom, ki odhaja iz Trsta cb 4 42. Ako bi se ti gostje eventualno udeležili izleta, bi bilo dobro, da num prej naznanijo, da se jih v Lupoglavi počaka. Tudi bratom iz Pule se nudi lepa prilika z vlakom, ki odhaja iz Pule ob 2*30 ter dospeva v Pazin ob 4 popoludne. Ker tura ni naporna, pričakujemo mnogoštevilne udeležbe. BRZOJflUNE UE5TI. Senzacijonalna brošura bivšega deželnega glavarja kranjskega Frana pl. Šukljeja. LJUBLJANA 15. (Izv.) V založbi knji gotržnice Kleinmayer in Bamberg je izšla danes brošura „Deželni zbor kranjski in deželne financeki jo je sp»sal bivši kranjski deželni glavar F,an pl. Š u kl je. Brošura vzbuja splošno velikansko pozornost in pomenja pravo senzacijo. Pl. Šuklje poudarja v tej brošuri, da je zvest pristaš Slovenske Ljudske Stranke, da pa vendar čuti dolžnost, da izpregovori o sedanjem stanju deželnih financ, grajajoč pri tem ravnanje vladajoče stranke. Dežela ima 21 milijonov dolga, a samo 8 m lijonov premoženja. Pl. Šuklje ostro kritizira politiko SLS in razmere v tej stranki, ki jo vodijo nezmožni politiki. Finančni položaj dežele je silno resen, naravnost obupen. Obširnejše o brošuri v eni prihodnjih številk. Brambna reforma v ogrski magnatski zbornici. BUDIMpEŠTA 15. K današnji seji m*g-natske zbornice je prišlo izredno veliko število členov zbornice. Navzočih jih je bilo pri seji okrog 200. Na trgu pred parlamentom je vzdrževalo red redarstvo in orožništvo. Bilo Je tudi polno redarjev po hodnikih v parlamentu, v oddelku poslanske zbornice, dcčim pa v oddelku magnatske zbornice ni bilo redarjev. Na galer-JI v magnatski zbornici je bilo mnogo poslancev, tudi tistih, ki so izključeni iz poslanske zbornice. Po otvoritvi seje po predsedniku grofu Csa*yju je prišel takoj na dnevni red zakonski načrt o razvoju skupne armade. Grof Aure! Dessevify je predlagal, na] se brambna reforma vrne poslanski zbornici, da jo reši ob vseh formalnostih. Tajni svetnik pl. Ernuszt in protestantski škof Gyuratz sta priporočata sprejem predloge, dočim pa je grof Hadik odločno govoril proti predlogi In potem polemiziral proti izvajanjem ministrskega predsednika v odseku o bistvu in pomenu opravilnika. Grof Teodor Zichy Je tudi izjavil, da Je treba vrniti predlogo poslanski zbornici. Grof Želanka-Zelenžky je hvalil Tiszov patrijotizem, baron Pronay pa je podpiral predlog grofa Dessevffyja, nakar Je govoril ministrski predsednik pl. Lukacs, ki je poudarjal, da je vlada morala tako ravnati, kakor je, in da ni bil s tem kršen zakon in tudi ne ustava. Večina v parlamentu ni imela samo pravice, temveč tudi dolžnost, da je napravila konec parlamentarni anarhiji. Priporočal je sprejem brambne predloge. Baron Meczner je poudarjal, da so bili najbrž dogodki dne 4. junija že zdavnaj pripravljeni in se je izjavil za vrnitev predloge poslanski zbornici. Po daljši debati, v katero je poseglo več Članov zbornice in ponovno tudi ministrski predsednik, sta bila končno odklonjena predloga grofa Hadika in grofa Des-sevffyja na odgodite v seje, oziroma vrnitev predloge poslanski zbornici s 174 proti 33, oziroma 170 proti 31 glasovi, nakar je bila sprejeta predloga z veliko veČino. Enako je bila sprejeta predloga v specijalni razpravi in tretjem branju. Aretacije v Dalmaciji. ZADER 15. (Izv.) Po skoraj vseh mestih v Dalmaciji so se vršile hišne preiskave pri raznih visokošolcih in srednješolcih. Zaplenjene so bile razne knjige, časopisi in privatna korespondenca. V Zadru sta bila aretirana dva d j tka, v Splitu cela vrsta dijakov in prav t*ko tudi več meščanov. Namestnika grofa Attemsa spremljata povsod, kamor gre, dva detektiva. Protest hrvatskega dijaStva proti zlostavljanju Ju kiča. PRAGA 15. (Izv.) Tukajšnje hrvatsko dijaštvo je sklenilo na zborovanju, ki se je vršilo včeraj, odposlati hrvatski vladi brzojaven protest proti zlostav'janju zaradi napada na komisarja Čuvaja aretiranega Jukića. V brzojavki pravijo, da na Hrvatskem ščiti zakon navadnega tatu, ščititi mora tembolj jetnika, ki se nahaja v zaporu zaradi političnega delikta. Protestirajo kar najodločnejše proti mučenju Jjkića, in če se ne ugodi tej zahtevi, da bodo nastopili proti temu z vsemi sredstvi. Veleizdajnik! v Bosni? SARAJEVO 15. (Izv.) Tukajšnji list „Narcd* piše, da je izvedel iz vladi blizu stoječih krogov, da se pripravlja v Bosni veleizdajniška afera po vzoru one znane srbske na Hrvatskem. Listo veleizdajalcev da imajo baje že gotovo in da se v kratkem prično prgajanja. Našel se je baje neki nov Nastić, ki bo »razkril" to „zaroto*. Poraz staropoljske stranke. LVOV 15. (Izv.) Poljski listi se obširno bavijo z današnjo razsodbo upravnega sodišča, s katero je bilo razveljavljenih 53 mandatov občinskih svetovalce/, ki so bili izvoljeni le vsled voliln/h goljufij staropoljske stranke. Listi proglašajo to razsodbo za triumf pravice in nov ekiatanten poraz staropoljske stranke pod vodstvom bivšega ministra dr. Glombinskega. Odstop gališkega deželnega maršala. DUNAJ 15. (Izv.) Jutrišnja „Wiener-Zeitung" priobči cesarjevo ročno pismo, s katerim se dovoljuje odstop galiŠkemu dež. maršalu grofu Badeniju vsled njegove bolezni na njegovo lastno prošnjo. Za njegovega naslednika je imenovan dež.^ poslanec grof Adam Goluchowski. Zopet lažnive vesti o demonstracijah v Belgradu. BELGRAD 15. (Kor.) Vesti dunajskih listov o dijaških demonstracijah dne 12 junija t. 1. pred kraljevo palačo proti kralju niso resnične. Maloruski klub. DUNAJ 15. (Izv) Predsedstvo malo-ruskega državnozborskega kluba je sklicalo za torek ob 10 dopoldne plenarno sejo kluba- Macoh se zastrupil. VARŠAVA 15. (Izv.) Iz čenstohovske afere znani patr Macoh se je včeraj zastrupil v zaporu in je bi! takcj mrtev. Preganjanje socijalnih demokratov v Nemčiji. BEROLIN 15. (Izv.) Sod|alnodemokra-tična poslanca v pruskem deželnem zboru Burkhart in Reinert, ki sta bila svoj čas j odpravljena iz dež. zbora po policiji, sta {prejela sedaj od državnega pravdništ va obtožnic o, ki ju obtožuje kršenja hišnega miru in zoperstavl|enja državni oblasti. Napad na angleSkega ministrskega predsednika. LONDON 15. (Kor.) Kakor poroča „Daiiy Cronicle" je ob priliki včerajšnjega sprejema, ki se je vršil povodom kraljevega rojstnega dne, neka piistašica ženske volilne pravice napadla ministrskega predsednika A q iitha, ki je sprejemal goste. Ko Je bila ona ženska predstavljena ministru, mu Je hotela strgati epolete z unif jrme. Odvedli so jo vkljub silaemn uporu iz dvorane. Nekaj minut pozneje so tudi odvedli iz dvorane nekega mladega moškega, ki Je tudi nadlegoval ministra. AngleSki mornarlčni program. LONDON 15. (Izv.) Diplomatska konferenca, ki se je vršila te dni na otoku Malti in ki se Je bavila z vprašanjem, v kakem obsegu naj se izvede mornarični program, Je bilo sklenjeno, da bo Angleška vzdrževala v Severnem morju mornarico, ki bo napram nemški bojni mornarici v razmerju 2 i 1. Će torej Nemčija zgradi 1 novo bojno ladjo, zgradi Angleška 2. Za Sredozemsko morje se je sklenilo, da bo tu vzdrževala Angleška enako močno bojno mornarico, kakor Italija. Volitve v Ameriki. CHICAGO 15. (Kor.) Kakor se zdi, Je vpliv Taftovih pristašev v republikanskem nacijonalnem komiteju prekoračil višek. Do-sedaj ne razpolaga nobena od obeh strank z gotovo večino. Atentat na Roosevelta? ALBANY 15. (Kor.) Stroj pri vlaku, s katerim je potoval Roosevelt s svojo soprogo v Chicago, je zadel ob velik kamen, ki ga je nekdo položil na železniški tir. Stroj je bil poškodovan, druge nesreče pa ni bilo. Izgon Italijanov iz Turčije. CARIGRAD 15. (Kor.) Predvčerajšnjim Je odpotovalo 500 Italijanov v Pirej, Varno. Trst in Odeso. Danes je odplul nemški parnik „Eila", ki ga je najelo italijansko dobrodelno društvo, s 1000 Italijani na krovu; med njimi je tudi 200 delavcev, ki so delali pri bagdadski železnici. Iz Dedeagača je odpotovalo 72 Italijanov. Ostala sta tamkaj edinole dva starčka s svojimi strežniki in neka vdova s tremi . otroki. _ * Razne vesti. Nehvaležni dijaki. Vseučilišče v Aberdeenu na Škotskem je imenovalo nedavno temu znanega amerikinskega milijonarja Carnegia za častnega rektorja. Minuli četrtek je Carnegia im^l nastopni govor kot častni rektor. Pri tem je Carnegie hotel dati dijakom razne dobre nasvete, kar pa diiakom ni bilo po vol i. Zač li so tako kričati in razsajati, da se je le malo čulo, kaj je Carnegije pravil. Dijaki so razbili par stolov in so se s kosi medsebojno bombardovali. Prižigali so umetelne ognje in trobili v otroške trobente, tako dolgo, da je Carnegie zapustil govorniško tribuno. Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji in kopeljske peči. Vsako-vratne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za ŽareČo luči. Mrežice in stekla. Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchia 5. EEIHALI OGLASI E3 MU OOLAfl m ratau«. pm 4 mtL b*M4o. Muho OIUH b*. mšm m nhuJo takzat «t NiJ* ■uji prtflteiMn nib 40 atol Pl«f* m tuoj Um. utffetka. Iščem hrano Vft oddelek Edinosti. —• Ponudbe □a Inaeratoi Ahcnll/Ont obrtce 5ole išče službo risarja ali F4U9UIVOIII kaj uličnega. — Ponudbe pod naslovom : P. Vidmar. Vipava, Kranjnko. 1287 Qn|ia meblovana se odda takoj OUUCI slovenski družini. ITlir«. vrata 16. v najem pn slovenski družini. Ulica Fflrneto 43, IL 1292 Ahenlvpnt nižJp gimnaziie, dvorazredne tr-rtuauivcmi govske Sole in bančnega tečaja na Dunaju, iSče službe. — Ponudbe naj se pošiljaio pod šifro I. T. poStno ležeče Bohinjska Bela, Gorenjsko. 1285 OfiljA meblovana s tremi okni na vit se odda OUUđ dijaku, ki ima na razpolago tudi vrt. Ulica Navali 4. III. 1291 flHrlam B0t>° z 2 poBteljama za 24 krm. Via UUUam Ti< srnella št. 3. II. vrata 8. 1288 Knj fnnvP7nira ANTON kepenšek je _>1JU VG^IIIUa edina slovenska knjigoveznica v Trstu, alica Cecilia Št. 9. — Izdeluje vsa knjigoveška priprosta in fina dela točno in po kODkureočnih cenah. 1716 Prodaja *n dežnikov. Via K 1 u n. Stadion št/. 19, I. nadstropje, Iva3 431 Stalni krajevni agenti sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Nen^asee 20. 244 No^naniom Bl občinstvu, da Bem odprl v r?a£ilai»Jatll ulici S. Zenone št. 17 novo Čevl jamico. Priporoča se za obilen obisk FRANC CE TIN — Svoji k svr jim ! 1235 flfl H S) se me^l°vaca soba s posebnim vhodom U U U a v I nadstr. pri gosp. F. Zelezaik. Rojan-Skorklja s. Pietro St. 8. 12G9 Pari Čl/O m0(^f*> garnirani klobuki 10 kron, za ICtllOKD otroke od K 2 dalje. Rimodernirajo se. — UL Nuova 46, I 1252 Qlnvflricif a Btenngrafinja in strojepiska, vešča OIUVC lol\d tudi nemškega jezika, i*Če primerne službe. Nastop 1. julija. Ponudbe pod „Bobi" na inseratni oddelek Edinosti. 1254 7aifSIrnif9IfllPO g°veje živine v Sv. Križu LaVdlUVdllliUd priredi 7. julija javno tombolo. Tombola 200 K, cinkvina 101) K. Pred is po tomboli ples. 1256 P-orlo Be mala vila v Renčah pri Gorici blizu I ' U Ud državnega kolodvora Volčja'Iratra, pri-merra za UtovišČe, pod jako ugodnimi pogoji, (odda se tudi v najem). Z t natančnejša pojasnila se je oglušiti pri g. J. Mermolji v Mirnu pri Gorici. 1272 |XXpm trgovskega pomočnika za deželo Nastop lOUCill takoi. Naslov do ve inseratni oddelek Edinosti. takoj. Naslov pove inseratni oddelek 1275 Iščem Pona°čnika in nap 1 izuče- St. 8. nega vajenca. Rehar, ulica Pozzo bianco 1267 Štev. 944. Razglas. Oči mu veselja Živinski in kramarski letni semenj v Jelšanah se bode vršil dno 28. junija 1912. JELSANE, 14. junija 1912. Župan: I. Valenčič. Konsumno društvo v Ricmanjih . r. z. z o. z. ! vabi ifa Izredni občni zbor kateri se bode vršil v nedeljo dne 30. junija t. 1. ob i o. uri predpoldne j v društvenih prostorih v Ricmanjih DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o razdružbi zadruge. 3. Volitev likvidatorjev, j 4. Slučajnosti. NB. Ker je potrebna za ta občni zbor Idvetretjinska udeležba, vabijo se člani, da pridejo gotovo vsi. NAČELSTVO. V dobroznani žganja ral Ferdinand Pečenko - Trst ulic« Miramar St 1 sit dobijo s« vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. ! Žganje, slivovec in briijjevec, kskot lađi mik pl jad« • frambois, tamarindo in itmade. v_ ■ ■ žarijo in zadovoljno se smehlja naš papa pri vživanju -kodelice kave, napravljene iz Franc kove Perl-rži, znamke ,, Perlo'*. Slastni vonj vabi k vži vanju. Izborna je kava za zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnati kavi po okusu najbolj slično rženo kavo : ,,Perl0'*. Mdla primes pravega Franckove§a kavi nega pridatka napravi tako kavo še močnejšo in jačjo. Zahtevajte pri svr jem trgovcu ne samo „kocke za govejo juho", nego isreono MAGGI"kocke za govejo juho § MAGGI 5 vin. kajti te so najboljše! Edino priatno z imenom MAQQI In varstveno znamko zvezdo s križem: m JADRANSKA BANKA KTTPtfJB SI PHO DAJ A i m FARBJB, KOTI, OBLIGACIJ«, , DKuncs, sBsan VALUTE nr DEVIZE. PREDUJMI fBggl—TO PAPIBJB IK BLAGO JATBTIH 8KLADifiClH. SATE - DEPOSITS. — PROMESE. bksojati: jadjlajfska. TRST, VIA GASSA M RiSPARBJO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). YLOQE NA KNJI2ICB OD DNEVA VLOGE ^ % DO DNEVA VZDIOA B Lsnos v MENJALNICA. irann đatbz plaOtjb bahka ib svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽTVABUA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2l/i_5V«. E8KOMTUJE! laznc* bhtn ar pattuu. ZAVAROVANJE TBEDNOenriH PAPIBJIT PROTI KtTKBin LMTJBL RK VTZUA ZUEBAKJA 8KEĆK ITD. BBE3FLA(?T»0. 8TAVBNI KREDITI. REMB0URS-KREDIT1. r*a>rn peoti dokumejttom dkkcaitja. BORZNA NAROČILA. - INKASO. _TELEFONI : 146«, IT«.___ ®MT FflUnlke v ©pst'ji In Liubll**n! «37 Alla citta di Trieste Via Giosue Cardscci št. 40 (ex via Torrente). Ob priliki birme !! velikanski dohodi!! izgotovljenih oblek za dečke. Obleke za odrasle vsake vrste in cene. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Via Giosue Cardueei št. 40 (ex via Torrente). Priporoča se pekarna in s ladčičarna ex MILAN IČ i TRST, Tla della Guard!* ster. ! 4. Večkrat na dan svež kruh in sladice ter vsakovrstni biškotini in bomboni. Raznovrstna moka. Vino in likerji v steklenicah. Udani Umrerto Bidoli. ! 3E rfr=nr RESTAVRACIJA AURORA Trst, nI. Cardueei št. 13. Podpisani opozarjam spoštovano občinstvo danes in nadalje na dobro poznano, Blovito umetniško tamburažko društvo ZRINSKI 5 GOSPIĆ 2 GOSPODA pod hvalevrednim vodstvom g. F. Kokolića. Velik, izbran glasbeni program s tamburicami in petjem. Vstop prost. Vstop prost. KONCERT vsak večer od 7. do 12. ponoči. Ob nedeljah in praznikih od 10—1 in od 4. do polunoči. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP D« MINEŠ. i' K, se lahko udeleži tekme za veliko denarno nagrado. Bogat t* bor oblek za dečke. Ferd. Dobavšek, Trst ulica Giosue Cardueei štev. II. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! Tehnična poslovnica FRANC & KRAS C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyes najizvrstnejie motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" Btoječe in ležeče ustrojbe. Lokomoblie na benzin In paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne za cement, stroji in numešČenja aa mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdjgala za Osebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovažko in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in prese za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiS. — — — Pror&fiani Is oblak mernikov uatoij. — — — OB® Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza đella Caserma St. 2. — Telefon 952. W ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki j« vama proti vlomu ta poiaru, v katari so 8HBAMBIOE, ki m oddaj ej o atraakam v najem In sicer za celo leto kron SO, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20; za en rneseo „ 6 Bhrambica .0 24 cm visok«, 24 cm iiroka, 48 cm globoka. Shrambio ne mora dragi odpreti kakor stranka, U sama osebno shranijo svoja stran, kojih al treba prijaviti. Bar Oddaja hranilna pužiće TE* katare priporoča posebno stariiem, da na ta najnovejši in najTipelnejl način | navajajo itediti ivojo deco. Nadaljaa psjaaalla daja zavod sk aradilh arak. | XJUttK*JUUU«wl 3S Trifolium 20 prodajalnlh prostorov. Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1113 Čisto, domače, filtrirano mlr^l^H pasteurizlraiio, ohlajeno I I liCi\U na nizko temperaturo. Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke 1 "Sk 3 scsr Otvorjmka j oblastveno koncesijonirana posredovalnica ™ zrn službe ~ Johanna Ebner Trst, olioa Molin picoolo št. 11. Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Tr«»n, via S. Aatonlo (vogal ulice S. Nicol6). VELIKA IZBERA verliio, »Istih, arebr-nih, kakor todl atenskih nr vsake vrat«. Ustanovljeno late 1850. Pekarna in sladčicarna MIKU Trst - Piazza S. Francesco d As3isi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenet (biskoti) najboljših vrst, veiisa izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na d buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem p!ve v steklenicah. Priklopljena je trgovin i svinjSKega mesa. Vedno sveže kranjske klobase! Ivan Krže Trst - Piazza S. Giovannl št. I. kuhinjskih in kletarnkih potreb, ftlOf&Ogil) g^in 0d lesa in pletenin, Skafot, brent, čebrov in kad, s >dćeicov, lo; at, reiei, nit in vna-kovrstnin koSev. jerbasev in metel ter mnogo dragih v to stroko spada- Vj* -- ^ n. lr* jočih predmetov.— * Il_pUiUU<» govino ■ kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porceiana, šamije emaila, koaiterja ali cinka, nadftlje pa^amanterj«, kletke itd. — Za g