ROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
,TEV.—NO. 888.	CHICAGO, ILL., 18. SEPTEMBRA (September 18), 1924.	LETO—VOL. XIX.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telcphone Rockwell 2864.
STRUPENI PLINI.
Posebna komisija Lige narodov je podala njenemu zboru poročilo o strupenih plinih, ki se bodo vpotrebljavali v bodoči vojni, ako pride do vojne. Člani komisije so veščaki, večinoma kemiki, ki so v svojem poročilu opisali dosedaj iznajdene pline in njihove posledice, ako se jih rabi kot vojno sredstvo.
Nekaj vrst plinov se je rabilo v zadnji vojni. Ti plini so izpopolnjeni in novi so iznajde-ni, od kar je bilo podpisano premirje in končana vojna. Zadnja vojna je bila morija na debelo in uničevanje na debelo. Bodoča v enakem obsegu se bo razlikovala od zadnje v moriji in uničevanju kakor trustjansko podjetje od delavnice malega obrtnika. Elektrotehnika, plini, letala, eksplozive, vse to se izpopolnuje v vojnih oddelkih posameznih držav za vojne namene.
S strupenimi plini bo mogoče v bodoči vojni uničiti prebivalstvo mest — ne samo posamezne oddelke armad — ampak prebivalstvo mest in vasi, kakor se uničijo ščurki in podobna mrčes. Letala visoko v zraku bodo sipala smrt ljudem in živalim. Sovražnik bo pokončal sovražnika — drug drugega bosta pokončala. Eden sicer ostane zmagovalec, ampak kljub temu bodo vsi poraženi. To se je pokazalo v zadnji vojni, v moderni vojni modernega človeštva.
Tudi v vojnah prostosti je trpelo ljudstvo, toda bilo je vendar izven bojnih zon, razun tistega, ki je živelo v krajih ki so se izpremenila v bojišča. V bodočnosti bodo vse v vojno zapletene dežele spremenjene v bojišča. Ogromni topovi bodo nosili smrt in razdejanje na večje razdalje kakor v prošli vojni. Ampak glavni uničevalni faktor bodo eroplani. S pomočjo teh bodo Nemci lahko navalili na Pariz in London in Francozi in Angleži na nemška mesta. Izme-tali bodo eksplozive in pline ter odleteli. V nekaj minutah bo mesto v plamenu in ljudje se ho do dušili in umirali v ozračju prepojenim s strupenimi plini. Oddaljeni New York v bodočnosti ne bo več tako varno oddaljen. Pod vodo bodo plule ladje, visoko v zraku eroplani. Nič več ne bo prizanašanja starčkom, ženam in otrokom. Navali na mesta bodo uničili vse kar bodo mogli doseči.
V dobrih starih časih so se bojevali vojaki z vojaki; prebivalstvo za fronto je bilo navadno varno. Ako se je fronta pomaknila v eno ali drugo smer, se je prebivalstvo umaknilo dalj v ozadje. Spredaj ga je protektirala armada. V bodočnosti ne bo take protekcije. S posebnimi kemikalijami bodo letalci lahko uničili ne samo mesta in vasi ampak tudi polja. Kar bo v stanju napraviti ena močna dežela, bo zmožna napraviti druga močna dežela. Kajti vse se pripravljajo. Vojna je postala znanost v pravem pomenu besede, znanost barbarske civilizacije.
Liga narodov študira poročila raznih komisij, in ker se zaveda katastrofalnih posledic vsake velike vojne ki bi nastala v bodočnosti, razpravlja, kako preprečiti vojne. Zastopniki vseh dežel obsojajo vojno kot tako in vsi izražajo željo najti pota in sredstva za mirno poravnanje sporov. Strupeni plini jih silijo k temu. In strupeni plini jim ovirajo pota do sporazumov.
Strupeni plini, s kakršnimi se bo v vojni morilo vojake, otroke, žene in starčke, niso edini strupeni plini. Najhujši so tisti, s katerimi se zastruplja razum ljudi v mirnem in vojnem času.
Časopisje siplje dan za dnem ogromne količine strupa. Propagande, ki jih vodi zastrupljen razum, zastrupljajo ljudstva in narode. Hujskanja naroda proti narodu, dežele proti deželi, intrige, izigravanje ignorance v ljudskih množicah, negovanje nevednosti, to so stvari, ki jih lahko prištevamo k strupenim plinom.
Miljarde troši človek v pripravah za ubijanje in razdejanje. Miljarde za takozvano obrambo. Človekov um se muči v laboratorijih, da izpopolni vse, kar ima služiti vojni. In potem se mori in uničuje. Ogromna bogastva, plod trdega dela, plod misli in znoja, kopne kakor sneg ob gorkem pomladanskem solncu. In potem mir in nadaljevanje trpljenja. In pripravljanje na novo vojno.
"Mobilizacijski dnevi", kakršnega je imela ta dežela 12. sept. je plin, s katerim zastruplja militarizem razum neukih ljudi. Vojne manifestacije, "patriotične" manifestacije, fašizmi, propagandisti diktatur, zagovorniki smrtnih
kazni — vsi ti so sejalci strupenih plinov. Kadar hočejo, spremene mirne ljudske množice v divjo drhal. Videli smo to v zadnji vojni, videli neštetokrat prej, videli po vojni, videli bomo isto sliko v bodoče, dokler človekov razum ne postane človeški razum. Družba kakršna je, je odsev večine današnjega človeštva. In ker postaja človeštvo boljše in razumnejše, ker ga silijo nove morilne iznajdbe iskati pota v bolj človeško civilizacijo, jih bo našlo. Razum človeka se bori z razumom barbara in prvi zmaguje. Borba se ni šele pričela, ampak se vrši že dolgo dobo in se bo še dolgo vršila. V tej dolgotrajni borbi gre človek naprej in barbar zaostaja. Danes je nam še blizu, toda pride čas, ko ga ne bo več videti.
Proletarska kultura.
(Poročilo prosvetnega odseka petemu rednemu zboru J. S. Z. v Clevelandu.)
Naše prvo poročilo je skromno — kakor je skromna kultura našega delavstva v Združenih državah.
Prosvetni odsk J. S. Z. je bil ustanovljen na zadnjem zboru iz opravičenih razlogov in z dobrim smotrom. Četrti zbor je uvidel, da je samoosvoboditev delavstva potrebna ne samo na političnem, industrijskem in gospodarskem polju, temveč tudi na kulturnem, to je na polju drame, umetne pesmi, glasbe, literature in znanstva v kolikor naš živelj v Ameriki prodira na to polje. V tem oziru se gibljejo proletarci po vsem svetu. Trpka resnica je namreč, da je kapitalizem že anektiral vse panoge javnega življenja in jih vpregel v svojo službo. Tudi kultura je njegova dekla. Najbolj se to očituje v Ameriki. Leposlovna literatura, drama v besedi in sliki v kinu, umetnost v podobi, glasbi, pesmi itd. je zastrupljena s kapitalističnim duhom in tendenco, vse to služi interesom kapitalizma in reakciji sploh. Trditev, da je kultura svobodna in nepristranska, je laž. Kapitalizem je osvojil in prikrojil po svojih potrebah absolutno vse, kar vedri duha in popolnjuje misel in znanje človeka; okupiral je tisk, šole, knjižnico, gledališče, koncertno dvorano, studio upodabljajočega umetnika, laboratorij in šport. Kultura je danes kapitalistična, kjerkoli gospoduje roparska trojica najemnine, obresti in dividend. — Naravno je torej, da morajo razredno zavedni delavci iti na delo in ustvariti svojo lastno kulturo ter obenem oteti, kar je še dobrega, iz rok izkoriščevalcv, če nočejo gledati, da delavske mase še nadalje požirajo strup današnje komercializirane kulture.
Ameriško delavstvo se mora osvoboditi iz pesti strupene propagande, ki paradira po deželi pod firmo kulture in udejstviti svojo lastno prosveto. In del te naloge odpade na nas, slovenske delavce, ki smo majhna četa v veliki delavski armadi Amerike.
Naloga delavske prosvetne organizacije je, da med delavci poišče in vsposobi talente za kulturno delo ter da zbira sredstva in pripomočke za to delo. Delavci imamo dovolj takih talentov, samo odkriti in opiliti jih je treba; a kdo so navsezadnje naši priznani umetniki, če ne delavci? Te je treba prepričati, da spadajo k nam in. ne k izkoriščevalcem. Prosvetna organizacija mora skrbeti, da imajo delavci svoje glasbeni-
ke, ki bodo gojili revolucijonarno himno namesto g0 sjih patrijotičnih koračnic; svoje pevske zbore, ki b0~ do opevali proletarsko borbo in zmago, mesto da p0je" jo nesramno slavo kapitalističnemu režimu; svojo dramo in svoj oder, na katerem se prikazuje življenje in boj delavstva v pravi luči, n.e pa drame, v kateri so najeti hlapci kapitalizma največji junaki, delavci ,pa> nič; svojo lepoznansko literaturo, v kateri ne bo strupa gnile kapitalistične morale. (Delavstvo mora imeti tudi svoje lastne športne klube, ampak to zaenkrat še ne spada v naš delokrog). Kar je klasične umetnosti bodisi v drami, pesmi, glasbi, podobi itd., ki ni zal strupljena in katero cenimo, jo radi sprejmemo in o. hranimo kot drago svetinjo človeškega napredka, toda novejši komercializirani in prostituirani umetnosti in kapitalističnemu nestvoru kulture sploh mora veljati naš boj.
To so bili razlogi, ki so vodili četrti zbor J. S. Z. k ustanovitvi prosvetnega odseka. Odsek se'je ves čas svoje eksistence zavedal poverjene mu naloge, ali moral je ostati v mejah naših razmer in sredstev. Odsek se je parkrat sestal in rešetal vprašanja, katera je treba rešiti. Najprvo je bilo treba pregledati naše polje. V ta namen je odsek sestavil vprašalne pole in jih poslal vsem klubom naše zveze. Odgovori, ki smo jih prejeli, so nam dali približno sliko kulturnega življenja v naših naselbinah. Slika ni razveseljiva. Velika večina naših klubov ne deluje samostojno na prosvetnem polju, dasi mnogi naši sodrugi delujejo pri drugih društvih na odru, v pevskih zborih itd. Izjeme so le klubi v Chicagi, Clevelandu, Waukeganu, Clintonu, Barbertonu, Canonsburgu in Detroitu. Štirje izmed teh klubov imajo svoje pevske zbore, namreč v Clevelandu, Detroitu, Barbertonu in Canonsburgu. Ostali (izmed prej omenjenih) imajo samo dramske odseke. Svoje knjižnice imajo klubi št. 1 in 20 v Chicagi, št. 27 v Clevelandu, št. 47 v Springfiel-du, št. 114 v Detroitu, št. 225 v Avelli in št. 13 v Sygnu. Mogoče, da ima tudi kakšen drug klub knjižnico, ne da nam bi sporočil na tozadevnih polah, ki smo jih razposlali tekom tega poletja.
So naselbine, v katerih klubom na dramskem polju ne bi bilo mogoče delovati, so pa tudi take, v katerih bi imeli v tem oziru zelo hvaležno polje. Vsak klub pa bi lahko imel svojo knjižnico, vsak bi lahko prirejal predavanja ali bil na kakršenkoli način, aktiven na polju prosvetnega dela.
Zelo aktiven v tem oziru je klub št. 1. V zadnjih dveh sezonah je priredil lepo število dramskih predstav s sijajnim gmotnim in moralnim uspehom; priredil je tudi več znanstvenih in. političnih predavanj. Vpliv tega kulturnega dela se že vidi med Slovenci v Chicagu; klub št. 1 ima zagotovljeno občinstvo, ki se več ne zanima, niti ne zanaša na druge igre. — N« smemo reči, da ne manjka diletantov in dobre volje tudi v drugih naselbinah, kjer so naši klubi, toda nase informacije nam kažejo, da je premalo vodilnih moči in materijalnih sredstev. Manjka tudi pripomočkov. Čikaški klub si je sam nabavil veliko zbirko iger in tudi nekaj kulis za oder, kar drugi klubi z majhnimi financami ne morejo storiti. Na vsak način je torej potrebna nekaka centrala v naši zvezi, ki bo oskrbovala klube z igrami in drugimi pripomočki ter trebščinami proti kolikor mogoče nizki odškodnin'-To mora biti cilj prosvetnega odseka.	a 1
Zaenkrat pridejo v poštev le štirje predmeti ku -turnega dela med našimi delavci v Ameriki, ki s°-drama, pesem, knjižnica in poljudna znanstvena Pre"
vanja s stereoptičnimi slikami, kjer je mogoče. — Bnrania in Petie imata še največ privlačnosti. Ako po-
jam0 v splošnem po naših odrih v Ameriki, vidi-
■	da so se pomnožili za lep odstotek v zadnjih pe-I Jr. 'ietih. Toda kaj še vidimo? To, da se nič ne izbira,
L. naj pride na oder. Celcf naši klubi delajo ta greh. Sam« da se ljudje smejejo, pa je dobro — pa naj bo •ara še tako puhla, jalova in bedasta. Nismo proti do-• briin komedijam, čeprav so prazne na vsebini, ampak naši klubi morajo skrbeti, da pridejo na oder tudi de-I lavske igre, revolucijonarne drame zlasti ob pomembnih obletnicah kot je Pariška komuna, prvi maj itd. prosvetni odsek mora gledati, da bodo klubi preskrbljeni s takimi igrami. Odsek ima tudi skrbetj., da dobe klubi že spisane uloge za vsako igro ter navodila za pravilno igrovodstvo. Sčasoma bo treba misliti tudi na kostume in druge pripomočke za dramske odseke v klubih. — Kot že omenjeno, imajo samo štirje naši klubi svoje pevske zbore. Kar je med sodrugi dobrih pevcev, so navadno člani drugih pevskih zborov, če so aktivni. Odsekova dolžnost je, da klubi organizirajo svoje pevske zbore, kjerkoli so moči in pevovodje na razpolago. V ta namen naj odsek skrbi za zbirko not primernih pesmi, s katerimi se zalagajo naši pevski zbori. — Kjer je le mogoče, naj bi klubi tudi ustanovili svoje godbe ali orkestre. — Velike važnosti je tudi klubova knjižnica in z njo v zvezi čitalnica, v kateri bi bili na razpolago delavski časopisi, revije in knjige, ki so proste strupene propagande. V mislih imamo tudi potovalno knjižnico. Knjige, najboljše in najnovejše, bi nabavila centrala in jih krožila od kluba do kluba, od mesta do mesta. — Klub v večjih naselbinah bi ne smel biti v zimskem času brez predavanj. To lahko opravijo zmožni domači sodrugi, a kjer jih ni, tja bi treba poslati predavatelja.
Vse to, in še veliko več se nahaja v področju prosvetnega odseka J. S. Z. To je v kratkih potezah očrtano delo, ki čaka odsek v bodočnosti, če mu peti zbor ne prekriža računov in če bodo na razpolago potrebna sredstva. Odsek bi lahko razširil svoje delovanje tudi na podporna društva, ki so včlanjena v Izobraževalni akciji, in sploh na vsa tista društva, ki se hočejo pridružiti. Na ta način bi prosvetni odsek Jugoslovanske socialistične zveze združil vse napredne kulture delavce med ameriškimi Jugoslovani v eno močno falango, katera bi bila močna opora razširjanju socialistične misli med našim delavstvom v Ameriki. Žal, da nismo dobili več informacij s tega polja jned Srbi in Hrvati, a približno vemo, da ni med njimi nič boljše kot med Slovenci. Zato priporočamo, da so v bodočem prosvetnem odseku zastopane vse jugoslovanske narodnosti, ki so organizirane v J. S. Z.
Končno predlagamo zboru sledečo
resolucijo:
Peti redni zbor Jugoslovanske socialistične zveze v Clevelandu, O., uvideč neobhodno potrebo samostojnega kulturnega gibanja med jugoslovanskimi delavci v Združenih državah v svrho, da se naši delavci osvobode izpod strupenega vpliva kapitalistične laži-kulture, sklene:
■	Prosvetni odsek J. S. Z. naj vrši še nadalje nalogo, katero mu je odmeril prejšnji zbor. Zbira naj vse potrebne informacije o prosvetnem delovanju med jugoslovanskimi delavci v Ameriki in naj skuša na podlagi danih moči in sredstev zaobrniti to delovanje v tir Proletarske kulture, ki bo služila interesom in ciljem razredno zavednega delavstva. Odsek naj skuša v spo-
razumu s tajništvom in eksekutivo J. S. Z. organizirati centralo za oskrbovanje klubov J. S. Z., društev Izobraževalne akcije in drugih naprednih organizacij, ki se pridružijo, z igrami, ulogami ter drugimi potrebščinami za oder, dalje z notami za pevske zbore, knjigami za potovalno knjižnico in lokalne knjižnice ter čitalnice in s predavatelji ter s pripomočki za predavanja o poljudnih znanstvenih in drugih predmetih. Klubi J. S. Z. in društva izven naše organizacije, ki stopijo v prosvetno centralo, naj odškodujejo odsek za prejete potrebščine kakor bo že določila eksekutiva J. S. Z.
V svrho, da se naše prosvetno gibanje razširi na vse jugoslovanske narodnosti, naj bodo te narodnosti proporčno zastopane v odseku.
Prosvetni odsek mora osebno poročati o svojem delu na prihodnjem rednem zboru J. S. Z.
Prosvetni osek J. S. Z.: Ivan Molek, Joško Oven, John Olip.
(Opomba uredništva: K tej resoluciji je zbor dodal še dodatno resolucijo, tikajoča se nalog Izobraževalne akcije J. S. Z., ki je ustanova društev pod okriljem J. S. Z. Priobčena je v zapisniku zbora.)
t^®
Kandidatje in volilci.
K. T.
Sedanji predsednik Coolidge, ki je kandidat republikanske stranke za ponovno izvolitev, je bil rojen na farmi, kar se lahko izve iz slik ki jih kažejo v kino-gledališčah in iz časopisov. To poletje si je vzel počitnice in šel očetu pomagati spravljati pridelke. To, da je bil rojen na farmi, dokazuje, da je prijatelj farmarjev in farmarji naj glasujejo zanj. Ker dela na farmi, dokazuje, da je prijatelj "dela" in delavci bi morali glasovati zanj, ako imajo še kaj sa-moponosa. Fotografi, ki morajo slediti Coolid-gu na farmo in kamor se gane, razun v par krajev, ne bodo glasovali zanj ampak najbrž za Fosterja. Toda delavci in farmarji, vsi skupaj na volišče za našega dičnega Coolidga.
Mr. Daviš je predsedniški kandidat demokratske stranke. Pred nominacijo je bil eden izmed pravnih zastopnikov Morganove finančne hiše in zastopal je kot odvetnik tudi nekaj drugih velikih kompanij. Zadnjih par tednov je postal velik zagovornik delavskega ljudstva in farmarjev. Delavci store greh, ako ne glasujejo za Davisa, kajti če ne bo izvoljen bo šel zopet k Morganu v službo, če bo pa izvoljen, in izvoljen bo ker sam trdi da bo zmagal, bo služil ljudstvu, absolutno, kajti z Wall Streetom je prekinil vse stike in mi, zavedni delavci mu verujemo.
Ni ga srečnejšega ljudstva kakor je ameriško in ni jih boljših kandidatov kakor so ameriški. Presrečna dežela! Vsi so za ljudstvo, prav vsi, vsi dihajo, spe, govore in šetajo za — ljudstvo! Presrečno ljudstvo!
Foster, ki se mu pred par meseci niti sanjalo ni da bo kandidat, ker je mislil agitirati za La Folletta, je iznašel "nov" evangelij. Svari,
roti, apelira in prosi to presrečno ameriško ljudstvo, naj glasuje zanj, kajti sedaj je nesrečno, zapeljano, zatirano, prodajano, izdajano, potlačeno v blato, Bog se ga usmili! Vsi delavci bi morali glasovati za Foster j a in treba priznati, — mnogi bi radi, pa nimajo volilne pravice, in to je slabo za Fosterjevo kandidaturo. Sicer pa je Fosterju vseeno, glavno je, da se uganja dirindaj, da ljudje ne zadremljejo in da dajejo peneze.
Kaj pa La Follette? Da, tudi on je kandidat. Kot čitamo v listih in kot nam pripovedujejo Coolidge, Dawes, Daviš in Foster, je La Follet-tova kandidatura za ameriško ljudstvo velika nesreča in vsi se trudijo, vsak na svoj način, da jo preprečijo, nesrečo namreč. Seveda, delavci smo jim hvaležni za trud, ki ga imajo, da nas obvarujejo pred La Follettom. La Follette je že dolgo skregan s trusti, — pravijo da ves čas svojega političnega življenja. Bankirji ga nimajo radi in zagovorniki prosperitete in oportuni-tet trdijo, da je La Follette skoro socialist in socialisti, če zmagajo, bi napravili iz te bogate dežele pravo beračijo in ljudje bi hodili okrog raztrgani, bosi in lačni. Morgan, Gary, Rocke-feller in celo Ford bodo glasovali za Coolidga in agitirajo za Coolidga zato, da obvarujejo to deželo pred peklenščkom La Follettom. Vsi bogataši so proti La Follettu, ker ne marajo, da bi ameriško ljudstvo stradalo in bilo oblečeno v cape. Kako dobri so ameriški miljonarji!
Edini nevaren kandidat je torej La Follette. Če nočemo verjeti Morganu in "Wall Street Journalu," moramo verjeti Fosterju in Bartulo-vičevemu Čaletu, ki je prišel iz starega kraja in so mu ciganke, ki se razumejo na zvezde, povedale, da je La Follette strašno slab človek, čali ve, ker je bil v Macedoniji in se je tam mnogo naučil.
Prijatelji delavci, dobro premislite, predno oddaste svoj glas — La Follettu. Predno boste šli na volišče čez nekaj tednov si še enkrat pre-dočite vse kandidate in nikar ne pozabite, da so vsi, prav vsi vaši prijatelji, in edini, ki vam je po zatrdilu vseh nevaren, je — La Follette.
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je Q Q Q
Če je številka poleg vašega nas-
lova manjša kakor je tu ozna-
čena, je to znamenje, da vam je naročnina
potekla. Pazite torej na številko v oklepaju
poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina I S tenj, prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
SEM I NT J A.
Delitev ki se izplača. — Novice. Vojni stroški in povojne kupčije. Hughes in Rusija. — Dvojna mera. "Mobilizacijski" fiasko. — Pretepi. Neenake obsodbe.
Dne 11. septembra sta imela v New Yorkn "prize ffght" ameriški zamorec Wills in Argen-tinec Firpo. Wills je zmagal. Do 80,000 ljudi je bilo v areni, ki so plačali $475,000 vstopnine Firpo je dobil $150,000, Wills $150,000 in pro-moterji (prireditelji) okoli $175,000. Razun teh imajo promoterji tudi druge dohodke, ker znajo oguliti nevedne ljudi. Tistim, ki niso imeli sredstev da bi se peljali v New York, je bil po. tek boksanja sporočen potom radio-telefona.
# * #
Čikaška "Tribune" piše, da so bili med u-deleženci večinoma delavci in da so se za "fight" zanimali večinoma delavci, ter vprašuje, kje je "potlačeni ameriški proletariat". Dogodek v newyorški areni dokazuje, da se ameriškemu "proletariatu" ne godi slabo, sklepa Tribuna, in izvaja, da radikalni agitatorji v tej deželi nimajo vzroka obstojati.
# * *
V Bloomingtonu so imeli dne 10. septembra manifestacijo illinaiski člani organizacije Ku Klux Klan. Listi poročajo, da se je je udeležilo do 25,000 ljudi, ki so prišli z avtomobili in posebnimi vlaki iz raznih krajev Illinoisa.
# # #
Take in podobne novice dokazujejo, da je v Ameriki zelo veliko neumnih ljudi. Pripravljeni so trošiti stotisočake in miljone za stvari ki jim niso v nikako korist. Za svoje interese se ne zanimajo, in ako se, je njihovo zanimanje obrnjeno v napačno smer.
* # #
Med vojno je dala ameriška vlada zgraditi 218 lesenih ladij, ki bi ji služile v vojne namene. Te ladije stanejo ameriške davkoplačevalce 235 miljonov dolarjev. Sedaj jih je prodala za četrt miljona dolarjev. Razun lesenih je zgradila tudi število betonskih ladij, ki ji niso prinesle ničesar razun stroške. Lesene ladije bodo zažgali in neka družba je plačala vladi omenjeno vsoto le za železo in druge kovine, ki jih Je
bilo treba rabiti pri gradnji ladij poleg lesa.
# * *
F. A. Mackenzie piše iz Moskve, da je "Pravda" obdolžila državni oddelek ameriške vlade, da popira "revolucionarna" gibanja in da njeni agentje provokatorji kujejo zarote in vpr1* zarjajo atentate z namenom, da diskreditira.1« komuniste. Mackenzie pravi, da je ameriški
j tajnik Hughes izmed vseh zunanjih drsnikov najbolj obsovražen človek v Rusiji. Hudies je voditelj propagande proti priznanju lovjetske vlade. Rusija želi ameriško priznanje in trgovsko pogodbo z Zedinjenimi državami, ameriška vlada pa se vztrajno brani stopiti v like s "sovjetskimi krvniki v Moskvi". Tudi to jo prešlo s časoma, kakor je v evropskih de-
Španija, nekdaj mogočna velesila, ima že leta težave v Moroku, ki je na papirju španska kolonialna posest, toda upornih Mavrov ne more u-krotiti. Na tisoče španskih vojakov je padlo na lnaročanskih bojiščih, tisoče jih pada sedaj. Diktator Primo Rivera, sedanji krmar Španije, je v stiskah. Špansko ljudstvo je naveličano nesrečne vojne in sito večnih fiaskov. Primo Rivera je ob nastopu svoje vlade obljubil podj-a-r-niiti Mavre, reorganizirati špansko armado in izboljšati gospodarske razmere v Španiji. Španija je taka kot je bila in Riverov režim se šibi. Špansko ljudstvo stoka v bedi in neznanju. Rešitev Španije je v duševnem preobratu španskega ljudstva, ki pa še ni blizu.
# * *
Mussolinijeva vlada je poslala na poset v lake raznih držav vojno ladijo Italia, da "utrdi prijateljske stike med Italijo in drugimi deželami". Tako je Mussolinijeva vlada poslala svojo ladijo tudi v Leningrad in sovjetske oblasti so jo prijateljsko sprejele ter priredile Italijanom pojedino, ki so jo dan pozneje Italijani vrnili. Oboji so se sporazumeli, da ob tej priliki ne bo napitnic in slavospevov eni ali drugi deželi. Demonstracij proti Mussolinijevi vladi ni bilo. Italijanska vlada je poslala svojo ladijo tudi v Mehiko. Mehiška vlada je sklenila zastopnike Italije prijateljsko sprejeti in jim prirediti pojedino, kakor je v navadi ob takih prilikah. Mehiška komunistična stranka je izdala manifest, v katerem strogo obsoja Obregonovo vlado radi tega sklepa in poziva mehiško delavstvo, naj demonstrira proti Obregonu in Mus-soliniju, "morilcu italijanskih delavcev in kmetov". Tu nastane vprašanje: Zakaj ne bi bilo tudi Obregonovi vladi dovoljeno to kar komunisti dovolijo ruski vladi?
* # *
! "Mobilizacijskemu dnevu" se je baje odzvalo 16,000,000 ljudi, ki so pokazali svetu, da Je ameriško ljudstvo pripravljeno braniti svojo deželo. V resnici je bil mobilizacijski dan velik fiasko. V Chicagi so paradirali večinoma najslabše plačani delavci, klerki, ker so jih delodajalci nagnali v parado. Navdušenja ni bilo in a-'tteriško ljudstvo je dne 12. septembra vedelo sa'no iz poročil v listih, da je "mobilizacija" v teku.
# # *
Na Kitajskem civilna vojna, v Moroku voj-
na med Španci in Mavri, revolucija v Georgiji, revolucije v centralni in južni Ameriki, zarote na Portugalskem, vojna napetost na Ralkanu, tak je mir v Aziji, Evropi, Afriki in Ameriki. Na kitajskem se tepejo razni poglavarji za prvenstvo, Georgija rebelira, ker bi se rada otresla ruske vlade, drugod pa se pretepajo iz navade in dolgega časa. Georgija je dežela oljnih vrelcev in za Rusijo pomeni zaklad, ki ga ne bo pustila iz rok. Škoda življenj, ki so zapadla
smrti v najnovejši georgijski revoluciji.
* * #
Leopold in Loeb, mlada morilca, ki sta bila dne 10. septembra obsojena v dosmrtno ječo za en prestopek, in na 99 let ječe za drug prestopek, bosta kmalu pozabljena in dnevno časopisje je našlo že druge "senzacionalne" umore in "spolne škandale" za pitanje publike, ki hoče "zanimive novice". Pravičniki, ki mislijo da je smrtna kazen najboljše sredstvo za omejevanje zločinov, se jeze na sodnika, ker je izrekel tako
milostno kazen. Samo vislice bi jih zadovoljile.
* * *
Nelson J. Beaton iz East Chicage je bil obsojen pred sodnikom M. J. Smithom na pet let ječe, ker je vozil avtomobil v pijanosti. Bil je aretiran v drugič radi enakega prestopka. Prva kazen ni pomagala in sodnik je izrekel upanje, da bo Beatenu pet let dovolj za streznenje. Beaton se najbrž čudi strogemu sodniku, ker ve, da se obsodbe ne izrekajo v enakih slučajih po e-nakem merilu.
t^1
Zapisnik petega rednega zbora J. S. Z.
V tej izdaji Proletarca je priobčen zapisnik V. rednega zbora JSZ. Prečitajte ga pazno, kajti mi pri-občujemo zapisnike naših sej in zborov zato da jih črtajo naši člani, ne pa samo naši Tiasprotniki, ki ga bodo natančno prebrali.
Vsa poročila, ki so bila podana na temu zboru, so važna. Ena so bila že priobčena, ena so v tem zapisniku. Preglejte poročilo tajnika. Člani klubov naj pazno preštudirajo pregled stanja klubov, ki je vključen v tajnikovem poročilu.
Zanimiva je bila diskuzija o Proletarcu, ki je sledila upravnikovemu in urednikovemu poročilu. Prečitajte oba in potem čitajte razpravo.
Mi ne skrivamo naših zapisnikov in naših računov. Mi jih objavljamo, da so dostopni vsakemu, prijateljem in neprijateljem. Bilo bi pošteno in prav, če hi se tega pravila držale tudi tiste organizacije, ki veliko kriče čez druge, same pa poslujejo za zaprtimi vratmi. In ena takih organizacij je tudi takozvana jugoslovanska sekcija W. P., ki se boji objavljati svoje račune in zapisnike. "R." in "D. S." objavljata edino izkaze radi agitacije, in to je vse. Vse drugo je "tajno", ali pa se sporoča zaupnikom potom cirkularjev, katerih vsebina pa je večinoma zavita in ne odgovarja resnici.
Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij.
(Poročal Anton Garden petemu rednemu zboru J. S. Z.)
(Nadaljevanje.)
Druga možnost za podržavljenje teh in drugih industrij je, da bi delavstvo v doglednem času, recimo v teku dvajset let, napravilo tako velikanski korak naprej, da bi bilo v procesu socializacije odločujoča sila. Odločujočo moč pa bo imelo, če postane razredno-zavedno in zgradi svojo politično in strokovno organizacijo do popolnosti. Na ta način bi bilo mogoče doseči vse glavne zahteve, ki so zapopadene v prej omenjenih načrtih. V slednjem slučaju bi bilo socializiranje obeh industrij delavsko in ne kapitalistično in v interesu delavstva, ter vse družbe. S predložitvijo načrtov za socializacijo transportnega sistema in premogovniške industrije je bil storjen važen korak, ki se ga ne more precenjevati. Izdelati načrt v podrobnostih je samonasebi veliko delo. Ampak organizirano delavstvo čaka še težja naloga: Propagirati načrte, vršiti propagando za socializacijo, seznanjati "javno mnenje" s koristmi, ki jih bo imela družba od kolektivnega lastništva in u-prave. In s to vzgjo je treba začeti me.d delavci najprvo. Predno bomo dosegli, da bo delavstvo "zrelo" za stvar, to je da ga zanjo pridobirho, bo vzelo časa, energije in materialnih sredstev. Ob enem pa ne smemo pozabiti, da rabimo za tako delo zmožnih sil.
Priznati se mora, da so železničarske organizacije storile v tem oziru že precej vzgojeval-nega dela (vsaj skušajo ga vršiti, kar dokazuje, da imajo voljo za stvar) posebno med svojim članstvom, pa tudi med splošno publiko. V ta namen so ustanovile tednik "Labor", ki je danes zelo vpliven in najbolj razširjen delavski list te vrste v Zedinjenih državah; tiska se ga skoro v pol miljona izvodih.
Povsem druga je s premogarsko organizacijo. Kljub temu, da se je U. M. W. potom svoje konvencije izrekla za socializacijo premogovnikov, vzlic temu, da je odbor, ki je imel predložiti načrt za podržavljenje istega pazno sestavil in ga prošlo leto objavil z gesto, ki je bila v prilog započete akcije, je sedanja administracija premogarske unije nasprotna vsakemu načinu podržavljenja in je naravno tudi proti predloženemu načrtu.
Še nekaj besed o načrtih samih. Kljub temu, da med delavstvom še ni velikega zanimanja zanje, posebno ne med premogarji, je bil s formuliran jem obeh programov storjen skoro bi rekel najvažnejši konstruktivni korak ameriškega delavstva, če že ne v vsi zgodovini, pa
vsaj v sedanji dobi (od pričetka A. F. of L ) v ^ žen je, ker vodi v novo tendenco in orienta strokovnih unij ameriškega delavstva v nai . nejšem vprašanju sedanje družbe, tikajoč ^ problema privatne svojine proizvajalnih in j-6 stributivnih sredstev. To vprašanje je ew; nomsko, socialno in politično ob enem. Ta k°* rak dokazuje, da se strokovne organizacije n lagoma oprijemajo socialističnega progra^L* akoravno je večini izmed njih beseda socia]j' zem še zoperna in odurna.
Kakšen preustroj ekonomskega reda oroa nizirano delavstvo v teh načrtih zahteva? To je važno vprašanje, kajti oba obrisa podajatu sliko, kako bi funkcionirala prizadeta industrija po reorganizaciji (načrta se med seboj namreč razlikujeta, tako v detajlih kakor v splošnem) ; zanimivo je tudi vedeti, kakšno stališče zastopajo delavci prizadete industrije z ozirom na njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, nadalje o vodstvu industrije, ki naj bi bilo sestavljeno iz zastopnikov delavcev v obratu, tehničnega osobja in konsumentov ter predstavnikov vlade, ki bi zastopali državo, posestnico industrije. Oba načrta se precej približujeta principom zadružnega socializma (Guild Socia-lism), katerega smoter je reorganiziranje družbe po poklicih in funkcijah posameznika, oziroma skupin, na industrialni podlagi. Največja važnost obeh načrtov je v tem, da sta oba konkretna ter podajata precej jasno in realistično sliko prehodne dobe v novo družbo; značilna sta tudi v tem, da pokazujeta prebujenje ameriških strokovnih unij, ki pa se seveda počasi vrši. Treba bo še ogromnega vzgojevalnega dela, predno bo take programe mogoče realizirati.
Delavstvo in uprava industrije.
V zadnjem času se pojavlja vprašanje, dali naj unije sodelujejo v upravi privatne industrije, o katerem je dobro, da spregovorimo par besed. Da je to vprašanje precej važno, je razvidno iz razprav med ožjimi vodilnimi delavskimi krogi in med prizadetimi organizacijami. Akoravno ni to vprašanje za ameriško delavstvo povsem novo (Združeni krojaški delavci so se že pred nekaj leti odločili za sodelovanje v upravi privatnih podjetij) je postalo posebno važno z uvedbo načrta v železniški sistem B. & O. družbe, ki ga je predložila unija Mednarodnih strojnikov. Obe stranki sta se zedinili za sodelovanje, katerega namen je izboljšati delovne razmere in obratni sistem. Glavne točke sporazuma so: družba prizna unijo; pospeševanje kooperacije med organiziranim delavstvom in upravo družbe za izboljšanje produkcije in znižanje obratnih stroškov; pravična delitev med delavstvom in družbo tistega dobička ki se ga napravi kot rezultat te kooperacije-Pred nekaj meseci je sprejela Kanadska narodna železnica (državna) enak sistem za sodei°'
fcDje z delavci. Tudi nekatere druge ameriške T ieZnice so se pričele zanimati za ta načrt, po-* n pod imenom "B. & O. Plan".
Da tudi ta korak pomeni povsem novo tak-' tjko ameriških strokovnih unij, nam bo jasno iz dejstva, da je v nasprotju z njihovim prejšnjim stališčem, ki ga je zavzemala večina unij z ozirom na tehnični razvoj proizvajalnih sredstev, kot strojev in modernih sistemov za zvišanje produkcije. V preteklosti je namreč večina unij direktno in indirektno nasprotovala upe-jjavanju novih strojev, izpopolnjevanju strojev in sistemom, ki so dvigali produkcijsko silo s pomočjo akordnega dela, bonusa od nadkoliči-ne izvršenega dela ter drugimi podobnimi načini. Argumentirale so, da stroji pehajo delavce v brezposelnost; nasprotovali so raznim "effi-ciency" sistemom iz razloga, da služijo izmoz-gavanju delavčeve sile, kar je neizpodbita resnica. Rezultat te dobromisleče toda povsem kratkovidne taktike je ta, da so se stroji vseeno uvajali in produkcijski sistemi vidoma izpopolnjevali, unije pa so na škodi, ne radi strojev, ampak radi kratkovidnosti, ker niso razumele zakonov kapitalističnega razvoja. Lahko bi naštel več unij ki so okamenele v svojem razvoju, toda ne izključno radi te taktike.
(Konec prihodnjič.)
S.ŽJ*
Eksekutiva W. P. v boju z glasili narodnostnih federacij.
Eksekutiva Workers' Party ima večne spore z glasili narodnostnih federacij svoje stranke. V teh sporih je izgubila en poljski dnevnik (v Detroitu), češki dnevnik 'Spravedlnost' in njegovo'tiskarno in en reški tednik. Spor ki ga je imela s prejšnjimi uredniki "Radnika" je poravnan v prilog Fišerju.
Eden, največjih njenih listov (kolikor se jih še prišteva k glasilom W. P.) je newyorški nemški dnevnik "Volkszeitung". Urejuje ga L. Lore, s katerim sta Poster in Ruthenberg mnogokrat v nesoglasju, včasi naravnost v sporu. Nedavno pa je upravništvo tega komunističnega dnevnika sprejelo oglaševanje bondov Posojila Hortyjevemu režimu na Ogrskem. Razumljivo je, da je bilo to nekomunistično dejanje. Eksekuti-Va W. P. je pisala komunistični družbi ki izdaja Volkszeitung ostro pismo in ji dala ukor. Ne samo to: Od lista zahteva, da napiše "grevngo", mesto grevnge pa [ Je tajnik-zapisnikar družbe odgovoril eksekutivi W. £a-f da bi morala biti vsaj toliko pravična kakor kako kapitalistično sodišče in dati obtožencu priliko, da se zagovarja. Foster in Ruthenberg sta zopet; odgovorila v nnenu eksekutive in grajata upravništvo lista na-Prej ter zahtevata da se "spokori". Kaj neki bi pisala, bi bila npr. "D. S." vsaj polovico toliko vpoštevana kakor je Volkszeitung?
K Delavec ni nobena občudovanja vredna božanska j)r'kazen, zato ker je delavec. Delavske zavesti mu je l( lja, potem šele je kaj vreden.
LEONID ANDREJEV:
RDEČI SMEH
Odlomki najdenega rokopisa Preložil Vladimir Levstik.
(Nadaljeumnje.)
Tretjo ali četrto noč, z gotovostjo ne vem več, kdaj je bilo, sem legel za trenotek ob nasipu, in kakor hitro sem zaprl oči, že je bila pred njimi znana slika: kos modre tapete in nedotaknjena prašna karafa na moji mizici. V sosednji sobi — tako, da jih ne morem videti — pa sta moja žena in moj sinko. Le na mizi je gorela svetiljka z zelenim senčnikom; torej je bila gotovo noč ali večer. Nepremično je stala slika pred mojim duhom, tako sem mogel z vsem mirom in z vso pozornostjo gledati tapeto, opazovati igro luči v kristalni karafi ter premišljati o tem, zakaj neki sin še ne spi: saj je bilo že pozno v noč, in že davno bi moral biti v postelji! Še enkrat sem nato pogledal tapeto, vse krivulje vzorca, srebrne cvetlice, girlande in trakove — nikdar si nisem mislil, da tako natanko poznam svojo sobo. Včasih sem odprl oči ter sem videl črno nebo s čudno lepimi ognjenimi pasovi počez, in sem jih zopet zaprl, videl zopet tapeto in karafo ter premišljal, kako da moj sin še ne spi: saj je noč, že davno bi moral spati. V moji najbližji bližini se je razpočila granata, nevidna moč je vrgla moje noge vstran in nekdo je glasno zakričal — tako glasno, da je prekričal celo pok eksplozije. "Zopet je kdo mrtev," sem si mislil, a nisem se ganil z mesta, niti nisem premaknil pogleda od tapete svoje sobe in od karafe, ki je stala na mizici.
Nato sem vstal, hodil sem okrog, dajal u-kaze, motril obraze svojih ljudi, namerjal v ciljv in mislil pri tem samo: Zakaj moj sin še noče spati! Enkrat sem vprašal nekoga izmed vojni-kov, naj mi pove; pričel mi je razlagati nekaj na dolgo in na široko, in obadva sva prikimavala z glavami. In on se je smejal pri tem, in njegova obrv se je vzdrgetavala, oko je mežikalo ter mi dajalo znamenje, naj se ozrem nazaj. Tam, za njim, ni bilo videti ničesar razen podplatov na kdovečigavih nogah.
Že je bil jasen, svetel dan — ko je mahoma pričelo deževati. Dež kakor pri nas doma — same čisto navadne kaplje. Prišel je tako nedobrodošel in tako nepričakovano, in tako zelo smo se vsi prestrašili mokrote, da smo nehali streljati, pustili topove ter se zarili, kamor je kdo mogel. Voznik, ki sem ravnokar govoril z njim, je zlezel pod lafeto in občepel v tem zatišju, kjer je mogel biti vsak hip povožen; debeli ognjar je slekel enemu izmed padlih obleko, da z njo zavaruje svojo, jaz sem pa tekel po bateriji semintja, da si poiščem kak plašč ali dežnik. Naenkrat je bilo na vsem obširnem prosto-
ru, ki je šel deževni oblak preko njega, vse tiho in nemo. Zakasnel šrapnel je prifrčal ter se razpočil; nato je nastala popolna tišina — takšna tišina, da smo slišali sopenje debelega og-njarja in bobnanje kapelj po kamenju in po ceveh topov. In ta rahli, plešoči šum, ki je spominjal jeseni, ta tišina vsenaokoli in vonjava razmočenih tal — vse to je za trenotek raztrgalo gosto, krvavo meglo, ki mi je obdajala možgane, in ko sem gledal mokri top, kako se je svetil od dežja, mi je vzbudil ta pogled nepričakovano mile, tihe spomine o mladosti: spomine o detinskih letih, o moji prvi ljubezni. Iz dalje pa je treščil nenadoma, kruto in gromko prvi strel, in čar hipnega pokoja je izginil; prav tako naglo, kakor so se ljudje poskrili, so zopet prilezli iz svojih zavetišč; debeli ognjar je zakričal nad nekom; počil je strel, za njim takoj drugi — in zopet je krvava, neprodirna megla omrežila trudne možgane. In nihče ni opazil, ko je nehalo deževati; spominjam se samo, da je tekel dež po debelem, zabuhlem licu ognja-rja, ki je ležal iztegnjen in mrtev poleg svojega topa — torej je deževalo pač precejšen čas . . .
. . . Pred mano je stal prostovoljec, še čisto mlad — javil mi je, roko ob senčniku, da nas general prosi, naj držimo svojo postojanko še dve uri, potem dobimo pomoč. Odgovoril sem mu, da se lahko še držim, kakor dolgo se hočem. In ko sem mu rekel te besede, se mi je mahoma obrnila pozornost na nenavadno bledost njegovega obraza: vse žive dni nisem bil videl tako bledih lic. Celo lica mrličev imajo več barve, nego je je imel ta mladostni, golobradi obraz. Bržčas je na poti do nas prestal obilo straha in se še ni bil popolnoma zavedel; in roko je držal pač le zato krčevito pri senčniku, ker je skušal s to navajeno, enostavno kretnjo ukrotiti svoj blazni strah.
"Ali se bojite?" sem ga vprašal, ter se z roko dotaknil njegovega komolca. A ta komolec je bil kakor lesen, in on sam se je tiho nasmehnil ter molčal. Ali bolje rečeno: samo okrog ustnic je zatrepetalo nekaj kakor usmev, dočim je bila v očeh zgolj mladost in strah, nič drugega.
"Ali se bojite?"
Ustnice so mu vzdrgetale, kakor da se trudijo izdaviti besedo — in v tem trenotku se je zgodilo nekaj nerazumljivega, strašnega, čudo-viščnega. Ob desnem licu sem nenadoma začutil topel dih, silno sem se zamajal in pred mojimi očmi je strmelo — namesto bledega obraza — nekaj kratkega, topega, rdečega, odondot pa se je izlivala kri, v burnem curku, kakor krvavo peneče vino, ki brizga na slabo slikanih izveskih krčem iz šampanjskih steklenic. In od tega kratkega, rdečega, prekipevajočega nečesa je še zmerom prihajal smehljaj, smeh brez zob — rdeči smeh.
Spoznal sem ga, ta rdeči smeh. Iskal in našel sem ga, ta rdeči smeh. Zdaj sem razumel
tisto, kar je izhajalo od vseh teh Pohabljen,tJ razmesarjenih, čudno popačenih človeških tr pel. Bil je rdeči smeh. Reži se od neba in sn]U" ca, in kmalu bo poplavil vso zemljo, ta rdeč" smeh!
Oni pa vrše svojo dolžnost, natanko in mir 110, kakor bolniki, tavajoči v snu . . .
Tret ji odlomek.
. . . Blaznost in groza.
Govore, da se dogaja v naši armadi, kakor tudi pri sovražniku, mnogo slučajev blaznosti Pri nas so že uredili oddelek za norce s štirimi sobami. Ko sem bil te dni pri štabu, sem si ga ogledal pod vodstvom adjutanta . . .
Četrti odlomek.
. . . Strašni učinki teh trnjevih žic. Kakor kače so se ovijale ljudi ter so jih vlekle v svoj smrtonosni objem. On je videl takšno trdo napeto žico,« presekano na enem koncu, žvižgaje prerezali vzduh in pograbiti troje vojakov. Trni so trgali obleko in se zavrtali v meso, da so se vojaki, z glasnim krikom bolečine, kakor besni obračali v krogu. Eden izmed njih je že visel, ker ga je zadela krogla, mrtev v trnjevi žici, in ostala dva sta ga vlekla za seboj, dokler ni bil naposled le še eden pri življenju, in tisti je vlekel mrtveca naprej, zaman skušaje, da bi se jih rešil. To je bila blazna igra mrtvih z živimi, divje vrtenje in padanje drug čez drugega — dokler niso nenadoma vsi ležali — klopčič, ki se ni premikal.
On mi je pravil, da je pri eni teh žičnih utrdb padlo pač nad dvatisoč mož. Dočim so sekali žico ter se skušali oteti njenega objema, jih je sovražnik obsipal z neprekinjenim dežjem krogel in karteč. Pripovedoval mi je, da ni videl stvari, ki bi bila strašnejša, in da bi se bil ta naskok gotovo izpremenil v blazen beg, samo da bi bili siromaki vedeli kam bežati. Toda teh deset ali dvanajst plotov iz trnjeve žice, drug za drugim, ki so bili zapleteni vanje kakor v strašno mrežo, in labirint po seženj globokih volčjih jam, spodaj nasajenih z ostrimi koli —-to je bilo tako zmotilo glave, da živ človek ni vedel česa početi na tem groznem kraju smrtne žetve.
(Dalje prihodnjič.)
Med delavstvom bo manj konfuzije kadar bo razumnejše, kadar bo več čitalo in mislilo. Dokler se bo večina delavcev branila znanja, jo bodo ruvarji m provokatorji lahko zavajali in kapitalizem jo bo neovirano izkoriščal. Napredek ljudstva je v znanju, ne frazah in navdušenih klicih.
Ameriška socialistična stranka se je našla na pravem mestu v ameriškem delavskem gibanju. Sedaj ima priliko graditi socialistično gibanje kot še nikoli doslej. Njeno članstvo naj to resnico zapopade in žanje, kar je stranka sejala par desetletij.
DOPISI.
"Javna skupština" in javna komedija.
■ \VAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 31. avgusta so imeli Hrvatje na papirju napovedano "veliku javnu skupštinu, koju priredjuje jugoslov. org. rad. stranke Amerike". Kot strogi revolucionarci, niso hoteli označiti na letakih, da se bo shod vršil v Slovenskem narodnem domu, ker bi se to glasilo šovinistično, ampak so zapisali, da se bo vršil "u slovenskoj dvorani". Tudi "temo" je bilo potrebno zapisati. Govoril je neki novo importirani F. Kosič iz Milwaukee. Letak je pozival "sve radnike i radnice No. Chikago i Waukegan, da nefaljeno dodjeju na veliku skupštinu."
V Waukeganu in North Chicagi živi kakih štiri tisoč Jugoslovanov. Na tem shodu nas je bilo ne več kot petdeset duš, in to ti je velika skupština! Slovenski socialistični klub je bil dobro zastopan. Dasiravno nas je "govornik" izzival skozi ves čas svojega govoričenja, mu nismo segali v besedo, šele ko je predsednik po končanem govoru naznanil, da so na dnevnem redu vprašanja, ga je eden vprašal, kedaj mislijo revolucijo vprizoriti. Baš na koncu svojega govora se je namreč govornik izrazil, da ne verjame v "parlamentarizem" in se udaril s pestjo po prsih ter izjavil, da |se ne boji povedati da bodo tudi po glavah nabijali! Na to vprašanje se je zvijal in odgovarjal 15 minut. Dejal je, da ne mislijo narediti puča, ampak radnike organizirati in jih izobraziti! Naš sodrug pa mu je odgovoril, da se to tolmačenje nikakor ne ujema z izvajanjem njegovega prvega govora. Svetoval mu je, naj rajše skuša organizirati ignorantno maso, ki se ne briga za drugo kot baseball, "fun" in šport, boj proti socialistom pa naj opuste, kajti socialistična stranka se je vsikdar borila proti edinemu resničnemu sovražniku delavstva — proti kapitalizmu in vzgajala delavstvo.
Še nikdar nisem čul ali čital, da bi bila v Jugoslaviji na krmilu socialistična vlada. Največ, kar je imela v skupštini, je bilo menda deset ali enajst poslancev. Ta govornik, ki je baje prišel v Ameriko po vojni in ve kako je v starem kraju, nam je povedal to "novico", ki je res — novica. Dejal je, da so socialisti izdali jugoslovanski proletariat in ustanovili orjuno (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov)! V Italiji so bili socialisti na vladi in so izdali "radni narod" ter ustanovili fašistovsko organizacijo. Vsega gorja "a svetu so krivi, ne kapitalisti, ne kakšne elementar-ne sile, ne nevednost, ampak — socialpatriotje! Mislil fe'n, da smo krivi samo zadnje vojne, sedaj sem pa •zvedel, da smo krivi tudi suše, poplav, potresov, ne-viht, epidemij in vseh drugih nesreč, s katerimi tepejo radni narod!
To se da razlagati takole: Če bi bili komunisti na s°cialističnem mestu, bi vsega tega ne bilo. Toda kje
bili takrat ko so socialisti pošiljali na ljudstvo svoje "štrafenge", pa tudi ne povedo. Sedaj je situacija J;,ka: Socialisti naj "delajo" revolucijo, mi, komunisti, bomo pa kritizirali "napake", in kadar bo vse priprav-Jeno, borno po enostavno rekli: Socialisti so izdajalci, s njima!
Ko se je "govornik" dobro "izkašljal", je poklical Lenina in Marxa za pričo da govori resnico. Da bi bolj držalo, je privlekel še Trockija za lase, kajti on govori kakor govore, oziroma so govorili ti trije. Natančno tako!
Scheidemana in Gompersa, Noskija in MacDonal-da, Kristana, Pašiča in Korošča, vse te je stlačil v en koš. Vsi imajo frake, bele ovratnike, oprane srajce "i glancane cipele". Iz tega bi se dalo sklepati, da more biti človek zelo zanikrno oblečen in nepočesan, šele potem se mu sme verjeti, da je delavec.
Skoro bi bil pozabil omeniti: Tudi krivdo za umor italijanskega socialističnega poslanca Matteottija so naprtili nam.
Ko vse to premišljem, izprevidim, da smo res veliki grešniki. Toda počakajte no malo — kje pa dobe ovi "komuniste" tako "izvrstne" govornike? Ta Kosič razume kar tri "šprahe" — slovensko, hrvatsko in srbsko! Govori navdušeno, prepričevalno — (kakor vidite iz tega dopisa ) — zmagonosno (če ni nikogar na shodu da bi ga prijel za besedo) — naravnost ognjevito drzen "govornik". — "Korpo dibako . . . mon-do, takšnega govornika pa še nisem šlišov kakor je talala!" se je dušal nekdo po shodu. In res, ti novo importirani "komunisti" so hujši od "tastarih". Stari imajo preveč zarjavele ideje. Za prejšnje čase so bili dobri, ampak sedanji čas zahteva vse kaj bolj radikalnega. Torej, z duhom časa naprej! Pa srečno pot vam želim. Tisti, ki tišče za vami, naj vam le bodo — ampak . . . nič ne bom dejal. — Martin Judnich.
Senator Wheeler, kandidat za podpredsednika, bo govoril dne 20. sept. v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — V Chicagi se je zadnje tedne vršilo že mnogo kampanjskih shodov pod avspicijo KPPA. ali socialistične stranke, toda dosedaj ni še na nobenem nastopil predsedniški ali podpredsedniški kandidat KiPPA.
V soboto večer dne 20. septembra bo govoril v Ashland Auditoriumu senator Burton K. Wheeler iz Montane, podpredsedniški kandidat unij in soc. stranke, združenih v KPPA. Senator Wheeler je znan širom Zedinjenih držav radi svojih bojev proti denarnim interesom in borbe, ki jo je vodil proti korupciji v Hardingovi in pozneje v Coolidgovi administraciji. Wheeler je dober govornik in pošten borec; to, da je poštenjak, da je bil ves čas svojih aktivnosti v borbi za ljudske interese, ga je dvignilo v očeh ameriškega ljudstva.
Pričetek shoda bo ob 8. zvečer. Ako hočete dobiti dober sedež, pridite v dvorano preje. Odprta bo ob 7. zvečer. Razun Wheelerja bodo nastopili tudi drugi govorniki. — Kampanjski odbor.
Ne pozabite na registracijo.
CHICAGO, ILL. — Dne 4. in 18. oktobra bo v Cook County registracija volilcev. Vsakdo, ki hoče da bo dne 4. novembra imel volilno pravico, se mora 4. ali 18. oktobra registrirati v svojem volilnem okraju.
Konvencija illinoiske delavske federacije.
PEORIA, ILL. — Konvencija Illinoiske delavske Federacije, ki se je vršila drugi teden tega meseca v Peoriji, se je v marsičem razlikovala od prejšnjih. Toda glavna razlika je bila v tem, da so jo letos popolnoma kontrolirali konservativni elementi. Druga razlika je, da je premogarska unija izgubila prvenstvo in s tem kontrolo, oziroma odločujočo moč v Illinoiski delavski federaciji, vodstvo pa so prevzele čikaške unije.
Premogarska unija v Illinoisu je navadno štela okoli sto tisoč članov, včasi nekaj tisoč manj. Polovica illinoiskih premogarjev je sedaj brez posla. O položaju premogarjev in o premogovniški industriji v Illinoisu je govoril na konvenciji Frank Farrington, predsednik distrikne unije premogarjev in predsednik Illinois F. of L. Dejal je, da so kapitalistični interesi drugih držav v zvezi z illinoiskimi napravili atentat na unijo premogarjev v Illinoisu, ker bi jo radi uničili ali vsaj oslabili. Omogočili so situacijo, v kateri je illinoiskim operatorjem lahko dokazovati, da jim je v obstoječih okolščinah skoro nemogoče uspešno konkurirati z operatorji neunijskih okrožij v Kentuckyju in drugod. Meddržavna komercialna komisija je znižala tovornino za prevažanje kentuckyskega premoga in jo zvišala za prevažanje illinoiskega premoga. Illinoiske-mu premogu je bil na ta način zmanjšan, oziroma odvzet severozapadni trg in naročila iz teh trgov so se radi odloka medržavne trgovinske komisije zmanjšala za 8,000,000 ton premoga na leto.
Dasi je v debato o žalostnih razmerah illinoiskih premogarjev poseglo mnogo delegatov, ni mogel nihče svetovati ničesar afektivnega. Razpravljalo se je o u-stanovitvi posebnega oddelka v Illinoiski F. of L., ki bi imel na skrbi vprašanje, kako odpomoči brezposelnim delavcem, pred vsem, kako obvarovati unijo premogarjev v tej državi pred oslabljenjem ali celo pred razpadom. Rovi v Kentuckyju baje obratujejo s polno paro, medtem ko so illinoiski zatvorjeni ali pa obratujejo samo par dni v tednu. Vsaka unija bi imela v tem odboru enega zastopnika. Konvencija je sprejela v tem oziru razne zaključke in resolucije, v koliko bodo a-fektivne, pa ne odvisi samo od dobre volje organiziranega delavstva v Illinoisu, ampak tudi od ekonomskih razmer, o možnosti organizirati premogarje v Ken-tuckyju in od drugih stvari.
Poročnik Farlow Burt je mislil da je za delavstvo najvažnejše, da se zanima -za mobilizacijski dan, ki smo ga, oziroma so ga imeli dne 12. septembra. Dobil je besedo in dejal da nastopa v imenu vojnega depart-menta. Pravil je da se mora ameriško delavstvo zanimati z,a obrambo svoje dežele in da je dolžnost delavstva, da se odzove proglasu za mobilizacijski dan. Za-režal je tudi na ruske komuniste in zabičeval delavcem, naj ne slede plačanim agentom ruskih krvnikov.
Mr. Burt je častnik v ameriški armadi in ima službo; njegova naloga je biti "patriotičen" in skrbeti za patriotično propagando. Toda delavci imajo o patriotizmu Burtovega, Coolidgovega in Dawesovega kova precej drugačno mnenje kakor pa tisti, ki ga jim vsiljujejo za čisto zlato. Navdušenemu poročniku sta odgovarjala Victor F. Olander, tajnik Illinoiske delavske federacije, in Frank Farrington, predsednik federacije. Oba sta zavračala imenovanega oficirja s precej ostrimi besedami. Rezultat je bil, da se je federacija izrekla proti mobilizacijskemu dnevu in v resoluciji izjavila, da služijo take "patriotične" manifestacije negovanju vojnega razpoloženja in sovraštvu. Origi-
mišlinioi' ac'j'ski
nalna resolucija je naglašala, da je dan" delo privatnih interesov, ki si izmišljujejo -"skime" za potlačevanje delavcev. Nekateri odb Faz.ne in delegatje niso pozabili povedati, da je Uli^^i! delavstvo patriotično in vedno pripravljeno hran't^-1 deželo pred sovražniki, kar je dokazalo tudi v z rt vojni, noče pa, da bi delalo štafažo kapitalistom 8 publikanskim politikom, ki so si izmislili organizi ^ "mobilizacijski dan" v kampanjske namene in n propagando proti delavskemu gibanju.
Duane Swift je predaval konvenciji o delavsk h bankah. Swift je bil na konvenciji kot zastopnik * kaške banke unije krojaških delavcev (Amalgama^i Clothing Workers of America). Dejal je, da je% Am riki sedaj 27 delavskih bank, ki kontrolirajo $100,000 000 kapitala. Delavske banke omogočajo delavcem na" lagati prihranke v svojih zavodih, oziroma v zavodih" ki so ustanovljeni z namenom koristiti delavstvu. Be' lavske banke nakazujejo kredite podjetjam, ki so naklonjena organiziranemu delavstvu, kooperativam unijam, farmarskim organizacijam in. delavcem, ki hočejo priti do svojih domov. Miljone in miljone delavskega denarja gre danes skozi privatne banke; ves ta denar se bi lahko nalagalo v delavskih bankah in dolžnost unij je, da jih negujejo in ustanavljajo nove.
K. K. K. je med illinoiskim delavstvom precej važno "vprašanje". Četudi vemo, da so ekonomski problemi za delavstvo važnejši kakor kakšen KKK., je klani-zem postal tako nadut, da se mu delavstvo mora upirati. Tu ni več vprašanje tolerance, ampak vprašanje, dali naj delavstvo mirno gleda kako ga razne prismode in bigoti zavajajo in slepe nevedneže s svojimi "čistimi nauki" in "amerikanizmom"? Kakor na vsaki konvenciji, so imeli kluksi tudi na tej svoje pristaše. Saj so jih imeli celo na šentpavelski konvenciji, tako da je celo Man,Iey predlagal, naj se Klana ne obsodi, da se ne bi nikomur zamerili. Well, konvencija v Peoriji se je izrekla proti klanizmu, ne sicer tako ostro kakor konvencija socialistične stranke, ampak izrekla se je proti njemu in to je glavno. Ako bi molčala, bi izgledalo, da se boji dotakniti se tega vprašanja.
Kakor vsaki delavski konvenciji, je bila tudi tej predložena resolucija za priznanje sovjetske Rusije. Bila je odklonjena z 255 proti 107 glasovom. Illinois State Federation of Labor se je svoječasno na konvenciji že izrekla za priznanje sovjetske Rusije in odklonitev te resolucije dokazuje, kako zelo je Fosterjeva taktika pognala ne samo čikaško federacijo ampak tudi celotno illinoisko federacijo v nazadnjaški tabor.
Prvakov Workers' party ni bilo na tej konvenciji-Na prejšnjih so bili večinoma navzoči, ako ne kot delegatje, pa kot gostje. Pred par leti je bil Foster ze vplivna oseba in njegova beseda je na konvencijah či-kaških in illinoiskih unij nekaj veljala. Toda ko so izvedeli, da je bil res delegat na komunistični konvenciji v neki michiganski hosti, ki so jo pomagali organizirati špijomi, in da je vodilni član "komunistične stranke, kar je dolgo tajil, so se pričeli odvračati od njegove Izobraževalne lige strokovnih unij in od njega samega, tako da je končno ostal osamljen v krogu svojih ožjih pristašev.
W. P. je imela na tej konvenciji svoje simpatičarje, največ med delegati, ki so zastopali premogarske lokale. Toda kake posebne opozicije niso bili v stanju tvoriti. Delegatje, ki so glasovali za priznanje sov. Rusije, so bili večinoma nekomunisti. Komunisti so i meh' kakor na vsakem zboru, par ljudi, ki so prodajali njihove liste, razdajali letake in agitirali, toda zdi se m1'
njihova agitacija ameriškim delavcem vedno bolj ^HjL. Upati je, da se socialistični vpliv v unijah ■Lia sc jih privede iz konservativnega toka v stru-■r apredka in končno v socialistično gibanje. Kar t°	P-, je v unijah doigrala. Lahko bo delala
kakor ga je v na prošli konvenciji A. F. of L.
..„oise
delegatom, toda moči ji to ne more prinesti.
i en'"1
V političnem oziru je bila peorijska konvencija za Šrooisko delavstvo slabo spričevalo. Ako pomislimo, ■ se je delavska stranka, ki se je pozneje spremeni-i v farmarsko-delavsko, začela v Illinoisu in da so jo
tanovili voditelji čikaške in illinoiske delavske fe-Eracije, je padec v Gompersov tabor res težko umljiv. Danes pa so vsi bivši voditelji nasprotniki samostojne delavske stranke in se izgovarjajo, da so imeli s farmarsko-delavsko stranko slabe izkušnje. Najbolj se . ze na komuniste, ker so jim podrli farmarsko-delavsko stranko; težko pa se med njimi dobi koga, ki bi hotel priznati, da so jim v svoji naivnosti sami dali priliko razbiti njihovo stranko. Peorijska konvencija je med drugim indorsirala Len Smalla, ki kandidira za governerja na republikanski listi. Zagovorniki tega indorsiranja so izvajali, da je Small preganjan od kapitalističnih interesov, da ga kapitalistični dnevniki napadajo in da ga oficielna republikanska stranka ne priznava za pravovernega člana republikanske stranke. Dokazovali so, da je Small že mnogo storil za delavstvo.
[ Umevno je, da je bila peorijska konvencija za La-Follettovo kandidaturo; tudi če ne bi bila, bi morala biti, kakor je morala biti eksekutiva A. F. of L.
Med delegati jih je bilo precej, ki poznajo delavsko politično gibanje v raznih deželah in v Ameriki. Bilo jih je mnogo, ki so za samostojno politično akcijo delavstva, toda so brez pravega vodstva in brez orientacije. Nezaupni so napram vsakemu in zopet je vzrok Foster, ker je izrabil njihovo zaupnost. Ali ima socialistična stranka kaj upanja, da se utrdi med članstvom illinoiskih unij? Ima ga! Ali delo ne bo prav lahko, kajti kot rečeno, med vojno in še prej je šlo mnogo članov in, odbornikov unij od soc. stranke, ker se jim je zdela preveč "foreign", preveč protiameriška in pre-ndeča. Tako je nastala med farmarji nestrankarska liga in med delavci Fitzpatrickova delavska stranka, ki je pozneje postala farmarska-delavska stranka. Oba gibanja sta se ponesrečila kot organizirana gibanja, dasi je sentiment med delavstvom in farmarji radikalnejši kakor je bil. Socialistična stranka ima torej le-Pe priložnosti za agitacijo, posebno sedaj, ko se je pridružila volilni kampanji KPPA.
Unije v Wisconsinu so pod vodstvom socialistov, istotako unije v mestu New York, v St. Louisu itd. Ako se hoče socialistična stranka v Illinoisu potruditi, bo dobila trdnejša tla tudi v unijah delavstva te države.
—X.
Kampanjski shod v Waukeganu bo dne 12. oktobra.
b WAUIKEGAN, ILL__Socialistični klub št. 45 ima
dalj časa v načrtu prirediti velik kampanjski shod 1,1 na zadnji seji je sklenil, da se bo shod vršil v ne-^elio 12. oktobra v SND. pod avspicijo našega kluba. Nastopili bodo angleški in slovenski govorniki. Zve-se bo vršila domača zabava v spodnji dvorani SND. "eč o tem shodu sporočimo, ko bomo izvršili vse predpriprave. _ Tajnik.
IZ UPRAVNISTVA.
* —————
Sodrug Anton Slabe je pustil upravniško službo, ker bo nadaljeval s študijami. Upravniške posle je prevzel Chas. Pogorelec. Ker bo sedaj v uradu ena moč manj, prosimo zastopnike in naročnike, naj nam olajšajo delo s točnim obnavljanjem naročnine in s kooperacijo pri agitaciji.
*
John Koplenik, "VVillock, Pa., je prevzel zastopništvo "Proletarca". Sporoča nam, da bo storil za razširjenje tega lista kolikor bo največ mogel in želi potrebne tiskovine, katere smo mu poslali. Mnogo naselbin je še, v katerih "Proletarec" nima agitatorjev. Ali se ne bi dobil v vsaki vsaj eden, ki bi skrbel za
širjenje slovenskega socialističnega glasila?
*
V izkazu, objavljen v tej izdaji, je razvidno, koliko so storili agitatorji za razširjenje Proletarca v zadnjih dveh tednih. Christina Omahne je poslala 10 naročnin, Loais Rveder 7, Frank Ludvik 5, Frank Benchina 3, H. Stanich 3, po dva L. Butya, J. Krebelj, J. Fradel itd. .
*
Mnogi sodrugi nam pišejo, da je brezposelnost zelo občutno zadela naše ljudi. V južnem Illinoisu so premogarji večinoma brez posla, mnogi že od prošle jeseni. Nič boljše ni po premogovnih okrožjih v Ohiju in tudi v Pennsylvaniji ni "prosperitete". Nabirati naročnike v "slabih" časih je težko delo. Nabirati jih kadar so "dobri" časi tudi ni lahko, ker se ljudje ne zanimajo za socialistične liste, bili "dobri" ali "slabi" časi. Ker niso vsi ljudje brez dela, in ker je Proletarec odvisen od naročnikov, se z agitacijo ne sme niti malo prestati. Mi nimamo drugih dohodkov kot naročnina, podpora in par stotakov na leto od oglasov. Kot znano, je Proletarec pri oglaševalnih tvrdkah in pri podjetjih ki navadno oglašajo v tujejezičnih listih na slabem glasu. Sodrugi in somišljeniki, z delom za socialistične liste ne smete niti malo prestati. Čim več agitatorjev, čim več naročnikov, toliko ložje bomo zmagovali finančne potežkoče, ki se pojavijo pri delavskih listih v krizah in večinoma tudi takrat ko vlada "prosperiteta".
*
N a shodih imate lepo priliko za agitacijo. Na vsakem shodu in na vsaki drugi priredbi bi jih moralo biti vsaj par, ki bi agitirali za "Proletarca". Širite našo literaturo. Pred nekaj tedni je izšla v naši založbi brošura "Roparska trojica", ki je v angleščini izšla že v tretjem natisu. Pisana je tako zanimivo, da jo bo vsakdo, ki jo bo pričel čitati, tudi prečital. V zalogi imamo tudi druge brošure. Na vsaki veselici, na shodih, na sejah in kjerkoli se zbirajo delavci, pridobite jih, da -se naroče na naše liste, da si nabavijo brošur, in knjig, dajte jim naše kampanjske letake. Koliko je med slovenskimi delavci ZAVEDNIH delavcev, ki so pripravljeni delati za socialistično stvar in graditi svojo stranko? Kampanja je v teku. Kje ste vi, v ali izven bojnih vrst?
*'
Mathew Yurkovich, Seminole, Pa., je obnovil naročnino in ob enem piše, da mu je žal, ker ne more postati agitator za "Proletarca". "Drage volje bi prevzel zastopništvo za "Proletarca", — nam piše, "toda tu ni Slovencev pa tudi Hrvatov ne." Pravi, da razun premogovnikov tam ni druge industrije. Premogovniki večinoma ne obratujejo. Eni so unijski, drugi neu-
nijski. V slednjih so znižali plačo na lestvico kakršna
je bila v 1. 1917. Delavstvo živi v mizernih razmerah.
*
P. Kumer, Kansas, piše: "Ker mi je naročnina potekla, ustavite list, ne zavoljo teda da mi ne ugaja, ampak ker imam preveč časopisov. Za vse skupaj bi bilo boljše, ako bi se delavske stranke ne napadale med seboj. Saj vse streme doseči isti cilj, samo metode so drugačne." Tarnanje o slogi ne bo nič pomagalo. Proti socialistični stranki so bile razne takozvane delavske stranke in unije v boju poprej in so sedaj. V Ameriki so se organizirale "delavske" stranke izrecno z namenom, da se bore proti socialistični stranki. Ko ene razpadejo, se ustanove nove. Če delavci takim strankam verjamejo da so delavske, oziroma da zastopajo koristi delavstva, ne moremo pomagati. Sicer pa, kdor misli da bo dočakal slogo kakor si jo sam predstavlja in želi, bo preje umrl. Življenje ne pozna take mrtve sloge.
*
Anton Paintar, Va., je obnovil nafočnino z namenom, da bo zasledoval gibanje vseh strank in struj. S socialistično stranko se ne strinja, ker se je izrekla za kandidaturo La Folletta, ki po njegovem mnenju pripada k starim strankah. To se ne bi smelo trditi s tako gotovostjo. General Dawes, podpredsedniški kandidat republikanske stranke, je na shodu v mestu Mil-waukee in na drugih svojih shodih dejal, da je v letošnji predsedniški kampanji za ameriško ljudstvo samo eno vprašanje: Ali za Coolidga in s tem za ameriško ustavo, ali za La Folletta in s tem za socializem. Skoda, da zelo veliko delavcev ne razume tega procesa v razvoju ameriškega delavskega gibanja tako
dobro kot ga razume Dawes, zastopnik Wall Streeta.
*
Anton Šular, Kansas, piše, da bi se dalo v Kan-sasu marsikaj napraviti za socialistično stvar, ako bi bilo več organizirane agitacije in agitatorjev od zunaj. Soc. klub v Armi se je pozive] in upanje je, da bo tudi klub v Mulberryju ostal aktiven. Od povsod enaka poročila: Razmere so za agitacijo ugodne, samo agitatorjev manjka. Čudno: Za agitatorje ni nikdar brezposelnosti. Za vse druge je, za agitatorje nikdar.
Menda jih je zato tako malo.
#
Razni elementi in nepoučeni ljudje trosijo med delavce konfuzne govorice. To je stara bolezen med delavci. Dovolj je, da jim prične kdo pripovedovati, ta in ta je izdajalec, lump, cigare kadi za delavske žulje, pa se prično muzati: Da, res je! Agentje provo-katorji vedo, da' je to najboljša taktika za ruvarenje med delavci in ni čuda, če se kapitalistični interesi tako radi zatekajo k takim sredstvom. In posledica je, da je delavstvo v resnici zavajano in izdajano, toda od tistih, ki trošijo take govorice proti poštenim ljudem, zato da ribarijo v kalnem. Sod. J. Langerholc, VVest Newton, Pa., piše, da so v nekaterih krajih za-padne Pennsylvanije taki ruvarji pridno na delu. Graditi ne znajo, znajo pa ovirati delo drugim, ki hočejo graditi.
'^Proletarec" je prejel iz Slovenije večjo zalogo najnovejših knjig. Pazite na naš cenik in si naročite knjige, zato da jih boste čitali. Vse kar socialisti žele od delavcev je, da bi čitali in se učini. Socialistično gibanje je gibanje RAZUMNEGA delavstva. Čim več razumnih delavcev, toliko jačje bo naše gibanje, toliko šibkejši bo kapitalizem.
Javna debata.
V nedeljo 24. avgusta je imelo udruženje št J. S. Z. v Narodni dvorani v Chicagi javen shod £ terem je bilo v Proletarcu že poročano. Govoril' i drug Peter Kokotovich, in dasi je govoril stva S°~ brez vsakega izivanja, so mu segali prisotni hrva/v "komuniste" neprekidno v besedo in, "delali obraz''' kakor kakšni skvarjeni otroci.
Kokotovich jih je pozval na debato. "RadnikoV" prvaki so en čas pomišljali in nato sprejeli Kokotovi čev poziv, kot je razvidno iz "Radnika" z dne 11. sen" tembra.
Zastopniki obeh strank so se zedinili, da bo debata v nedeljo dne 12. oktobra, kot poroča imenovani list. Tema debate bo: "Da-li politika socialistične stranke vodi k osvoboditvi delavskega ljudstva?"
Ta debata bo poučna in bo marsikakemu zakrk-njencu otvorila oči, ako se bodo "komunisti" obnašali dostojnejše kakor so se na dosedanjih shodih. Kot znano, se oni odprto ponašajo s svojo surovstjo in pozivajo svoje ljudi drugod, češ, razbite vse kar ni vaše. Podivjanost, kakršna sfe je dogodila na nekem ljubljanskem shodu, je madež za delavstvo in neodpusten greh za tiste ki jim je barabska podivjanost "revolucionarna" taktika. Samo ignorantje se dajo nahujska-ti. In samo zavajalci in nepoštenjaki sploh se boje, da bi ljudje ne slišali razun njihove tudi druge zvonove. To je znamenje slabe vesti.
Ko sta v eni čikaški dvorani pred nekaj leti debatirala Cvetkov in dr. Leontič, je bilo navzočih do dva tisoč ljudi. Od začetka debate do konca je kakih 1200 oseb ploskalo Cvetkovu in drugi Leontiču. Ljudje niso prišli da poslušajo, ampak da ploskajo svojim voditeljem. Debate pred tako avdijenco nimajo smisla. Debate pa so koristne in poučne, ako se jih ljudje udeležujejo z namenom da slede govornikom, da primerjajo argumente in vagajo dokaze. Upati je, da ne bo debata dne 12. oktobra navadna skup: ščina fanatizma, ampak debata, kateri bodo prisosto-vali razumni ljudje. Ker pa ima človek o takih priredbah med ameriškimi Jugoslovani dvome, je boljše počakati in potem izreči sodbo.—c.
Listu v podporo.
XVIII. Izkaz. FOREST CITY, PA. — Klub št. 10, JSZ., $15.00. Po 50c: Frank Rataic in Frank Gerstel; po 25c: Jos. Čebular, Paul Cos, Frank Rebernik, John Okoren, Louis Krasovec. (Pošiljatelj Fr.
Rataic); skupaj ............................$ 17.25
CHICAGO, ILL. — Po $5: Andrew Miško; Peter Svvolšak $1.35, Fred A. Vider, 50c; Neimenovan, lOc. Skupaj .................. 6.95
PULLMAN, ILL. — Po 25c: John Jereb, Peter Vrhovnik, Alois Škrbec; J. Tome, 15c; po lOc: L. Novak, Fr. Smociger, Fr. Andolšek, Fr. Levstik, Agnes škrbec; Jos. Knaus, 5c. Skupaj l-*5
AVELLA, PA. — Klub št. 225, JSZ.......
WEST NEWTON, PA. — Izgubljena stava,
(pošilja Jos. Jovan) ......................... 1-0®
WA VKEGAN, ILL. — A. Novak ........... 50
Skupaj............................$ 32.1S
Prejšnji izkaz ...................... 593.62
Skupaj.......................$625.77

poročevalcem in tajnikom klubov.
poročila o shodih, konferencah in drugih priredbah pošljite ,istu kakor hitro m°8oče. Navedite vsa J klavna dejstva in podatke. Prečitajte poročilo pazno f ®redno ga odpošljete, da eventuelne napake popravile in dodaste, ako je kaj pomankljivega. I Kadar poročate o shodih, navedite, kdo mu je predsedoval, kdo je govoril, o čem, koliko je bilo navzočih, - k(j0 so bili itd. Kadar poročate o drugih priredbah,
opišite, neglede kako na kratko, ves program. K Naznanila o priredbah klubov sporočite pravočasno. Nekateri imajo navado, da pošljejo naznanilo zadnji teden pred priredbo in mnogokrat se je že dogodilo, da smo ga prejeli prepozno za objavo. Priredbe morajo biti oglašane, najsibo v dopisih, v oglasih, v letakih ali kakorkoli. Ako nimate prvi teden še točnih podatkov, sporočite tiste ki jih imate in potem pošljite popolnejše poročilo.
IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z.
V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva in socialistični klubi v avgustu kot sledi: Štev. dr. Kraj	Vsota
209, SNPJ, Nokomis, 111.....................$ 2.00
74, SNPJ, Vir d en, 111..............................................i-00
120, SNPJ, Gallup, N. Mex......................................4.55
275, SNPJ, Maynard, 0..........................................1-0°
246, SNPJ, /Lawrencie, fa^ ....................................1-50
106, SNPJ, Imperial, Pa..................................2.00
123, SSPZ, Detroit, Mich........................................1-00
200, SNPJ, Herminie, Pa..........................................1-00
206, SNPJ, Gross, Kans...............i............3.00
115, SSPZ, Helper, Utah ........................................1-00
328, SNPJ, Madrid, la..............................................2.00
16, SNPJ, Mihvaukee, Wis....................................6-00
259, SNPJ, Washington, D. C................................3.00
281, SNPJ, Jacksonville, Kans..............................2.00
214, SNPJ, Mullan, Ida............................................1-62
47, SNPJ, Springfield, 111......................................1-00
198, SNiPJ, Willard, Wis........................................6.00
190, SNPJ, St. Michael, Pa......................................2.00
19, SNPJ, Mineral, Kans........................................3.00
244, SNPJ, Kaylor, Pa............................................3.00
266, SNPJ, Muskegon Heights, Mich......................2.00
184, SNPJ, Springfield, 111......................................1-00
344, SNPJ, S'heboygjan,, Wds................. 12-00
290, SNPJ, Homer City, Pa......................................3'-00
KLUBI J. S. Z.
69, Herminie, Pa........................... 1-00
1, Chicago, 111............................ 2.50
47, Springfield, 111......................... 1-00
181, Lloydell, Pa............................ 1-00
224, Pullman, 111..........................- • 3-00
Skupaj ...............................$74.17
TAJNIŠTVO J. S. Z.

DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
brez naslova
Iskra.
Vojna za glasila slovenskih podpornih organizacij katere imajo sedaj svoje konvencije, je v teku. "Glas Naroda" se ni rad poslovil kot glasilo JSKJ., zato je napisal par člankov, naperjenih proti konkurentom, enega proti Pirčevi "Domovini". Mr. Pire pa je odgovoril z načelom "klin s klinom". V uvodu se oprošča F. Sakserju, češ, 15 let smo raje zapisali dobro kot slabo o vas. — Sakser je v Sloveniji in Pire misli, da sta za papirnati napad na njegovo tiskarno odgovorna u-pravnik in urednik "Glasa Naroda". "G. N." dobiva za glasilo od JSKJ. okoli $8,000 na leto, kakor piše "A. D." Pire bi ga tiskal za okoli $1,350 na leto ceneje, pa je zamera. In tako je nastal spor med "neodvisnimi" listi, ne radi načel ali strank ali "neodvisnosti," ampak
radi odvisnosti od dolarja.
*
Mihvauška "Slovenija" je glasilo dveh podpornih organizacij, kar označuje z debeli črkami takoj pod naslovno "glavo". Nedavno je bila glasilo treh podpornih organizacij, dveh katoliških in ene napredne. Calumetski SHZ. je "odpovedala" glasilo, dasi ne prav rada. Ampak za "komunistični" list je vseeno nerodno objavljati uradna poročila o cerkvenih slovesnostih. "D. S." ima razun teh dohodkov tudi precej dohodkov od bogatih tvrdk, ki oglašajo v nji. Kljub temu je bil na hrvatske organizacije W. P. poslan ponoven apel, naj ji priskočijo na pomoč, ker je zagazila v dolg. Sedaj dobiva poprečno okoli 18 naročnikov na teden.
#
Konvencija SSPZ., ki zboruje v Clevelandu, ima razun vprašanja združitve, proti kateri se mnogo deluje, tudi vprašanje lastnega glasila. Sedanje glasilo je neunijski list in če bi imela napredna podporna organizacija nekaj let nazaj neunijski list za svoje glasilo, bi bilo vika in protestov od vseh strani. "Glas Svobode" ji je s tiskarno vred ponuden. naprodaj. Izgleda, da bo zadelo "svobodomiselno" glasilo enaka usoda kakršna je doletela glasilo slovenskega klerika-
lizma v Ameriki, ki je izhajalo v Jolietu.
*
"Naprej" piše: "Ameriški 'Glas svobode' pravi, da je glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki, v resnici pa je to kapitalistični list, kar se vidi na prvi pogled, ker polni svoje predale skoro izključno samo z interesantnimi novicami, ki jih nevedneži tako radi čitajo. Zlasti zastopa interese . . . vseh tistih, ki hočejo razen z zapeljivimi romani tudi z alkoholom ugonobiti zavednost ljudstva ... Na Slovenskem pravi da ima stalnega poročevalca, seveda pa ne pove, kdo je to . . ."
Potem citira par notic iz izdaje "G. S." z dne 6. avgusta, in "Naprej" dostavlja, da so te notice v do-tični izdaji skoro vse kar je v nji političnega, "vse drugo je le za zabavo in zapeljevanje."
*
O "glasilu svobodomiselnih Slovencev" se ne more reči da je kapitalistični list. Kapitalistični listi so mnogokrat poštenejši kakor pa listi, ki niso kapitalistični, toda tudi delavski niso, četudi se navidezno laskajo delavstvu. Kar se tiče urejevanja, ima "Naprej" prav.
*
A. J. Terbovec piše v "G. S." z dne 12. septembra o svoji aferi s SNPJ. in v tistem dopisu omenja tudi
JRZ., kar je storil tudi v par prejšnjih dopisih. Nekdo je Toneta baje hudomušno vprašal: "Kaj praviš, ali ne bi bilo dobro, da se ostanek miljonskega sklada vporabi v ta dober namen, da se Slovence reši vsaj kakšne čikaške dinastije, če ga je bilo premalo, da bi jih rešil polentarske in Čnnojurjevičeve!" — Tone, ta "špas" se Ti ne poda. Nič ne bi bilo napačnega, če bi o JRZ. bil tiho, kajti kar isi zanj" storil, ti je narod s hvaležnostjo plačal na dveh konvencijah. Čikaške
"dinastije" so delale zastonj, kar Ti je menda znano.
*
Z busineškega stališča je mogoče pravilno in "legalno", da se ustanovi družba glavnih odbornikov, vzame osemdeset tisočakov (ali kolikor že) denarja, M spada dedičem v staram kraju, se jih izmenja v krone, •napravi potrdila in odpošlje. Ce so dediči dobili mesto ameriških šesto dolarjev par tisoč krone, ki so bile vredne mesto šest sto dolarjev samo dve sto dolarjev ali kaj podobnega, to z busineškega stališča ni krivda družbe!! Ampak dediči so bili vendar oškodovani, za
koliko, to se še ni nihče potrudil dognati!
*
"Narodni" voditelji, ki vidijo samo svoj žep, ki jim je komišen načelna izjava, ki so jim interesi dedičev deveta briga, naj ostanejo v ozdaju in molče, ker bo boljše zanje.
*
"Radnik" je jedina novina medju jugoslovenskim narodom u Americi, koja štiti interese radničke klase." Tako piše "Radnik" teden za tednom. Za boga, kaj pa milwauška "Slovenija"? Mar "Radnik" tudi njo izključuje, čeprav je potrošil zanjo že precej tisočakov?
*
. Provokatorji, ki pišejo v "D. S.", so zopet prona-šli, da se bliža socialni demokraciji in, socialistični delavski internacionali zadnja ura. Kot dokaz navaja neki članek iz dunajske socialistične "Arbeiter Zei-tung', ki opisuje položaj na Balkanu in v češkoslovaški, ki je baje zrel za revolucijo. No, kar se tiče umiranja, to n,i novo razkritje. V ostalem je avstrijska socialistična stranka jačja kot deset največjih komunističnih strank v Evropi izven ruske, ki je vladajoča stranka in raditega jaka. "Drugače" je dotični članek v "D. S." tako smešno plitek kakor vsi drugi članki in novice v "D. S.", ki niso izrezane; sicer pa celo "rezati" ne znajo.
*
Mr. Zinič je sedaj dobil službo urednika pri "Rad-niku". Veranič, o katerem pravijo da se je tudi povrnil v Ameriko, baje študira, kje bi se dalo odpreti kak dobičkonosen business. Baje je v New Yorku. Obema: Dobrodošla! Samo eno prošnjo imamo do vaju: Ali ne bi hotela povedati enkrat javno in odkrito, kako je bila izvršena kupčija pri premenitvi lastnika "Slovenije"? Celo Chas. Novak je na nekem kraju na vzhodu pred člani svoje organizacije priznal, da nekaj ni bilo v redu, sploh da je našel pri "D. S." največji nered. Torej?
Piknik in shod pennsylvanskih klubov
Konferenca socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije JSiZ. v zapadni Pennsylvaniji bo priredila dne 28. septembra velik piknik in shod, na katerem bo govoril med drugimi sod. Frank Zajec, urednik "Proletarca". Pazite na letake in naznanila o tem shodu.
Delavci, bodite oprezni.
V vsaki kampanji nastopajo fakirji in pod razni mi krinkami izvabljajo ljudem denar iz žepa. Fakir'" so zmerom na poslu, toda žetev je včasi boljša ko vja si, zato so posebno aktivni takrat, ko mislijo da je čaš žetve. Kadar vam kje kak govornik kriči za La Folletta ali za Posterja, pa ne veste pod čigavo avspicijo nastopa, n,e posezite v žep. Kadar se klati po naselbinah kak frazar, o katerem ničesar ne veste, katerega delovanje ni pod kontrolo nikogar, ki ni odgovoren nikomur, ne posezite v žep. Kdor ni fakir, nastopa v imenu organizacije in ji je odgovoren,. Kdor se poslužuje v kampanji provokatarske taktike, ni vreden podpore delavcev.
Slovenski delavci, vaša politična organizacija in vaša stranka je bila in je socialistična stranka. Ne ozirajte se na druge takozvane delavske stranke (katerih smo imeli v Ameriki že mnogo in jih bomo v bodoče), ako so te stranke take, da žive od boja proti socialističnemu gibanju. Take stranke so provokatonske, v škodo delavskemu razredu in v korist kapitalizmu ter ne zaslužijo podpore zavednega delavstva, pač pa podporo generala Dawesa in Wall Streeta.
Naučite se enkrat za vselej, da ni vse delavsko kar nosi znamko "delavsko". Prezirajte karakterje, ki so duševno in moralno propadli in se žive od hujskanja in provokatorstva. Liste, ki vam jih ponujajo, odklanjajte. Toleranca je eno, toda če delavec podpira sebi sovražne ali delavstvu škodljive organizacije, ni to toleranca ampak greh nad delavstvom.
Agitatorji na delu.
Naročnin na Proletarca so poslali:
Christina Omahne, na agitaciji v Kansasu ........10
Louis Kveder, na agitaciji v Penni ..............7
Frank Ludvik, Cleveland, 0.....................5
Frank Benchina, Chicago, 111...................3
Frank Žerovec, Kenosha, Wis. ..................3
Lucas Butya, Moon Run, Pa.....................2
John Krebelj, Cleveland, 0.....................2
Fr. Zaitz, Chicago, 111...........................2
John Fradel, Latrobe, Pa.......................2
H. Stanich, Forest City, Pa.......................2
Frank Strubelj, Aliquippa, Pa...................1
An,t. Zalar, Lloydell, Pa......................... 1
Fr. Kuhovski, Detroit, Mich.....................1
Jos. Korsich, Carlinville, 111.....................1
Jos. Tursich, Barberton, O......................vm
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialisti®* nim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, postane razredno zaveden. Pri tem pa vpo&tevajm0 geslo: "V organizaciji je moč."
Ali je v vaši naselbini socialistični klub? Ako ga ni, kaj* so vzroki? Ali so nepremagljivi? Če se bi z®* vzeli, ali mislite, da ne bi mogli ustanoviti socialističnega kluba?
ZAPISNIK V. REDNEGA ZBORA J. S. Z.,
zborujoč v Clevelandu, O., dne 11., 12. in 13. julija 1924.
Peti redni zbor J. S. Z. se je vršil dne 11., 12. in .3 julija 1924 v Slovenskem domu v Clevelandu, O.
Sedemindvajset klubov je bilo direktno zastopanih na boru. Izmed društev izobraževalne akcije J. S. Z. so yla direktno zastopana štiri. Pennsylvanska konferenca klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. je poslala dva delegata.
V	imenu socialistične stranke je posetil zbor sod. Joseph W. Sharts iz Daytona, član strankine eksekutive „ urednik lista "Miami Valley Socialist". V imenu če-Jke socialistične federacije je nagovoril delegacijo sod. jos Martinek, urednik tednika "Americke Delnicke
Listy"
Zboru sta predsedovala, prvi dan F. S. Tauchar m "John Jereb; drugi dan John Terčelj in Anton Zornik; tretji dan Frank Udovich in Louis Zgonik (prvo označena imena so bili predsedniki in druga podpredsedniki zbora). Zapisnik sta vodila Christina Omahne in Anton Slabe.
V	resolucijski odbor so bili izvoljeni: Frank Alesh, Jos. Oven, Anton Garden, Jacob Kotar, M. V. Luchich, J. Korsich in F. Zaitz.
PREGLED DELA V. REDNEGA ZBORA.
Izmed najvažnejših vprašanj pred petim rednim zborom je bila 5. točka dnevnega reda, tikajoča se gibanja ameriškega delavstva za zedinjenje v enotni politični stranki, o kateri je poročal F. Zaitz. Zbor je indor-siral z vsemi proti trem glasovom sedanjo taktiko naše stranke v prizadevanju strniti organizirano ameriško delavstvo v enotno silo na političnem polju in ga pridobiti za socializem.
T Resolucija, oziroma izjava, s katero izreka J. S. Z. svoje stališče napram socialistični stranki glede njene nove orientacije (skupno nastopanje z unijami in progresivnimi skupinami v "Konferenci za progresivno politično akcijo"), je zbor sprejel z vsemi proti enemu glasu.
Zbor je sklenil obdržati prosvetni odsek in sprejel resolucijo, s katero mu daje smernice za sistematično vzgojevalno in kulturno delo med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki.
Odobril je akcijo za gradnjo poslopja, v katerem bodo uradi JSZ. in Proletarca, in ki bo ob enem služilo kot centralni dom socialističnih aktivnosti med ameriškimi Jugoslovani.
Vzgojevalno delo, zapopadeno v načrtu izobraževalne akcije JSZ., kakor ga je sprejel IV. redni zbor I. 1923, se ho pričelo izvajati neglede na določbo prejšnjega zbora, ki zahteva tisoč članov, predno se more pričeti z izobraževalno akcijo v obsegu, kakor ga zamišlja
načrt.
Druge resolucije:
Peti redni zbor se je izrekel za brezpogojno priznanje sovjetske Rusije od strani vlade Zed. držav.
Za osvoboditev vseh političnih jetnikov. K Zahteva odpravo takozvanih antisindikalističnih zakonov, s katerimi države, hi so jih sprejele, skušajo ovijati in zatirati radikalno delavsko gibanje, i," Zbor JSZ. nalaga naši eksekutivi in klubom, da se bore proti gonjam, ki jih vodijo gotovi interesi proti tujerodnemu delavstvu v Zed. državah. Resolucija, ki jo J® Predložila eksekutiva JSZ. konvenciji soc. stranke, je
soglasno sprejeta in postala del platforme soc. stran-ke- Stranka izrecno izjavlja, da se bo borila proti vsem kozvanim zagovornikom "stoodstotnega amerikaniz-
i ki hočejo pod krinko patriotizma in amerikanizacije Prisiliti tujerodne delavce v predajo kapitalističnim interesom.
j. V. redni zbor JSZ. se je soglasno izrekel proti K. K K- >n vsem podobnim organizacijam, ki hujskajo eno
pleme proti drugim, nete verski fanatizem in ščujejo pripadnike ene religije ali religij proti drugim in se v izvajanju svojega "programa" poslužujejo nasilnih dejanj. Vse take organizacije škodujejo delavskim interesom, ker odvajajo delavstvo, ali del delavstva, od za-interesiranja v resnične probleme in od boja proti pravim sovražnikom delavstva, ki so zapopadeni v kapitalističnem sistemu.
Izrekel se je proti fašizmu, ki pod krinko nacionalizma služi reakciji in vladajočemu razredu.
Obsodil je zakone, ki zapostavljajo ženstvo in JSZ. • bo po svojih močeh sodelovala, da se jih odpravi.
Odobril je resolucijo prošlega zbora, s katero priporoča tolerantnost med delavskimi frakcijami in obsoja taktike, ki razdvajajo proletariat.
J. S. Z. bo sodelovala kakor dozdaj s soc. stranko in unijami v boju za sprejem zakonov, s katerimi bi se omejilo in preprečilo izkoriščanje otrok v industriji.
Redni zbor JSZ. se bo vršil vsake dve leti. Za sedež prihodnjega zbora, ki se bo vršil 1. 1926, so bila nominirana mesta Detroit, Cleveland in Chicago. Članstvo JSZ. se štiri mesece pred zborom izreče za enega teh mest s splošnim glasovanjem.
V novi eksekutivi bodo imele tudi konferenčne organizacije klubov JSZ. pravico do svojih delegatov, ki bodo imeli na sejah iste pravice kot člani eksekutive, izvoljeni na splošnem glasovanju.
Pravila JSZ. izidejo v posebni knjižici.
Zapisnik zbora je priobčen v tej izdaji in sicer v izčrpku. Nekateri referati in poročila so bila priobčena v prejšnjih izdajah in se smatrajo za del zapisnika.
Zapisnik petega rednega zbora J. S. Z.
Chas. Pogorelec, tajnik JSZ., otvori prvo sejo ob 9:45 dopoldne. V kratkem nagovoru povdarja važnost tega zbora in izreka željo, da bi bilo delo delegacije plodonosno kakor je bilo delo prošlega zbora. Nato naznani,, da je prva točka dnevnega reda volitev verifikacijskega odbora, ki ima pregledati poverilnice. Izvoljeni so bili Jauch, žlemberger, Jereb, Potočnik in Christina Omahne.
Med delom verifikacijskega odbora se preide na razpravo glede pravic .tistih referantov, ki miso delegat je ali člani eksekutive. Sklenjeno, da imajo iste pravice kot drugi člani zbora.
Geo. Maslach pojasnuje, da je prišel na zbor kot namestnik sod. Bojanoviča, člana eksekutive, ki se radi za-posljenosti ni mogel udeležiti zbora in vprašuje, ako je od strani delegacije kak ugovor.
Zaitz pravi, da je sod. Maslach že dolgo aktiven član JSZ. in je bil že večkrat član eksekutive in drugih važnih odborov. Njegovo prisostvovanje temu zboru bo nam samo v korist. Predlaga, da se ga prizna za ravnopravnega člana zbora. Sprejeto.
Verifikacijski odbor poroča, da so vse poverilnice pravilno izpolnjene in da ni spornih delegatov. Imena delegatov so sledeča:
St. kluba. Kraj. Ime delegata.
1,	Chicago. 111.—Jo&ko Oven;
2,	Glencoe, O.—Nace žlembergar;
10, Forest City, Pa.—Joseph Paušek;
20, Chicago, 111.—Petar Kokotovieh;
22, Chisholm, Minn.—Charles Pogorelec, zastopnik;
27. Cleveland, O.—Joseph Jauch;
41, Clinton, Ind.—Christina Omahne;
45, Waukegan, 111.—John Artach;
47, Springfield, 111.—Frank Krmelj;
69, Herminie, Pa.—Anton Zornik;
114, Detroit, Mich— Rudolf Potočnik;
118, Canonsburg, Pa.—John Jereb;
157, G rosa, Kans.—Ant. Slabe, zastopnik;
182, Meadoiv Lands, Pa.—John Jereb, zastopnik;
184, Lawrence, Pa.—Louis Britz;
213, Carlinville, 111,—Joseph Korsich;
222, Girard, O.—Ant. Segina;
224,	Chicago, 111.—Charles Pogorelec, zastopnik;
225,	Avella, Pa.—Louis Zgonik; 230, Library, Pa.—Anton Kralj; 232, Barberton, O.—Anton Kukovatz;
234,	Harwick, Pa.—Hajndrich Vulch;
235,	Sheboygan, Wis.—Joseph Kraintz;
238, Universal, Ind.—Christina Omahne, zastopnica;
241,	Verona, Pa.—Ročk Lesar;
242,	Cliff Mine, Pa.—Ant. Kovačič;
243,	Warren, O.—Jacob Kotar.
Za konferenco klubov zap. Pennsylvanije, John Terčelj in Lov. Kaučič;
Bratski delegatje poslani od društev izobraževalne akcije J. S. Z.
štev. 'društva
1, SNPJ., Chicago, 111.—Frank Alesh; 344, SNPJ, Sheboygan, Wis.—Joseph Kraintz; 87, SNPJ., Herminie, Pa.—Anton Zornik.
Imena članov eksekutive JSZ.:
Chas. Pogorelee, tajnik. Člani eksekutive: Frank Alesh, Sava Bojanovich (nadomestoval ga je G. Maslach), V. Cainkar (ni bil navzoč), M. V. Luchich, Blaž Novak (ne-navzoč), F. S. Tauchar, Frank Zaitz. — Nadzorni odbor: Phillip Godina (menavzoč), Milan Slavich (nenavzoč), Frank Udovich. — Urednik Proletarca, Frank Zaitz; upravnik, Anton Slabe.
Tajnik poroča, da so odsotni člani eksekutive zadržani radi dela. Se vzame na znanje.
Chas. Pogorelec predloži provizorieni opravilnik, kot ga predlaga eksekutiva. Glasi se:
Opravilnik.
1.)	Po zboru izvoljeni predsednik predseduje; zamenjuje ga podpredsednik. Ako želi predsednik poseči v debato in govoriti k predlogom, se mora obrniti do podpredsednika za besedo, ki jo dobi ,po vrsti prijavljenih govornikov.
Predsednik se voli dnevno.
Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa predlagati zboru, da mu vzame besedo.
2.)	Za besedo se je priglasiti z dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se .prijavijo.
3.)	Predlogi se predlagajo ustmeno in pismeno.
4.)	Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni predsedovatelju do sprejema predloga za zaključek debate.
5.)	Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do rezultata.
6.	Za sprejetje predloga zadostuje navadna večina glasov.
7.)	Glasovanje o predlogih je javno z dviganjem roke, razun v slučajih, kjer zbor sklene drugače.
8.)	Volitve se vrše tajno.
9.)	Poimensko glasovanje (Roll Call) se vrši, če ga zahteva najmanj tretjina delegatov.
10.)	Čas zborovanja določa zbor.
12.) Bratski delegati podp. društev, ki prispevajo v fond "Izobraževalne akcije JSZ.", imajo pri vseh predlogih in razpravah pravico govora, toda ne glasovanja in staviti predloge. Pravico glasovanja in staviti predloge pa imajo v vseh zadevah, tikajočih se Izobraževalne akcije J. S. Z.
Opravilnik z malimi dodatki s,prejet. Preide se na volitve predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev. Izvoljena sta P. iS. Tauchar predsednik in John Jereb podpredsednik. Za zapisnikarja Anton Slabe in Christina Omahne.
Tajnik predloži provizorični dnevni red, kakor ga predlaga eksekutiva. Glasi se:
A.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev verifikacijskega odbora (za pregledanje ^ oblasti!) — pet članov in gl. tajnik.
B.
Konstituiranje zbora.
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
C.
Referati in poročila.
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z., 0 Iz. obraževalni akciji JSZ., volilni kampanji in o aktiv" nos tih Zveze od zadnjega zbora. — Poročevalec Chas" Pogorelec.
2.	Poročilo sekcijskih odborov;
a)	za slovensko sekcijo poroča Frank Ale«h;
b)	za srbsko in o propagandi med hrvatskim in srbskim delavstvom poroča Miloje V. Lučič.
3.	Zvezno glasilo, kampanjska in druga literatura; po. ročata F. Zaitz za uredništvo in Anton Slabe za u-pravništvo Proletarca.
4.	Delo Prosvetnega odseka J. S. Z., poroča John Olip.
5.	Gibanje za ustanovitev federativne stranke ameriškega delavstva, poroča Frank Zaitz.
6.	Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča John Terčelj.
7.	Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij, poroča Anton Carden.
8.	Problem naseljevanja in izseljevanja ter gonja proti tujerodcem v Zed. državah, poroča Anton Slabe.
9.	Poročilo o načrtu za gradnjo lastnega doma za J. S. Z. in Proletarca.
10.	Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Blaž Novak, Pogorelec in Zaitz.
11.	Razno (volilna kampanja in drugo).
12.	Razpust zbora.
Dnevni red soglasno sprejet.
Zaitz predlaga, da se izvoli 5 članov v odbor za resolucije in pošiljanje brojavk. Sprejeto. Nominacijo sprejmejo Korsič, Terčelj, Garden, Oven, Zaitz, Kotar in Lučič.
Zaitz predlaga, naj ostanejo _ vsi, ki so sprejeli nomi nacijo, v odboru. Predlog sprejet"
Oven predlaga, da se glede plač zapisnikarjema odloži pod točko "Razno."
Kralj stavi protipredlog, da se plače določijo takoj. — Sprejet je predlog sod. Ovna.
Pogorelec želi, da se prečita zapisnik zadnje seje eksekutive J. S. Z., kar se zgodi. Nato poda Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z., svoje poročilo kakor sledi:
POROČILO TAJNIKA J. S. Z.
Malo nad leto dni je, od kar smo se sešli <sku,paj na IV. rednem zboru naše Zveze, da pregledamo njeno delo izza prejšnjih zborov, odpravimo nedostatke ako so se pojavili, in si začrtamo naloge za delo do tega zbora.
Uspehi Zveze od IV. do V. zbora so zadovoljivi, najsib« z organizatoričnega ali agitatoričnega vidika, posebno ako se pomisli na težkoČe gmotne in druge, s katerimi se mora boriti nase gibanje v teh kritičnih časih. Največja ovira hitrejšemu napredku je neoporečno razkosanost, v kater se nahaja delavsko gibanje v povojnem času. Socialistični pokret se je sicer že zelo opomogel, toda predno docela okreva od ran ki mu jih je prizadejala svetovna vojna, ij1 njene posledice, bo vzelo še precej časa. Res da je lju<j stvo vzrujeno in nezadovoljmo z obstoječimi razmera1111 toda si še ne zna ,poiskati prave poti, po kateri bi prišlo i' niizerje in si ustvarilo boljše pogoje življenja.
Zavedno delavstvo, to je tisti del kar ga je organi® ranega v razrednih organizacijah, se trudi pokazati v tem tavajočim delavskim masam resnico in niu pomagati k »P znanju. Trudi se, da mu vcepi zanimanje za delavsko
K v in njegove boje, da ga pridobi za priclruženeje k solističnim organizacijam.
C'a V Zedinjenih državah vrši to delo socialistična stranka, sestavni del je tudi naša Jugoslovanska socialistična Kffiika* i" ki Sa 3e že izvršilaj ogromno. Njene naloge so i?n®e, kajti Oipraviti ima še mnogo mnogo dela, predno °8T°ein0'med mase ameriškega delavstva spoznanje, da le Socializmu je rešitev. J. S. Z. no izostaja pri tem delu.
ga kolikor največ dopuščajo njene moči in finance.
Za širjenje na®e literature so nam potre'bna gmotna tListva. Za vzdrževanje našega tiska so potrebni gmot-S'eioueški. Vse ise je doslej premagalo! ^ Tn v bodoče? Agitirajmo, neprestano in neumorno, da »niziramo delavstvo v socialistične postojanke, da raz-Bmo naše časopisje in literaturo, da zasejemo in ukore-roo med maso delavstva pravi socialističnih duli, — duh Jela in borbe za socializem!
V	naslednjem podajam pregled našega dela in stanje r S Z. od njenega zadnjega zbora.
članarina.
I Mesečni prispevki so isti kot so bili ob času zadnjega hnra namreč 40c na mesec; 30e je redni asesment, 10c ,pa „e v konvenčni fond JSZ. Od teh 30c plača Zveza gl. ILju stranke 12c in pol, državnim organizacijam pa po lOc „A vsake prodane znamke. Skupaj toraj 22c in pol, tako da Stane Zvezni blagajni od vsake prodane znamke le po 7c doI Ocl omenjenih 12c in pol, katere plačujemo gl. stanu stranke, nam ista povrne od vsake prodane znamke po »c in pol kot nadomestilo za tajnikovo plačo. Pri angleških klubih plačujejo navadno po 50e na mesec, ,kar se pa pri nas dogaja le v izrednih slučajih, odnosno ako posamezni klubi sami odločijo tako.
Delo eksekutive.
; Člani sedanje eksekutive so: Frank Alesh, Vincenc Cainkar, Blaž Novak, P. S. Tauchar, Frank Zaitz, Sava Bo-
ianovieh in H. V. Luchich.	, TT, . ,
V	nadzornem odboru pa: Filip Godina, Frank Udovich
in M. Slavich.
Seje eksekutive so se vršile redno vsak mesec, lzvzem-ši meseca maja, ko se je tajnik nahajal na agitaciji. Vsi zapisniki so bili priobčeni v listu, tako da je članstvo vedno lahko poučeno o delu in zaključkih eksekutive m delovanju
organizacije.	.
Z ozirom na stvoritev skupne delavske stranke je eksekutiva sklenila podpirati stališče socialistične stranke, ki sodeluje v Konferenci za progresivno politično akcijo s ciljem ustanoviti ameriško delavsko stranko, v kateri bi bile združene unije in aoc. stranke.
Od zadnjega zbora smo imeli dva splošna glasovanja m sicer za izvolitev eksekutive in drugih odborov JSZ., in pa za določitev mesta za sedanji zbor. Prvega glasovanja se je udeležilo 30 klubov s 45% članstva drugega pa ravno toliko klubov s 47% članstva. Iz teh podatkov je razvidno, da se je glasovanja udeležilo manj kot polovica članov. Priporoča) bi več zanimaja v tako važnih zadevah kot so referendumi, ker le na ta način nam je omogočeno znati mnenje članstva.
Aktivni klubi in članstvo.
Ob času zadnjega zbora je štela Zveza 40 aktivnih klubov s 743 dobrostoječimi člani. Danes ima 48 aktivnih klubov z 859 člani. V tem času se je organiziralo 11 novih in reorganiziralo tri klube, skupaj 14 klubov. Prenehalo pa je s poslovanjem 5 klubov in sicer: Jenny Lind, Ark., Jolins-town City, 111., Mihvaukee, Wis., Terre Haute, Ind., Ma-d"d, la. in La Salle, 111. Srbski klub št. 210 Detroit, Mich. se je združil s klubom št. 114.
Aktivni klubi so sledeči:
Illinois:—Chicago, št. 1, 20 in 224, Carlinville, Nokomis, Virden, Springfield in Waukegan — 8.
Lldiana:—Clinton, Blanford in Universal — 3. Mich.:—Detroit — 1. » Minn.:—Chisholm — 1.
fiajis.:—Arma, Gross in Mulberry — 3.
Ohio:—Cleveland, Berberton, Olencoe, Girard in	War-roa __ 5.
SL Penna.:—Cannonsburg, Forest City, Sygan, West	New-
Herminie, Southview, Moon Bun, Wick Haven,	Lloy-
dell, Meadowlands, Broughton, Homer City, Avella, Library, Eenton, Harwick, Bon Air, Lawrence, Luzerne, Slovan, Fin-leyville, Werona in Oliff Mine — 23.
W. Va.:—Pursglove in Meriden — 2.
Wis.:—iSheboygan — 1. Skupaj toraj 48 aktivnih klubov in 12 članov at large.
Naš tisk in propaganda.
Ker smatramo časopisje za najuspešnejše sredstvo v propagandi za socialistične ideje in iker vodi to propagando med jugoslovanskim delavstvom "Proletarec", smo se vedno trudili, da ga čimbolj razširimo. Takoj po zadnjem zboru smo poslali na agitacijo v zapadne države sodruginjo Tauchar. Obiskala je naselbine po Wyomingu, Coloradi, Utah, Montani in Kansasu, takoj nato pa je šla v Pennsylvanijo in W. Virginijo. Uspeh, kar se tiče naročnikov, je bil zelo dober, ne pa tako v organizatoričnem smislu, to je, vsaj takojšnjih uspehov ni bilo, prišli pa So pozneje, kajti ustanovilo se je 14 klubov, kar dokazuje kako potrebno je da se razširi "Proletarca". S podobno agitacijo smo nadaljevali tudi letos. V marcu smo zopet poslali sodruginjo Tauchar na agitacijo v Kansas; v kratkem času je pridobila listu lepo število naročnikov in pomagala pri organiziranju klubov v Armi in Mulberryju. Tajnik sam pa se je napotil na agitacijo v Penno in Oliio. Nastopil je na številnih shodih, razipečal precej literature in tudi uspeh z naročniki je bil dober. Kljub skrajno slabim razmeram se je pridobilo s sodelovanjem lokalnih sodrugov mnogo novih naročnikov. Poleg potovalnih zastopnikov ne smemo pozabiti tudi sodrugov po naselbinah, ki so mnogo naredili za razširjenje našega glasila in vršili podrobno agitatorično delo.
Sodrugi v Pennsylvaniji so pričeli zadnjo jesen z živahno agitacijo za pojačanje socialističnega gibanja. Obdr-žavajo konference in shode vsakih par mesecev, na katerih nastopajo slovenski in angleški govorniki. Na te konference in shode smo poslali, kadar nam je bilo mogoče, govornike iz Chicage, na nekaterih pa so nastopili domači govorniki. Uspeh teh konferenc in shodov je bil vseskozi dober, kajti pojačali so se že obstoječi klubi in organizirali novi. Število naročnikov se je izdatno pomnožilo. Priporočam, da sodrugi tudi drugod, koder je večje število klubov v gotovem okolišu, organizirajo podobne konference. V zadnjem času so začeli tudi sodrugi v Ohio delovati za organiziranje konference, kar bo, ako se akcija resniči, mnogo pomagalo pri pojačanju naših vrst.
Izobraževalna akcija J. S. Z.
Izobraževalna akcija je bila zasnovana koncem leta 1921. Namen te akcije je, da se ji društva, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pridružijo v celoti in prispevajo gotove doneske na mesec in tako pomagajo Zvezi vršiti propagandistično delo med jugoslovanskim delavstvom. Skupno število priglašenih društev, ki podpirajo Izobraževalno akcijo, je bilo od ustanovitve pa do 30. junija t. 1. 142,, nekaj socialističnih klubov in dva posameznika. Bedno plačujočih je danes 72 društev, 10 socialističnih klubov in en posameznik.
Od porpornih društev jih pripada 65 k 'SNPJ., 6 k SSPZ, 1 k JSKJ in 10 klubov JSZ. Računi Izobraževalne akcije za zadnje leto so bili poslani na vsa društva, ki podpirajo to akcijo, ravnotako splošni računi o dohodkih in izdatkih JSZ., tako da je vsakdo lahko razvidel v kake svrhe se uporablja denar, ki ga prispevajo društva za Izobraževalno akcijo. Poprečni dohodki te akcije zadnjih šest mesecev so bili $89.44 na mesec in sicer, $80.40 so prispevala društva, $9.44 pa socialistični klubi.
Če vzamemo v poštev, da je v Ameriki nad 700 društev, pripadajoča naprednim jednotam in zvezam, je število društev, ki podpirajo Izobraževalno akcijo zelo majhno. Treba bo najti pota da se pridobi čimveč društev za pridruženje k Izobraževalni akciji, kajti le na ta način nam bo mogoče izvrševati delo v obsegu, ki smo si ga zamislili ob ustanovitvi Izobraževalne akcije. Sodrugi naj pri svojih društvih delujejo in apelirajo na članstvo, da se odzovejo tej akciji in nam tako pomagajo voditi boje za odpravo kapitalističnega sistema, ki nas vedno bolj pritiska ob tla vse skupaj. Socialistične ideje morajo najti pot med najširše mase jugoslovanskega delavstva. Z lepo besedo jim skušajmo dokazati, da je boj katerega vodi socialistično delavstvo tudi njihov boj. Z združenimi močmi bomo ložje korakali od u-speha do uspeha in koristi od tega bo imelo celokupno delavstvo.

STANJE KLUBOV J. S. Z.
na podlagi mesečnih poročil koncem meseca junija 1924.
O ^ ° 2 s
O oj
fi!3
S 'S
o
.J
o U
1,	Chicago, 111.........
2,	Glencoe, O.........
10, Forest City, Pa.....
13, Sygan, Pa..........
20,	Chicago, 111.........
21,	Arma, Kans............| 19|
22,	Chisholm, Minn................7
27, Cleveland, 0......................60
30, Mulberry, Kans................15
32, West Newton, Pa............11
41, Clinton, Ind......................42
45, Waukegan, 111..................12
47, Springfield, 111................15
50, Virden, 111..........................6
69, Herminie, Pa....................20
114, Detroit, Mich....................29
118, Canonsburg, Pa................29
128, Nokomis, 111......................11
157, Gross, Kans. ....................7
165, Blanford, Ind....................11
167, Southview, Pa..................6
175,	Moon Run, Pa..................29
176,	Wick Haven, Pa..............f
181,	Lloydell, Pa......................16
182,	Meadowlands, Pa............11
184, Lawrenece, Pa..................13
190, Broughton, Pa..................16
198, Homer City, Pa. ..............17
204, Cle Elum, W/ash..............11
213, Carlinville, 111..................11
218, Luzerne, Pa......................3
220, Bon Air, Pa......................8
222, Girard, 0..........................15
224,	Chicago, 111........................16
225,	Avella, Pa..........................17
228, Pursglove, W. Va.......] 20]
230, Library, Pa...........|	121
232,	Barberton, O............| 32]
233,	Renton, Pa..........................26
234,	Harwick, Pa......................14
235,	Sheboygan, Wis..............22'
237,	Meriden, W. Va.........14
238,	Universal, Ind..................16
239,	Slovan, Pa..........................18.
240,	Finleyville, Pa................18
241,	Verona, Pa........................11
242,	Cliff Mine, Pa.........|	14
243,	Warren, O.............|	12
1,661.30 2.33 89.23 51.40
.....Y
16.00 350.57 .69 6.70 279.56 373.41 6.851 17.37 26.72 263.21 47.08 16.00 6.00
O >N C o §•£ j< S
M P,
9.41 21.39 1
46.48 2.00
2.05 f
55.44 ?
16.96 t
40.00 101.99 48.87
46.15 ?
»5.051 244.23| 25.50 1.40 178.16
36.49 7.50
1.10 ?
12.00 40.89 32.17
£2,172.18 40.001 99.23
131.40 500.00
I ? 16.00
1,029.15 2.44 6.70 279.56
448.41 51.85 17.37 36.72
813.21 147.08 24.00
■ 50.00
J3
■S > ■S o
•2 C C «
P13
h > 2 « S S
<•0
9.41 21.39 !
49.48 2.00 39.58 t
70.00
?
36.96 t
40.00 101.99 48.87 46.15 t
8o.20i|
24 7 11 29 9 16
5 9
15
11
40 1 10
6
7
24 8' 4 T 6 29 t 14 9 12
16 17 11 11
3
52 7 6 28 11 6 3 41 6
10 6 20 27 21 10 4 1
3 26
t 6
4 3
14 12 2 8 3
5
1 4 17 18| 12) 12 7| 22
25.50'	22i	17
1.40	14	
178.16		12
36.49	14	3
7.50	16	5
8.65	13	17
t	18i	t
12.00	S	1
40.89	14	10
32.17	5	6
Skupaj ..............1859"| $4,269.71 [ $7,112.87 |549|l504
PREGLED FINANČNEGA STANJA J. S. Z.
od 1. aprila 1923 do 30. junija 1924.
DOHODKI.
Članarina ......................................$2,992.75
Članske knjižice in literatura..........................................52,06
Proletarčevi računi..........................................................240.26
Povračila stranke ..............................................................930.43
Izobraževalna akcija ......................................................1,135.95
Konvenčni fond JSZ........................................................985.82
Prodaja znakov..................................................................43.63
Posojilo Slovenske akcije JSZ......................................300.00
Prispevki za zapisnik IV. rednega zbora JSZ..........330.58
Organizatorični fond Soc. stranke................................672.62
Y. P. S. L. Prostovoljni asesment................................36.2G
House of Debs Association............................................21.50
The New Leader, naročnina............................................17.25
6 11 5
Konvenčni fond Soe. stranke ...................
Agitacija in razno ............ ..................°1.89
Blagajna 31. marca 1923 .................. ..... :™-52
............484.99
SkuPaj .................................
IZDATKI.
Članarina stranki ...............................$1216 0 ^
Članarina državnim in okrajnim organizacijam.	«.,?'
Plače ......................................."	o 107 !!
Poštnina ....................................^
Proletarčevi računi..........................................................58241
Uradne potrebščine..........................................................213 94
Vožnji stroki delegatov IV. rednega zbora JSZ...	60117
Dnevnice Eksekutive IV. rednega zbora JSZ.......
Najemnina urada in konvenčne dvorane....................180 00
Tiskovine .....................................S
Povrnitev posojila Slov. sekciji JSZ..........................300 00
Organizatorični fond Soc. stranki ............................45703
Y. P. S. L. Prostovoljni asesment................................3fi 25
House ol Debs Association ............................................31 50
Tlie New Leader, Naročnina ........................................17 25
Stranki za literaturo ......................................................g gg
Stranki za znake ............................................................3 qq
Stranki za konvenčni fond ............................................61.89
Agitacija in razno ............................................................247,44
Bilanca 30. junija 1924 ......... ..............................1,056,14
Skupaj ...................................$8,354.50
Razdelek gotovine:
Upravni fond .......................$449.17
Konvenčni fond ..................... 606.97
Skupaj......................$1,056.14
Udovich, član nadzornega odbora, poroča da sta 3 sod. Taueharjem pregledala tajniške knjige in jih našla v redu. Priporoča delegatom, naj agitirajo pri društvih v svojih naselbinah, da prispevajo gotovo svoto v Izobraževalno akcijo J. S. Z. To pomaga Zvezi, da laglje vrši svoje delo za politično izobrazbo in razredno zavest med jugoslovanskim delavstvom.
Potočnik želi pojasnila, dali imajo delegatje sedaj poročati, kar so jim naročili klubi, ali se to odloži za poznejši čas.
Oven predlaga, da naj se poročilo tajnika in nadzornika sprejme in se potem preide na diskuzijo. Poročila klubov pa naj se odloži pod točka "Razno". Sprejeto.
Kavčič omenja, da ima njih klub več premoženja, kot je označeno v tajnikovem poročilu.
Korsič pravi, da ima njih klub dve delnici Narodnega doma, katere niso vključene v poročilu.
Pogorelec pojasnuje, da so nekatera poročila, ki jih dobiva od tajnikov klubov, v več ozirih netočna. Tajniki ne poročajo vselej vsega premoženja, ki ga klubi lastujejo. Raditega je izdelal poročilo na podlagi informacij, kakršno je prejel.
Potochnik pravi, da njih klub poseduje nad $800.00, to je vrednost knjižnice in gotovina.
Lučič vprašuje sod. Potochnika, če mu je znano, kaj so je zgodilo z imovino razpuščeneega srbskega kluba v Pe' troitu.
Potochnik odgovarja, da se je delalo v tem oziru po nalogu eksekutive J. S. Z., ki je določila, da se priključi imovino srbskega kluba slovenskemu in se jo hrani.
Zornik poroča, da je v tajnikovem poročilu vknjizeu" vse premoženje kluba št. 69 razun za kakih $10'.00 vrednosti literature.
Zaitz je mnenja, da bo najboljše, ako delegatje vodo natančno finančno stanje svojih klubov, da to sporoče tajniku Zveze ustmeno ali pismeno; s tem bo ta stvar najh1' trejše rešena in ziboru prihranjen čas.
Jereb izraža željo, naj vsakdo, ifi se priglasi za besed pove svoje ime, kajti on ne pozna vseh delegatov po imenu-
Zapisnikarja želita vedeti, če se v zapisnik zaneso imena vseh, ki govore, ali samo tistih, ki stavijo predloge-Sklenjeno, da se zaneso v zapisnik imena predlagateljev, k 1 kor tudi tistih, ki se udeležujejo diskuzij in debat.
gogorelec prežita pismo Češke socialistične federacije iz t, . „e v katerem pošiljajo pozdrave zborovalcev in izra-željo, da bi delo V. rednega zbora J. S. Z. rodilo mnogo Se vzame na znanje. B ZaMjuček dopoldanske seje.
n. SEJA 11. JULIJA POPOLDNE.
predsednik Tauchar otvori sejo ob 1. popoldne, preide se na poročila sekcijskih odborov. Za Slovenko sekcijo poroča sod. Frank Alesh kakor sledi:
Potom splošnega glasovanja sem bil minulo leto izvoren tajnikom Slov. sekcije JSZ. Ta urad sem prevzel od rcišnjega tajnika Filip Godina v začetku januarja 1924. 7&to bo moje poročilo kratko in bo le za dobo šestih mesecev, to je od 1. januarja 1924, pa do 30. junija, 1924.
Dohodki:
Prenos iz leta 1923..............................$1,553.06
Obresti od bančne vloge na Kaspar State Bank
do 30. junija ............................... 16.39
Skupaj ...................................$1,569.45
Izdatki:
Začasno posojilo J'SZ. v fond za pokritje stroško V.
zbora .....................................$ 300.00
Skupni dohodki ..........................$1,569.45
Skupni izdatki...........................$ 300.00
Preostanek dne 30. junija, 1924..................$1,269.45
Razdelitev gotovine.
Hranilna vloga na Kaspar State Bank..........$1,109.90
Čekovni račun na Kaspar State Bank............ 159.45
Začasno posojilo JSZ ............................ 300.00
Skupaj..................................$1,569.45
i Jugoslovanska delavska tiskovna družlba, ki izdaja "Proletarca", je popolna last Slov. sekcije. In če vzamemo vso imovino družbe v poštev, se premožnje iste precej pomnoži. Odkar sem prevzel urad, smo imeli samo dve seji. To pa le radi tega, ker seje sedaj niso potrebne razven v slučaju, če se zadeva tiče samo Slov. sekcije. Tak slučaj je bil, ko je J. S. Z. prosila posojilo, za pokritje stroškov tega zborovanja, katerega se je odobrilo.
Posebnega priporočila nimam za zbor razen da se mi dovoli ves denar naložiti na hranilno vlogo,, kajti čekovni račun je sedaj brez pomena, ker je sekcijski promet zelo majhen.
\ Poročilo sod. Alesha se sprejme na znanje.
Pogorelec predlaga, da se ves denar slovenske sekcije naloži na obresti, kot priporoča tajnik Alesh. Sprejeto.
Za srbsko sekcijo in o agitaciji med hrvatskim in srbskim delavstvom poroča Miloje V. Lučič kot sledi:
Lučičevo poročilo.
| Na zadnjem zboru J. S. Z. ni bil prinešen splošen računski pregled srbske sekcije. Finančno poročilo ni bilo popolnoma detailirano, ker smo imeli v tistem času tako-rekoč dva odfoora in dva finančna tajnika, enega v Chicagi in drugega v Detroitu. Vsled tega je odbor srbske akcije smatral za potrebno, da na tem zboru predloži detailirano finančno poročilo in splošni pregled naših aktivnosti od zadnjega zbora do danes. Ker se zavedam, da je poleg mojega poročila še več drugih, bom skušal biti kolikor mogoče kratek.
V juliju 1918 se je J. S. Z. postavila na 'bazo samo-8,ojnih sekcij. V avgustu istega leta je srbska sekcija ustanovila list "Radničke novine". Mesec dni pozneje se 0e že hrvaška sekcija odcepila od J. S. Z. in ustanovila svojo Jugoslovansko internacionalno zvezo in na ta način krenila ,ia pot, ki je bila po njih trditvah najboljša in najkrajša za dosego njenih ciljev. V J. S. Z. sta ostali še slovenska in srbska sekcija, da se še zanaprej skupno bojujeti za iste principe in cilje, na katerih je bila zgrajena J. S. Z. k Srbska sekcije še ne more pokazati zaželjenih rezultatov v številu organizacij in članstva, kot to lahko stori ?I0venska sekcija. Socialistična agitacija med Srbi in Hrvati je veliko težja kot mod Slovenci. Mnenja sem, da
je ob tej priliki važno in potrebno naglašati, da »o načela, cilji in principi, na katerih stoji J. S. Z., in za katere se bojujujemo, skupna stvar Jugoslovanov brez razlike in izjeme. čimprej nam bo to jasno, tem boljše bo za nas vse, v prvi vrsti pa za naše nekdanje hrvaške sodruge, katerih danes še ni našem zboru. Toda kar ni danes, bo mogoče v bodoiče. Trdno upam, da bodo tudi hrvaški delavci spoznali ono nepobitno resnico, da je rešitev izpod kapitalističnega jarma mogoča le v združenju. Kadar jim postane ta resnica jasna, tedaj bodo hrvatski sodrugi zopet zavzeli svoje mesto v J. S. Z., katero jih čaka že celih šest let.
Sporna vprašanja, ki so dovedla, da se je hrvaška sekcija ločila od J. S. Z., so obstojale v Zvezi mnogo prej, predno so se hrvaški sodrugi odcepili od nje. Podobni spori se pojavljajo večkrat, kadar se gre za vprašanje taktike za dosego gotovih, ciljev. Vse take spore, ki oneonogočujejo skupno delo, moramo poravnati med seboj. Zato apeliram na slovenske sodruge, naj kooperirajo z nami v vseh akcijah, katere se bodo podvzele za združitev in konsolidacijo jugosloveneskega delavskega gibanja; kajti to ni stvar samo srbskih in 'hrvaških sodrugov, pač pa nas vseh. V obrambo skupnih principov in interesov moramo stati na braniku složno kakor eno telo in ena duša. Za dosego naših ciljev moramo napeti vse svoje sile, ne glede na trud in žrtve, ki jih to delo zahteva. Kajti kadar bomo tako razumeli naš poziv in nalogo, tedaj ne bomo mogli ostati ravnodušni napram tistim aventuram, ki jih je .podvzela hrvaška sekcija, ko se je ločila od J. S. Z.
Izgrešeni principi drže do izgrešenih potov. Hrvaški sodrugi so odšli za izgrešenimi principi in mnogi izmed njih niso videli, da so zašli na stransko pot. Njih aven-ture so bile podobne letanju golobov (prevrtačem), kateri letajo nekaj časa v eni smeri, a se kmalu zaobrnejo v drugo, tretjo in tako najprej. Razlika med te vrste golobi in aven-turami hrvaških sodrugov je v tem, da se prvi po več poizkusih in obračanj vrnejo v svoja gnezda, dočim se slednji navzlic vsem eksperimentom, histeričnim poletom, nelegalnih metod, podzemeljskih aktivnosti ter gozdnih zborovanj šo niso spametovali, da se vrnejo v gnezdo, iz katerega so izšli, to je, da se vrnejo v J. S. Z. Vse skušnje zadnjih šest let niso bile dovolj, da bi jih prepričale, da se povrnejo. Vsi naši dosedanji napori v javnosti v časopisih, debate, seje in shodi niso bili dovolj, da bi jih pridobili v našo Zvezo. Kljub temu, nas to ne sme odvračati od nadaljnega dela. Delati in agitirati moramo še bolj vztrajno kot smo dosedaj, da s pomnoženo energijo združimo naše sile za osvobojenje delavskega razreda.
Ker je čas dragocen, dovolite, da preidem na računsko poročilo, katerega mi je izročil finančni tajnik. Finančna poročila do leta 1920 so bile že objavljena v "Proletarcu".
FINANČNO POROČILO SRBSKE SEKCIJE J. S. Z. OD 1.
JAN. 1920 DO 30. JUN. 1924.
Dohodki.
Prenos iz leta 1919..............................$2,641.25
Prodaja knjig in literature ............................................97.20
Izmenjava bondov ..........................................................117.47
Prispevki sekciji od J. S. Z..........................................27.12
Povračilo od Cook County za delnice........................40.00
Povračilo poštne vloge ..................................................4.95
Obresti od vloge na banki do 31. dec. 1923................198.25
Skupaj ..................................$3,126.24
Izdatki (1920)
Agitacija......................................$ 1.70
Tiskovine ..........................................................................5.50
Izmenjava čekov...............................................................40
Pisalni stroji ....................................................................220.50
Skupaj..................................$	228.10
(1921)
Tiskovine .....................................$	12.00
Stroški agitacije L. T......................................................2157.62
Kokotovič, posojilo..........................................................49.00
Z.a stradajoče v Rusiji ....................................................100.00
Povračilo preveč plačane naročnine Lučiču............33.50
Nabava knjig....................................................................85.50
Stroški agitacije L. Golo ................................................38.00
Podpora soc. listom "Glas Svobode"............................73.75
'' Badničke novine" ........................... 51.25
"Proletarcu" za tisk "Udr. Proleter".......... 40.00
Delnice za soc. dnevnik (Chicago)................ 50.00
Skupaj..................................$	790.62
(1922)
Podpora '' Radničkim novinam'' (Beograd).......$	125.25
"Proletarcu" za tisk "Udr. Proleter" ....................100.00
Budučnost ........................................................................652.22
M. V. Lučiču za propagando ....................................150.00
Poštnina, izmenjava čekov in razno ............................2.72
Skupaj ... ..............................$1,030.29
(1923)
Podpora listom: "Badničke novine" (Beograd)..$ 107.66
"Glas Slobode" (Sarajevo) ..................... 51.66
"Slofbodna Biječ" (Zagreb) .................... 51.66
Za "Budučnost".............................. 451.12
Podpora org. št. 20 .............................. 50.00
Skupaj ....................................................................712.10
(1924)
"Eadničkim novinam" za knjige ................$	25.00
Posojilo org. št. 20............................................................50.00
Skupaj..................................$ 75.00
Računski zaključek.
Dohodki od 1. jan. 1920 do 30. junija 1924........$3,126.24
Izdatki od 1. jan. 1920 do 30. junija 1924........ 2,836.01
Ostane ..................................$ 290.23
Izdatki ................................. 2,836.01
Skupaj............................$3,126.24
Maslach omenja, da je socialistična agitacija med Srbi in Hrvati zelo otežkočena, ker se smatra od strani zapeljanih elementov vsakega, ki jo vrši za nekakega izdajalca, želi, da bi jim slovenski sodrugi pomagali pri agitaciji, da se hrvaški in srbski delavci pridružijo J. S. Z. v večjem številu kot dosedaj.
V dvorano dospe sod. Joseph W. Sharts, socialistični kandidat za governerja države Ohio. Predsednik Tauchar želi, naj se dnevni red začasno suspendira in se da priliko sod. Shartsu, da nagovori zborovalce, kar se zgodi.
Sod. Sharts govori o pomenu konvencije Socialistične stranke in Konferenci za progresivno politično akcijo. Po-vdarja, da je bila slednja prva konvencija v zgodovini ameriškega. delavskega gibanja, ki je reprezentirala unijstko delavstvo. Morda bo kateremu sodrugu neljubo, ker se je stranka izrekla, da bo podpirala La Folletta, ki ga je izbrala Konfeerenca za progresivno politično akcijo za predsedniškega kandidata. Ampak oseba La Folletta nas ine sme motiti. Cilj, ki ga hoče doseči Socialistična stranka je, da se pridobi ameriško unijsko delavstvo, da se bo začelo zanimati za samostojno politično akcijo. Socialistična stranka ne bo raditega izgubila svoje samostojnosti. Njeno delovanje in upliv se bo potom tega koraka pojačal. Imela bo priliko, da zanese socialistične ideje med organizirano delavstvo, kar ji je bilo dosedaj otežkočeno. Pot, ki jo je zavzela Socialistična stranka, bo privedla ameriško delavstvo, da organizira močno delavsko stranko. Mi moramo imeti vedno pred očmi, da se ameriško delavsko gibanje ne more primerjati z onim v Busiji ali kateremkolim drugean. Zgodovina in tradicije ameriškega delavstva se razlikuje od evropejskega. Taktike, katerih se poslužuje delavstvo v Evropi za izveditev svojih ciljev, bi ne prinesle uspeha v Ameriki. Kar je storila konvencija Socialistične stranke, je storila .premišljeno in s trdnim upom, da bo ta korak dal ameriškemu delavstvu priliko, da organizira -svojo stranko.
Predsednik Tauchar se zahvali sod. Shartsu za njegov govor, potem se zopet preide na dnevni red.
Oven. predlaga, da se poročilo sod. Lučica sprejme in da se odpre o njem diskuzija. Sprejeto.
Zaitz: Eksekutivi J. S. Z. se je zdelo vprašanje, kako pridobiti Srbe in Hrvate v J. S. Z. vedno važno in je večkrat razpravljala o tem. Slovenski sodrugi so vedno sodelovali z njimi pri ustanovitvi časopisa in drugih pod-
vzetjih. Niso pa stvari vodili. Poskušalo se ie (JK aktivnosti med njimi s priobčevanjem člankov v ° , viti in hrvaškem jeziku v Proletarcu. Ampak Proletar^B ne more doseči, kakor bi jih dosegel list, ki bi bi]'6-izključno v njih jeziku. Ustanovitev takega lista začasno nemogoča. Za sedaj bi bilo priporočljivo ak^ ^ se pričelo z razpošiljanjem okrožnic, ki bi jih seznan'°j '
socialističnim gibanjem. Pozneje, ko bi se med
n3imi ustva-
rilo zanimanje za to gibanje, naj bi se pričelo z izd' ia • lista.	' Jd,1-lc"i
Alesh: Agitacija, ki jo vodijo Slovenci med
ljudmi, je povsem drugačna od srbske in hrvatske. Na?1 agitacije, ki ga vodijo komunisti, ne doseže Slovencev. arK ska sekcija se zanima preveč za dogodke v starem kra polaga pa premalo pažnje na agitacijo v Ameriki. Posle' dica tega je, da prevladujejo med njimi nazori, ki presoiaio" in prispodabljajo delavsko gibanje tukaj v Ameriki z oni v Evropi.
Zornik: Hrvatje niso imeli takih prilik, da bi delali parlamentarno kot so jih imeli Slovenci. Zato ta ra2)ilca Kakorhitro je prišla govorica med hrvaške sodruge, ki so sodelovali s slovenskimi sodrugi, o Badičevi stranki, je to sodelovanje prenehalo. Ampak skušnja je šola. Ko bodo videli, da jih njih taktika ne privede nikamor, bodo (prišli nazaj in delali z nami. In videli boste v par letih bo imela JSZ. močno hrvatsko sekcijo.
Pogorelec je za to, da se pošiljajo okrožnice. Toda okrožnice se morajo pošiljati na način, da jih bodo ljudje v resnici dobili in čitali, drugače bi bilo to delo brez pomena. Srbi in Hrvatje imajo svoje podporne in druge organizacije, na katere naj bi se pošiljalo okrožnice. Poizve-deti se mora za ljudi, ki bodo voljni prevzeti izdajanje okrožnic in jih razdeliti med delavce.
Oven: Okrožnice nas ne bodo približale niti za palec, dokler bo sentiment med Srbi in Hrvati tak, kot je danes. Ko je bil sod. Petrich tajnik Zveze, je poskušal tak način agitacije. Razpošiljal je pisma in okrožnice, na katere se je večinoma odgovarjalo s psovkami. Mi moramo počakati, da ta sentiment preide. Pokazati moramo, da če niso oni tolerantni, da smo mi.
Lučič odgovarja Aleshu, da je dolžnost sodrugov, da se zanimajo tudi za delavsko gibanje v Evropi. Med nami je potrebna kooperacija. Narod mora biti edin, da se u-stvari razpoloženje za socialistične ideje.
Maslach zavrača Alashove trditve, da se srbska sekcija ni dovolj zanimala za gibanje v Ameriki. Srbski sodrugi so v eksekutivi J. S. Z. in aktivni v okrajni organizaciji. Zanimali pa so se za dogodke v starem kraju, ker so vedeli, da je bilo to potrebno.
Potochnik pravi, da se je o tem že dovolj govorilo. Umestno bi bilo, da se debata o tem zaključi.
Terčelj: Sodrug Alesh ni mislil kritizirati sod. Masla-cha in Lučiča. Napake se delajo povsod, ker nismo nezmotljivi. Poskusiti bo treba, da se pridobe Srbi in Hrvati v našo organizacijo. To se bo zgodilo, kakorhitro bodo spoznali, da se človek ne more vedno opajati z radikalnimi frazami, ki v bistvu ničesar me pomenijo. Nekateri bi se nam že pridružili, ako bi jih ne bilo sram, da so nas še predkratkim zimerjali s social-patrioti.
Alesh pravi, da mu je znano, da srbski sodrugi delajo v okrajni organizaciji in v eksekutivi. Zaisledoval je poročilo srbske sekcije in ve, da so v članstvu nazadovali-Ne misli, da niso žrtovali, toda razmere so pri njih drugačne kot med Slovenci. Toda zdi se mu, da bi se bilo lahko ve« storilo, kot se je.
Terčelj predlaga, da se izda okrožnice in pooblasti srbske in hrvatske sodruge, da jih razpošljejo in razdeie po krajih, kateri so jim znani, da se bo doseglo uspehe.
Zaitz: Vprašanje, kako bomo pridobili Srbe in Hrvate, je važno za našo Zvezo. Govoril sem z nekaterimi, kateri so mi obljubili, da bodo skušali delati na to, da se jih_f7" dobi nazaj v Zvezo. Terčeljnov predlog naj se izpopolni, d* se bo glasil, da se da eksekutivi J. S. Z. naloga, da P®®" vzame akcijo, ki se ji bo zdela umestna, da se pridobi Srhe in Hrvate za skupno delo.
Zgonik: Je umestno, da se prične s pošiljanjem okraz nic. Če imajo slovenski klubi med seboj kakega srbflkeg ali hrvaškega sodruga, naj ga nagovore, da to delo sprejf1 •
Britz: Cas je prekratek, da bi se izdajalo okrožnice. Tisti, ki so bili kdaj aktivni v naši organizaciji, so sedal v ameriških organizacijah. Ako pričnemo z izdajanje ^
vrožnic; bomo morali tudi računati na stroške. Mi pa moram0 gibati v prvi vrsti, da pokrivamo naše dolgove in
bveznosti.
V predsednik da na glasovanje Terčeljnov predlog z dodatkom sod. Zaitza, ki je sprejet.
Zaitz predlaga, da se zborovanje prekine za deset minut. Sprejeto.
Po preteku odmora se preide na. točko "Zvezno glasilo, liampanjska in druga literatura". O tem poročata sod. 2aitz in Slabe, kakor sledi:
Poročilo upravnika Slabeta.
Najbolj natančen pregled, kako stojimo pri Proletarcu, vam lahko podam iz polletnega računa, pričenši od 1. januarja do 30. junija 1924. Ta račun sem izdelal kmalu potem, ko sem zaključil knjige za mesee junij. Pregledam 5 pa še ni bil po nadzornemu odboru J. I). T. D., ki izdaja proletarca. Vzrok, da ni bil, je pripisovati dejstvu, da se je sodrug Tauchar, ki je član tega odbora, mudil izven Chicage in ni mogel dobiti nobenega, ki bi ga nadomeščal. So-jrug Udovich, ki je tudi v nadzornem odboru, pa ni mogel tega posla izvršiti sam. Sicer pa sem gotov, da je račun pravilen in da ga bodo nadzorniki kot takega potrdili. Ako želite, da ga prečitam, če že ne vse podrobnosti, vsaj nekatere glavnejše številke, to lahko storim.
Odkar sem jaz v upravništvu, so bili na potovanju za pridobivanje naročnikov .sodruginja Tauchar, sodrug Pogorelec in nekaj časa sodruginja Omahne, ki je bila pa obenem na agitaciji za Prosveto. Vsi ti so pridobili listu okrog 400 naročnikov, večina novih, prodali so precej knjig in nekaj se je nabralo listu v podporo. O vsem tem je bilo poročano v Proletarcu.
Nerodno je, da v večina krajih ljudje no poravnajo naročnine, če se ne pošlje agitatorja. Lokalni zastopniki nimajo pri pridobivanju naročnikov posebnega uspeha. Vsaj tako nam večkrat poročajo. Izjema v tem so zastopniki v Shdboyganu, Clevelandu in nekaterih drugih naselbinah.
Od par zastopnikov in naročnikov sem prejel pisma, v katerih je bilo rečeno, da bi se za list veliko laglje agi-tiralo, če bi se mu spremenilo formo. "Ljudje ne marajo brošur," mi je pisal eden, "oni zahtevajo časopis."
Glede forme se je pri nas zadnjih par let že veliko razpravljalo. Ampak zdi se mi, da oblika lista ni tisto, ki otežkoča agitacijo zanj. Proletarec je že imel tako obliko, ki jo nekateri priporočajo, kljub temu je imel manj naročnikov, kot jih ima danes.
Kadar se govori o spremenitvi forme, moramo računati tudi na stroške, ki bi jih nam spremenitev prinesla. Tiskarna je v decembru lanskega leta podražila tisk za 5 odstotkov. Vsaka izdaja Proletarca nas danes stane v tiskarni $113.00. Tukaj pa ni všteta poštnina drugega razreda, ki je tudi višja nego lansko leto. Stara oblika na osmeh straneh bi nas stala samo v tiskarni $175.00 tedensko. In to je najnižja cena, ki jo more dati tiskarna, kakor so mi povedali, ko sem vprašal za razliko, ako se formo bita spremeni.
t Ako vzamemo sedajne število naročnikov za merilo, bi nas stal tisk čez $9,000.000 letno. Prištejmo k tej vsoti še plače urednika in upravnika, stanarino .poštnino in druge stroške, pa bo vsota narastla nad 13,000 dolarjev letno. Da bi zmagovali vse te stroške, bi morali imeti najmanj 5,000 naročnikov, ako obdržimo naročnino $3.00, kot je sedaj.
i Kadar se bo govorilo o spremenitvi oblike, je važno, da smo o teh številkah poučeni. Kajti le na podlagi proračuna moremo sklepati, kaj je izvedljivo in kaj ni.
Ker že omenjam ,da bi moralo biti najmanj 5,000 naročnikov, da bi se pokrivalo stroške, ki bi jih imeli z izdajanjem Proletarca, ne mislim, da je to število nemogoče doseči. Naši sodrugi so v več naselbinah vodilna sila v raznih aktivnostih. Ako bi se vsi ti sodrugi zavzeli in svoje moči koncetrirali .za ta namen, sem prepričan, da bi se to število doseglo.
■ Pri Proletarcu delamo deficit, kar vam je znano. Delal 86 je, odkar je začel izhajati. Ta deficit se deloma pokriva z dobičkom, ki se ga naredi pri koledarju, s prodajo knjig H podporo. Toda vsi ti viri ne bodo zadostovali, če se število naročnikov ne pomnoži. Le kadar to dosežemo, bomo Postavili list na trdno gospodarsko podlago in apeli za v pod-Poro listu bodo prenehali.
I To je, sodrugi, moje poročilo. Kdor čita zapisnike ekse-kutive J. S. Z. in upravnega odbora Proletarca, ta ve, da
se skoro na vseh sejah diskuzira o vprašanju, kako bi prišli enkrat do stopnje, da bi list ne delal deficita. Zaključki vseh teh diskuzij so vedno eni in isti: List potrebuje več naročnikov. Mislim, da ni potrebno, da bi vam to staro pesem tu ponavljal, ker ste jo slišali že neštetokrat. Bolj umestno in bolj potrebno je, da gremo z vso vnemo na agitacijo, da to pesem udejstvimo, kar bo pomenilo razširjenje socialističnih idej in principov socializma.
Komentar urednika.
Zaitz v poročilu za uredništvo naglasa, da je agitacija za "Proletarca" težka, ker je socialistični list. To je povdarjal že .na prošlem zboru. Socialistični listi vsepovsod imajo boj za obstanek, ker se mase nerade uče. Ako bi "Proletarec" dal ljudem to kar hočejo citati, bi ne bil več socialistični list. Listi ki so tako urejevani da masi ugajajo, pravijo, da ji dajejo to kar hoče čitati. V resnici samo izigravajo njeno nevednost.
"Proletarca" se more razširiti, kar so dokazali sodrugi v raznih naselbinah kakor tudi nekateri potovalni agitatorji in agitatorice. širjenje socialistične misli in socialističnega tiska je stvar dela, trdega dela. Slabe stvari se širijo same od sebe.
"Proletarec" kot je urejevan danes si je pridobil ugled med vsemi mislečimi ljudmi, ki ga čitajo, najsibo tukaj ali v Evropi. Ni pa nam žal, ako ga nima med nemisle-čimi.
"Proletarec" se ne poslužuje demagogije in ne zavija dejstev, ampak poroča reči tako kot se dogajajo. Malo je listov, ki bi podajali čitatejlem toliko informativnih člankov, pisanih s stališča resnice, kot jih prinaša Proletarec. Proletarec ne priobčuje samo enostranska mnenja, ampak seznanja naše delavstvo z nazori raznih elementov, struj in vodilnih posameznikov.
Kolikor dopušča prostor, priobčujemo poleg političnih in informativnih člankov ter dopisov tudi znanstvene razprave, tolmačenja zgodovine, razne podatke, povesti itd. Kar se tiče povesti, ne posegamo po šundu, ampak po najboljših literarnih delih, ki pa pri neuki masi niso tako privlačne kakor literarno ničvredni romani in povesti, s katerimi profitarski listi zastrupljajo čitatelje in ob enem drže naročnike.
"Proletarec" bo urejevan kot je sedaj; prinašal bo raznovrsten materijal kolikor bo dopuščal sedanji obseg lista in prinašal bo več čtiva, kadar bo list povečan. Kedaj bo povečan, je pa odvisno, kedaj bo med sloveneskim delavstvom več ljudi, ki se bodo zavedali važnosti dobre revije za napredek delavstva.
Forma! Nekateri so mnenja, da nam bi forma, večja forma pomagala do naročnikov, če kdo lista ne mara, bo našel izgovor — danes tega jutri drugačnega. Bedasti izgovori sicer, ampak neveden človek ne ve da je neveden in da si niti izgovorov ne zna poiskati. Lista noče, zato ker je socialističen, pa si tega ne upa naravnost povedati! Zato izgovori.
Naši klubi in posamezni agitatorji — ti so pozvani širiti svoje glasilo in učiti ljudi kako naj ga čitajo, da jim ne bo "pretežko" in "nerazumljivo". Premalo se pazi tudi na razpečavanje naših brošur in knjig. Naš svet premalo Sita. Vse preveč se ukvarja z drugimi rečmi za ubijanje časa. Vse kar se mu zdi potrebno je prečitati vsak drug dan nekaj novic—novic! Pa zahteva od "Proletarca": Novic nam dajte, — novic! Kako prismojeno!
"Proletarec" ima več sovražnikov kot katerikoli drug list med ameriškimi Slovenci in kar se tega tiče med Jugoslovani sploh — in ti sovražniki se v boju proti našemu glasilu ne ogibajo prav nobenega sredstva. Najnizkotnejša so jim najljubša. In med najnizkotnejšimi karakterji najdemo ne samo klerikalne zakrknjence, ampak v prvi vrsti razne izgubljene, v puščavi tavajoče duše, ki so se proglasile za "skrajne radikalce in revolucionarje prvega reda." Vsi, prav vsi igrajo na tipke nevednosti, in nihče izmed njih ne piše v tonu, ki bi dokazoval, da piše za razumne čitatelje.
'' Proletarec'' je storil za izobrazbo ogromnega dela. Razširil je mnogo literature. Pognal je v kot mnogo va-ralic in razbil marsikakšno kombinacijo, ki je pod eno ali drugo krinko organizirala napad na ljudske žepe.
Imel je na svoji strani pristaše socializma in resnice, ki so ga vsi zvesto podpirali toda v najhujši krizi, ki je nastopila po vojni, so ga nekateri zapustili in par se jih je
celo toliko spozabilo, da so šli, četudi skrivaj, v tabor naših nasprotnikov, v katerega so spadali od vsega svojega začetka. V tem času se je iskazalo, kdo je v resnici socialist in kdo je bil socialist le radi mode in reklame.
"Proletarec" in JSZ. sta med tem časom pokopa vana ne samo od klerikalcev, "komunistov", reakcionarnih "liberalcev" in "svobodomiselcev" tipa faliranih izkoriščevalcev jednot, ampak tudi nekateri bivši sodrugi, ki so se umaknili v sladko "brezdelje" in kazali svoje "mu-<čeništvo za narod" ter med, štirimi stenami proglašali konec našega gibanja, socialističnega gibanja sploh.
Taki pojavi niso nič novega. Dogajali so se ko nas ci bilo in se bodo v bodoče. Socialistično gibanje živi. Tu pa tam oslabi kaka stranka, pa se zopet pojavi močnejša kot prej. Tu pa tam mora radi gmotnih težkoč prenehati kak socialistični list, pa se kje drugje zopet pojavi, boljši in večji kot prej.
J. S. Z. in Proletarec sta dva neločljiva dela. Koder "Proletarec" nima naročnikov, so ljudje sicer napredni in radikalni in zabavljajo zoper kapitaliste, ker so jih tako naučili "delavski" listi. Niso pa jih naučili (in jih ne nameravajo), da je za boj proti izkoriščovalnemu razredu potrebna organizacija -— niso jim svetovali, naj se pridružijo socialistični stranki. Nikakor ne! Morda nam bodo vsaj nekateri postali prijaznejši, ako bo varno, ako se bo pokazalo, da se sentiment obrača zopet nam v prilog. Ve-terni listi!
Ko bi bili večji narod, bi Proletarec, tak kot je danes, ne imel tako težkega -boja za obstanek. Ker nas je malo, je med temi "malo" tudi malo takih ljudi, ki hočejo dober list, ki jim ni vseeno kaj čitajo in ki hočejo list, ki zastopa gotova načela in gotov program.
Jaz sem uverjen, da bo Proletarec izhajal še dolgo, da bo izhajal ko bo prenehal še marsikak drug slovenski list. In sem uverjen, da bo JSZ. razšla, da se bo jačala in da si bo pridobila v ameriškem delavskem gibanju še večji ugled kot ga ima danes. Mi smo se zbrali tukaj ker hočemo delati naprej! Ker hočemo uspehe! In ker imamo tako voljo, bomo šli naprej in bomo želi uspehe!
Oven -predlaga, da se poročila urednika in upravnika vzamejo na znanje in se odpre di-skuzija o njih. Predlog sprejet.
Udovich: Zgodovina Proletarca in njegov boj za obstanek mi je znan. Odkar sem v od-boru J. D. T. D. ni imel Proletarec lahkega stališča. Oglasi, ki bi pokrivali del stroškov izdajanja lista, se težko dobe za socialistične časopise. Tisk lista nas največ stane, kajti delavci so v tiskarni plačani po unijski lestvici, kar pomeni, da nam tiskarna toliko več računa za vsako delo.
Predsednik opominja, da je čas zborovanja -pretekel.
Potočnik predlaga, da se čas zborovanja podaljša. Sprejeto.
Kralj pravi, da ne ve, da bi se ljudje pritoževali čez formo. Pritožujejo pa se, da Proletarec ne prinaša dovolj poučnih člankov. Dobro bi tudi bilo, ako bi Proletarec prinašal informativne članke o vladi in njenih funkcionarjih.
Kavčič: Glede vlade se lahko vsak informira pri okrajnih sodiščih. Bi ne bilo umestno, da bi se za vsako informacijo obračali na list, kajti ako bi se vsakemu -posebej odgovarjalo iz urada, bi vzelo preveč časa.
Potočnik: Naš klub je razpravljal o spremenitvi oblike in jo .priporoča. Mnenja smo bili, da bi bila agitacija laglja, ako se to stori. S tem ni rečeno, da je list slabo urejevan. Toda ker se ljudje, kadar se jih vpraša, naj se naroče na list, izgovarjajo, da bi se naročili, ako bi list izhajal v drugi obliki, smo bili za to, da se tej želji ugodi.
Kraintz: Ljudje iščejo le izgovorov, pa se ogrevajo za drugačno formo. List bi pridobil na naročnikih, če bi prinašal več različnih člankov, no pa, ako se mu forma spremeni.
Oven: Ker smo slišali poročilo upravnika, kjer je navajal razliko cene tiska, ki bi jo nam sprememba forme prinesla, moramo biti za sedajno obliko. Proletarec je dobro urejevan. Ako bi prinašal več člankov, bi morali izostati dopisi in poročila iz naselbin, kar pa ni priporočljivo. Dopisi v Proletarcu se razlikujeje od dopisov, ki jih prinašajo drugi slovenski listi. Vsak jih rad čita; kajti ti do-pisi so nekakšna slika našega gibanja iz naselbin, kjer žive naši ljudje.
Koršič: Oblika me ne zanima, pač pa vsebina V list prinaša. Vsak zastopnik Proletarca naj dela,'da' list prihajal v vsako hišo v njegovi naselbini, pa 110 potrebno -pošiljati zunanjnih agitatorjev. Ako se to zw Ir* se bodo tudi stroški zmanjšali. K nam ni treba pošir t' potovalnih zastopnikov, kajti pri nas gledamo, da sa • iztirjamo zaostalo naročnino.
Jauch: Clevelandski sodrugi se strinjajo z vsebino k" jo list prinaša. Umestno bi pa bilo, ako bi se organiziral nekak publicijski odbor, ki bi izbiral članke in jih pri.no ročal uredništvu. Proletarec naj tudi v bodoče prinaša no" vesti kot "Povest o sedmih obešenih", "Mariška" in dobne vsebine.
Zornik pravi, da je umestno, da se pošilja od časa do časa potovalnega zastopnika, ker ima ta več vpliva -mecl ljudmi. Lokalnih zastopnikov, ki bi bili tako agilni, kakor so sodrugi v Carlinvillu, ni veliko. Delati moramo, da se list poveča. To bomo pa storili le, ako se potrudimo, da ga razširimo. Forma naj mu ostane ista, ker se ga laglje hrani.
Kovačič: Imamo zastopnike Proletarca, ki -pa zastopajo tudi druge liste. Tak zastopnik ne more agitirati -uspešno za vse. Zato je potrebno, da imamo potovalnega zastopnika, ki bo agitiral samo za Proletarca.
Olip opozarja, da je čas, da se zborovanje za danes zaključi, ker se vrši ob 8. shod, katerega se bodo sodrugi udeležili. Stavi predlog, da -se zborovanje zaključi in se diskuzija nadaljuje prihodnjo sejo. Predlog sprejet.
Konec seje.
Frank S. Tauchar, predsednik. Christina Omahne, Anton Slabe, zapisnikarja.
TRETJA SEJA 12. JULIJA DOPOLDNE.
Predsednik Tauchar otvori sejo ob 8. zjutraj. Sledi volitev predsednika in podpredsednika. Za predsednika izvoljen Terčelj, za podpredsednika Zornik.
Citata se zapisnika zadnjih dveh sej, ki se z malimi popravki sprejmeta.
Alesh predlaga, da se pošlje brzojavni pozdrav sod. Debsu. Predlog sprejet.
Preide se na nadaljevanje diskuzije glede ofolike lista in drugih stvari, ki so v stiku s Proletarcem.
Lučič zagovarja sedajno formo, že radi tega, ker se ga kot takega lahko veže v knjigo. Priporoča pa, naj se ustreže tistim, ki žele, da bi Proletarec prinašal različne članke. Dobro bi tudi bilo, ako bi se prevajalo dela iz drugih jezikov in se jih priobčevao v Proletarcu. Prinašal naj bi včasih tudi kake članke iz biologije, -sociologije in drugih znanosti.
Oven predlaga, da naj se čas govornikov, ki se udeleže te diskuzije, omeji na deset minut. Sprejeto.
Udovich: Finančno stališče lista je najvažnejše. Kadar rešimo tega, potem lahko govorimo o spremenitvi forme in priobčevanju različnih -člankov.
Kukovatz je za sedajno formo; strinja se tudi s tistimi, ki žele, da bi list prinašal več znanstvenih člankov. Priporoča, da bi Proletarec imel stalnega zastopnika.
Kokotovich je mnenja, da Proletarec posveča premalo pažnje na dogodke v Evrotpi. Prinašal naj bi po možnosti poročila iz evropskega delavskega gibanja. Za razširitev lista naj bi se organizirale rdeče nedelje, to je dnevi ,ki bi bili namenjeni agitaciji za list.
Christina Omahne prečita izčrpek Zapisnika diskuzij-ske seje kluba št. 41, ki ga zastopa kot delegatinja, v katerem so stvari tikajoče se raznih točk dnevnega reda. Zapisnik kluba št. 41 glasi: Akcija za gradnjo Doma JSZ. naj se radi slabih gospodarskih razmer za gotov čas opusti, ker bi povečanje asesmenta ne vplivalo ugodno na članstvo. — Z-bori JSZ. naj se v prilog hranjenja s financami vršijo tam kjer je sedež Zveze. Za slučaj pa, da se zbor vrši drugje, naj se ne pošilja na zbor vseh -članov ek-sekutive, ker se podatke in poročila lahko predloži tudi z omejenim številom. S tem bi se prihranili izdatki na vožnji. Ako se bi pa zbori vršili tam kjer je sedež zveze, bi taki izdatki avtomatično odpadli. — Dalje se zboru predlaga, da se, ako le mogoče, radi sedanjih gmotnih potež-koč oblika Proletarca spremeni kakor tudi gradivo istega v toliko kolikor je potrebno, da se pridobi zanimanje do čitanja istega ®®® neukimi, ki trdijo, da takega gradiva nikakor ne morejo razumeti. Z istega razloga se -priporoča, da se priobči v9e dopise tako kot so poslani, to je v bolj domačih besedah,
HPx>a da se potom urednika preustroji in se jili napolni B°viSo&inii slovniškimi in mednarodnimi besedami, ki jih ¥ še pristnem Slovencem težko razumeti. — Dalje pripo-Čamo, se ena stran v listu posveti izključno ženstvu, 1 gvrho da se jih izobražuje družabno, da bodo tako v tem I hu zamogle vzgajati mladino, sicer bo prihodnja generala stala tam glede razumevanja političnih problemov kakor stojimo sedaj mi. Izrecno se priporoča, da prenehajo si napadi, oziroma nesmiselne debate v javnosti med stran-lafflij kar Je v cel°ti stranki več v škodo kakor v korist. Podvzame naj se vso pozornost na to, da pride do čimvečje-a sporazuma in združenja, kar je načelo vseh resničnih delavskih boriteljev in edino prava pot do naših ciljev.
Zaitz odgovarja na poročilo delegatinje Omahne, da jjer se sedanji zbor vrši v Clevelandu, bodo izdatki manjši kakor pa če bi se vršil v Chicagi, kjer je sedež zveze. Bili bi manjši tudi če bi se ga udeležili vsi člani eksekutive. V ostalem pa bomo o tem govorili kadar pridejo na dnevni red pravila, ako bo potrebno.
? Glede forme lista pravi da je že govoril, in omenjal jo ■je tudi upravnik. Glede gradiva: Ako ga čitatelji ne razumejo, se ga morajo naučiti razumeti! Ni drugače. Ne list nazaj, ampak čitatelji ki ga ne razumejo, morajo iti naprej. Dopisi so pisani v smislu kot so poslani. Kdor more pisati slovnično, gredo v list kot jih dobimo, kdor ne more, jih slovnično uredimo, in če potrebno spravimo v harmonijo'. Pred kratkem smo dobili dopis iz Carlinville s pripombo, da naj bo priobčen dobesedno, ker je bil proti stališču naše stranke in JSZ.
Želji smo ugodili, dasi ne bi škodilo, če bi se dopis slovnično uredilo in ga spravilo v soglasje. Nihče se na uredništvo ni pritožil radi dopisov in če pritožb ni, mi je neumljivo, čemu naj bi prihajali nasveti kako urejevati dopise. Slabo spričevalo je ,ako se kdo pritožuje, da je v dopisih preveč visokih slovniških in mednarodnih besed in so radi tega težko umljivi. Dopisi v Proletarcu so pisani v prav poljudni slovenščini in vsakdo, ki zna čitati naš jezik, jo lahko razume — ako hoče. Istotake članke, kdor jih hoče čitati in razumeti, jih lahko čita in razume.
Lahko je priporočati, naj prestanejo vsi napadi in nesmiselne debate med strankami. Prah lahko. Le, da se priporočila včasi napačno naslavljajo. " Proletarec" ne napada in ne vodi nesmiselnih debat. Vsakdo ki ga čita, bo to priznal. Napadajo drugi in napadajo z namenom ugonobiti Proletarca in JSZ. Saj je bil s tem namenom kupljen celo list, ki stane prizadete že precej tisočakov, in edini namen dotičnega lista je napadati Proletarca in voditi "nesmiselne" debate. Mislim, da mi ni treba dokazovati, kdo napada in čemu. Niti ne rabimo naukov za združenje. Mi propagiramo solidarnost in toleranco med delavskimi političnimi skupinami. Mi se nismo ločili od nikogar in nismo skušali razbiti nobene delavske organizacije. Drugi so šli od -nas z namenom da nas napadajo in uničijo našo organizacijo, kar se jim seveda ni posrečilo in se jim ne bo. "Proletarec" je bojevni list bojevne organizacije, toda v borbi z nasprotniki je stvaren in gentle-mar.ski. Dobe pa se ljudje ki tega ne razumejo in ne razločujejo, kaj je toleranca. Kadar nas nasprotniki obsipajo z napadi in jim Proletarec odgovarja, pa mislijo da je list netoleranten.
Jereb pravi, da se uredniku ne more nalagati kakšen jezik naj rabi in kakšno slovnico, ker to on 'bolje razume kot drugi. Z dopisi je zadovoljen in tudi drugi.
Zaitz pravi, da je ravnokar prejel zapisnik 6. konference klubov JSZ. v Pa. za priobcitev v Proletarcu. Ker so v njem sugestije tikajoče se lista, jih je prečital.
Terčelj meni, da imajo ljudje različne okuse in kadar prično svetovati, svetujejo različno. Na 6. konferenci klubov JSZ. v Pa. se je o listu razpravljalo stvarno in z namenom, da se mu koristi.
Zornik: Proletarec je socialistični list, zato se ga mora urejevati v tem smislu. Ljudje, ki ga ne čitajo, ga največkrat kritizirajo. Ce bi ga čitali 17 let kot ga jaz, pa bi kritike prenehale.
L Oven predlaga, da naj ostane sedajna forma Proletarca. Spremenitev forme naj se prepussti upravnemu odboru Proletarca, kadar uvidi, da bo to z agitacijskih razlogov koristno in izvedljivo. Predlog sprejet.
Udovich govori o sklepu zadnjega zbora, tikajoč se selitve Proletarca v Cleveland. Vprašuje, če ne bi bilo "mestno, da se o tem zopet razpravlja.
Jauch pojasnuje, kako je končala ta akcija, v kolikor se tiče kluba št. 27 Clevelandu. Tozadevna klubova izjava je bila objavljena v Proletarcu in delegatom je klubovo sedanje stališče glede selitve lahko znano. Klub št. 27 smatra, da je za sedaj najboje da ostane Proletarec v Chi-cagi in je akcijo za selitev opustil.
Britz pravi, da je vseeno kje izhaja Proletarec, ako je urejevan kot splošen socialistični list, namenjen za splošno cirkulacijo med vsemi ameriškimi Jugoslovani.
Tauchar predlaga, da ostane Proletarec v Chicagi. Sprejeto.
Maslač je mnenja, da bi bilo dobro, ako izda Proletarec nekakšne karte in jih razpošlje klubom, katerih člani bi se zavezali, da prispevajo gotovo vsoto v podporo listu.
Tauchar je za to, da bi Proletarec postal obligaten za člane J. S. Z. Naložil naj bi se poseben asesment 20 ali 25 centov na člana mesečno.
Zaitz: V unijah in podpornih organizacijah bi bilo priporočilo sod. Taucharja umestno, ker bi se ga lahko izvedlo. Vse drugače je pri politični organizaciji, kjer član ne pričakuje nikake podpore v slučaju bolezni ali stavke. Ako sklenemo, da postane Proletarec obligaten za člane J. S. Z., ga ne bomo razširili, kajti skoro vsak, ki je član Zveze, je tudi naročnik na Proletarca.
Kukovatz se strinja s priporočilom sod. Taucharja in želi, da bi se sprejele njegove sugestije.
Oven: O tej stvari -smo govorili tudi na seji kluba št. 1. So člani, ki nič kaj radi ne plačujejo že te prispevke; če se jim naloži še poseben asesment, jih bo še težje obdržati v organizaciji.
Artač pravi, da bo njih klub delal kar največ mogoče, da se bo list v naselbini razširil.
Potochnik ne verjame, da bi bile Taucharjeve sugestije izvedljive. Proletarec ne bi pridobil na naročnikih, če se uvede, da postane obligaten za člane Zveze.
Pogorelec: Agitacija med člani in nečlani Zveze bo najuspešnejše sredstvo za razširjenje lista. Umestno bi bilo, ako bi se zaneslo posebno točko v opravilnik oziroma dnevni red glede agitacije za list. Pravi, da kar se tiče članov, so v veliki večini naročniki Proletarca in bi sprejem Tavčarjeve sugestije na pomnožil cirkulacije lista.
Kotar je mnenja, da bi, ako bi sprejeli točko, da postane Proletarec obligaten, zgubili mnogo članov. Najboljša pot je, da dobimo dobre agitatorje med članstvom, ki bodo delali, da se vsak, ki pristopi k socialističnemu klubu, naroči na list.
Udovich predlaga, da se debata o tem zaključi. Predlog sprejet.
Alesh apelira na zborovalce, naj bodo kratki v svojih izvajanjih, ker je več važnih vprašanj na dnevnem redu, katere se morajo rešiti. Predlaga, da se zadeva lista in način agitacije prepusti upravnemu odboru Proletarca. Predlog sprejet.
DELO PROSVETNEGA ODSEKA J. S. Z.
John Olip, član prosvetnega odseka J. S. Z., je podal poročilo k 4. točki dnevnega reda, '' Delo prosvetnega odseka JSZ.," ki so ga podpisali člani odseka Ivan Molek, Jo-ško Oven in John Olip. (To poročilo je objavljeno v tej št. "Proletarca" in se smatra kot del zapisnika.)
Na koncu poročila je J. Olip v imenu prosvetnega odbora predložil zboru sledečo rezolucijo:
Peti redni zbor Jugoslovanske socialistične zveze v Clevelandu, O., uvideč neobhodno potrebo samostojnega kulturnega gibanja med jugoslovanskimi delavci v Združenih državah v svrho, da se naši delavci osvobode izpod strupenega vpliva kapitalistične lažikulture ,sklene:
Prosvetni odsek J. S. Z. naj vrši še nadalje nalogo, katero mu je odmeril prejšnji zbor. Zbira naj vse potrebne informacije o prosvetnem delovanju med jugoslovanskimi delavci v Ameriki in naj skuša na podlagi danih moči in sredstev zaobrniti to delovanje v tir proletarske kulture, ki bo služila interesom in ciljem razredno zavednega delavstva. Odsek naj skuša v sporazumu s tajništvom io eksekutivo J. S. Z. organizirati centralo za oskrbovanje klubov J. S. Z., društev Izobraževalne akcije in drugih naprednih organizacij, ki se pridružijo, z igrami, ulogami ter drugimi potrebščinami za oder, dalje z notami za pevske zbore, knjigami za potovalno knjižnico in lokalne knjižnice ter čitalnice in s predavatelji ter s pripomočki za predavanja o poljudnih znanstvenih in drugih predmetih. Klubi
J. S. Z. in društva izven naše organizacije, ki stopijo v prosvetno centralo, naj odškodujejo odsek za prejete potrebščine kakor bo že določila eksekutiva J. S. Z.
V svrho, da se naše prosvetno gibanje razširi na vse jugoslovanske narodnosti, naj bodo te narodnosti proporčno zastopane v odseku.
Prosvetni odsek mora osebno poročati o svojem delu na prihodnjem rednem zboru J. S. Z.
Prosvetnik odsek J. S. Z.: Ivan Molek, Joško Oven, John Olip.
Alesii pravi, naj bi se delo prosvetnega odseka raztezalo tudi na društva Izobraževalne akcije JSZ. v smislu tozadevne resolucije, ki smo jo sprejeli na prošlem zboru. Razveljavi naj se le točka lanske resolucije o Izobraževalni akciji JSZ., ki določa da mora imeti JSZ. gotovo število članov predno prične izvajati akcijo v začrtanem obsegu. Nato predlaga: V. redni zbor JSZ. uvideva potrebo razveljaviti zaključek IV. rednega zbora JSZ., ki se glasi, da JSZ. prične aktivno izvajati program "Izobraževalne akcije JSZ." čim doseže zveza tisoč članov. Bodoči eksekutivi ta zbor nalaga, da prične izvajati v prejšnji resoluciji za-popaden program takoj neglede na število zveznega članstva.
(Ta predlog je bil sprejet kot dodatek k resoluciji prosvetnega odseka.)
Zaitz predlaga, da se referat sod. Olipa vzame na znanje, resolucija pa naj se izroči zaeno z Aleševim dodatkom resolucijskemu odseku. Sprejeto.
Zaitz predlaga, naj se prekine z dnevnim redom in se da beseda sod. Martinčku, uredniku glasila Češke socialistične federacije. Predlog sprejet. Nato predstavi sod. Pogorelec zborovalcem sod. Martineka.
Sod. Martinek omenja, da jo vesel, ker moro posetiti zborovanje J. S. Z. Govori o bojih, ki so jih imeli češki sodrugi, ko so pričele vstajati med njimi razne struje in začele s svojim razdiralnim delom. Dosegli so toliko, da je socialistična organizacija postala šibkejša; niso jo pa uničili. Toda razmere za socialistično delo postajajo boljše od dne do dne. Nasprotstva se ublažujejo. Ne bo dolgo, ko bodo naši nasprotniki sprevideli, da je bila njih taktika napačna in da so se motili, ako so mislili, da bodo uničili našo organizacijo. Znamenja so že tu, ki kažejo, da je prišlo tudi y njih vrste spoznanje, ki nas bo privedlo zopet skupaj v socialistično organizacijo. Podal je tudi sliko aktivnosti med češkim in slovaškim delavstvom, govoril je o zadružnem gibanju med Čehi, o njihovih političnih, športnih in drugih organizacijah.
Pogorelec se zahvali sod. Martineku za njegov govor, na kar se preide na diskuzijo o referatu sod. Olipa.
Kavčič vprašuje, ako ima tajništvo ali eksekutiva J. S. Z. kake podatke glede čitalnic, ki jih lastujejo klubi. — Se mu pojasnuje, da je prosvetni odsek razposlal vprašalne pole na klube, tikajoče se kulturnega dela v klubih, na katere pa niso vsi klubi odgovorili.
Krmelj pravi, da njih klub lastuje čitalnico; za ustanovitev pevskega zbora pa nimajo dovolj sposobnih moči.
Potochnik: Za ustanovitev dramatičnega odseka je v Detroitu bolj težko, ker nam primankuje diletantov; tudi so Slovenci v Detroitu preveč raztreseni, da bi se redno udeleževali skušenj, posebno še, ker nimamo nikjer svojega središča in ne primernih prostorov za vprizarjanje iger. Ako se zgradi Narodni dom, za katerega se sedaj vrši agitacija, se bo tej situaciji odpomoglo. Klub pa ima svojo knjižnico in pevski odsek "iSvoboda".
Gaiden: Referat sod. Olipa je jako zanimiv. Razume se, da je kulturno delo v klubih potrebno. Toda še bolj pomembno in važno je vzgojevalno delo. Podvzela naj bi se akcija za prirejanje predavanj, na katerih bi se razmo-trivala socialna, ekonomska in znanstvena vprašanja. Naši ljudje so vse premalo poučeni o teh stvareh. Kadar jih enkrat zainteresiramo s predavanji, jih bomo tudi laglje pridobili za naše ideje. Vzgojevalno delo je najvažnejše, ki ga more vršiti J. S. Z.
Kralj: Pri nas prirejamo igre. Težkoče, ki onemogo-čujejo večkratno prirejanje, so v tem, ker klubi ne lastujejo svojih dvoran, ki bi odgovarjale potrebam, ki jih večje in pomembnejše igre zahtevajo.
Alesh se strinja s sugestijami sod. Gardena, da bi se podvzela akcija za prirejanje predavanj. Pravi, da nam to že nalaga točka glede Izobraževalne akcije. Društvom, ki
podpirajo to akcijo, moramo pokazati, da smo pripravi' • storiti v tem oziru, kolikor nam bo mogoče.	leni
Oven apelira, naj zbor sprejme resolucijo, ki jo loži sod. Olip. Prosvetni odsek pa naj skuša organizira kulturno in vzgojevalno delo po naselbinah v kolikor bodo dopuščala sredstva.	^
Luičč pravi, naj se to delo organizira sistematično Smatra potrebnim, da se podvzame akcija za ustanovit potovalnih knjižnic. To bi pripomoglo, da bi ljudje veS' čitali in se pričeli zanimati za socialistične ideje.
Zaključek dopoldanske seje.
ČETRTA SEJA 12. JULIJA POPOLDNE.
Predsednik John Terčelj otvori sejo ob 1. popoldne
Zornik apelira, naj bi bili delegatje kolikor mogoče kratki v svojih govorih. Referanti so izpolnili svoje predmete precej natanko; zato ni potreba tako obširne disku-zije.
Zaitz: Prosvetno delo se 'bo vršilo uspešno le tedaj, kadar bo dovolj ljudi, ki se bodo zanimali zanj. Mi se moramo izobraževati sami. Izobraževalna akcija je važna toda ljudi moramo navaditi, da se bodo udeležavali predavanj in iger. Ustvariti moramo željo po izobrazbi; naloga soc. klubov pa je, da se vzbudi to razpoloženje med našimi ljudmi. Kar potrebujemo po naselbinah, je, da se vzgoji dovolj sposobnih ljudi, zmožnih vršiti prosvetno delo.
Udovich: Večina naših sodrugov je preobložena z raznimi deli, ki jih zahteva socialistična agitacija. Ni vselej prilika, da bi zasledovali razne stvari, tikajoče se dramatike, pevskih zborov, predavanj itd. Ako bi imeli finančna sredstva, organizirala bi se v večjem obsegu dramatika in predavanja. Sodrugi naj gledajo na to, da bodo društva v njih naselbini podpirala Izobraževalno akcijo J. S. Z., kar bo pripomoglo, da se kulturno in vzgojevalno delo, ki ga vrši Zveza, razširi.
Preide se na točko "Gibanje za ustanovitev federativne stranke ameriškega delavstva."
V. Gibanje za ustanovitev federativne stranke ameriškega delavstva.
Zaitz poroča k 5. točki dnevnega reda. Omenja razprave o gibanju raznih struj med ameriškim delavstvom, ki se nagibajo k bolj in bolj izrazitemu nazoru, da se mora ameriško delavstvo tudi v politiki postaviti na lastne noge. Pravi, da je "Proletarec" o vseh zborih, konvencijah in konferencah, na katerih so je razpravljalo o tem problemu, obširno poročal in raditega je to gibanje našemu članstvu znano. .Slika prizadevanje socialistične stranke od njene detroitske konvencije naprej, na kateri je sklenila, da se direktno obrne na unije z vprašanjem, ako so pripravljene v politiki nastopati skupno s socialisti v skupni delavski stranki. Izvaja, kako je nastala Konferenca za progresivno politično akcijo, v kateri sodeluje tudi socialistična stranka, ki je v nji samostojna enota in bo kot taka ostala. Poroča o poteku konvencije Konference za progresivno politično akcijo, ki je noininirala senatorja La Folletta za predsedniškega kandidata, in o poteku konvencije soc. stranko, ki je indorsirala ta sklep KPPA. in sklenila sodelovati v letošnji predsedniški kampanji skupaj z unijami in progresivnimi skupinami za skupne kandidate; medtem pa 'bo naša stranka imela skoro povsod svoje kandidate v državne urade. Poroča, da je bil navzoč na obeh konvencijah, ki sta so vršili v Clevelandu, prva 4. in 5. julija in druga 6., 7. m 8. julija t. 1.
Kar socialistična stranka hoče, je, da pridobi unije za samostojno politično akcijo. To ji je že v veliki meri uspelo in ker se strankini funkcionarji zavedajo, da se bo moralo ameriško unijsko delavstvo, tudi če se ne bi hotelo, odtrgati stari taktiki "nagrajevanja prijateljev in kaznovanja sovražnikov'' ter se osvoboditi iz objema stare, škodljive politike, zato vztrajajo v sodelovanju s KPPA., ki bo v doglednem času prineslo naši stranki velike moralne uspehe. In naš največji uspeh bo, kadar bo organizirano ameriško delavstvo sledilo delavstvu drugih dežel in se organiziralo v delavski stranki. To je cilj, ki ga naša stranka zasleduje s to taktiko. Treba priznati, da so se naši v0" dilni sodrugi v tem oziru izkazali za zelo spretne stratege in požrtvovalne, nesebične delavce.
Priporoča delegaciji v svojem govoru, da indorsira sklepe soc. konvencije in se pridruži delu soc. stranke v novi orientaciji z enako vnemo in enako vztrajnost kakor
so se ga lotili naši ameriški sodrugi, ki so čakali na to pri-■ j0jnost toliko let in ko so jo dobili, jo niso pustili iti mimo. 1 Poroča o razpravah glede sodelovanja naše stranke s j£PPA. in indorsiranju La Folletta za predsedniškega kandidata, ki so se vršile na soc. konvenciji. Opozicija proti sodelovanju in indoTsiranju skupnih kandidatov je bila majhna. Debs se je izrekel za stališče večine. Pred konvencijo je izgledalo, da bo opozicija večja, in to vsled tega, ker članstvo ni bilo dovolj poučeno o gibanju zapopadenem v KPPA., iz katerega se ima organizirati ameriška delavska stranka ali kakorkoli se bo imenovala, r Slika zgodovino soc. stranke in njeno izolacijo do zad-Kjjega časa. Vse dotlej, dokler bo socialistično gibanje navezano samo na članstvo soc. stranke in se bodo unije motale okoli političarjev starih strank in neodgovornih progre-sivcev, ne moremo pričakovati, da bo socialistično gibanja v Ameriki postalo resnična politična sila. Postala pa bo kakor hitro se ameriško delavstvo reši konfuzije v politiki in rjjjne graditi svojo politično silo — svojo stranko! Kdo naj delavstvu pomaga k tej osamosvojitvi, ako ne socialistična stranka, ki se je toliko let trudila da doseže prav to kar je dosegla sedaj. Nikakor ne smemo pričakovati, da bodo mase delavstva postale čez noč zrele za našo stranko. To pride polagoma. Glavno je da ga pridobimo v delavsko stranko, v kateri bo soc. stranka delovala kot samostojno telo, v kateri bo vzgojevalna enota, ki bo gnala to skupno stranko naprej in naprej vedno bližje v pravo socialistično stranko. Približno podoben proces se je vršil in se vrši v Angliji.
' Socialistična stranka bi naredila kapitalistom in nazadnjaškim unijskim voditeljem veliko uslugo, ako bi ostala izolirana in -nominirala svoje kandidate. Ker tega ni storila, so jo pričeli napadati kakor hitro je zaključila da ostane v KPPA. in bo agitirala za njene kandidate (predsedniškega in podpredsedniškega) ter delovala, da se meseca januarja ustanovi skupna stranka, kakor je bilo zaključeno na konvenciji KPPA. Veliki dnevniki so o sklepih naše konvencije pisali, kakor da jim je žal za našo stranko, ki se je "zapisala poginu". Toda v par dneh so prenehali plakati nad "nesrečno" usodo soc. stranke m pričeli svariti ameriško ljudstvo (kakor da jim je ljudstvo najdražja stvar na svetu), naj se varuje socialistične nevarnosti, ki preti preplaviti unije s svojo nevarno propagando in se utrditi v njih ter jih voditi v boju proti "ameriškim institucijam''.
Nadalje omenja težke naloge ki jih imamo pred sabo, toda začetek je storjen in sedaj je treba vztrajati m graditi. V teku let bo delavstvo Zedinjenih držav vse drugačna sila kot danes, — kar bo zasluga socialistične stranke!
Zornik: Občujem mnogo z Amerikanci. Vem, da je med njimi sentiment, da se ustanovi delavska stranka. Dolžnost socialistov je, da gredo naproti unijskemu delavstvu in ga pridobe, da se organizira v svojo stranko, neodvisno od starih kapitalističnih strank. O tem smo razpravljali na seji našega kluba, ki je sklenil, da bo podpiral akcijo za ustanovitev take stranke.
Oven: Nisem preveč navdušen za La Folletta. La Follette ni socialist, kar je že sam večkrat izjavil. On le predstavlja nezadovoljne farmarje in delavce. Vem da tudi socialistična stranka ne reprezentira ameriškega delavstva, kakor ga ne reprezentirajo strokovne unije. Nihče ne ve, kako se bo vse to izteklo. Bojim se, da bo akcija, ki jo je podvzela stranka, škodila J. S. Z., če ji bomo sledili. Dobro bi bilo, ako se spiše resolucijo, ki bi pojasnevala stalisce Baše Zveze v tem pogledu.
Pogorelec predlaga, da se prečita izjavo, ki jo je sprejela konvencija Soc. stranke, ko je indorsirala La Folletta *a predsedniškega kandidata. Predlog sprejet, — Po pre-čitanju deklaracijo se diskuzija nadaljuje.
TJdovicli: Problem, ki je pred nami ,je precej zamo-Bil sem razočaran, ko sem čital, da je stranka indor-®lrala La Folletta. Toda ko sem slišal argumente in po-jasnevanja, zakaj je stranka to storila, sem prišel do prepričanja, da se je ravnalo pravilno. Strinjam pa se s sod. uviiom, da se spiše resolucija, ki bo razjasnevala stališče /veze.
Jereb vprašuje, če bo La Follette nastopil kot neodvisni *andidat, ali kot kandidat kake nove stranke. Da je La *°Hette poštenjak, o tem ni dvoma. Toda on se ni nikdar
izrazil za odpravo kapitalističnega sistema; skuša ga le reformirati. Raditega se ne more navduševati za La Folletta.
Zaitz pojasnujc, da bo La Follette nastopil pri jesenskih volitvah kot neodvisen kandidat, toda vendar ikot kandidat organiziranih delavcev. in kmetov. Sedaj ni časa, da bi se ustanovilo novo stranko. Ta se bo ustanovila po volitvah, na konvenciji meseca januarja, če bo ameriško delavstvo pokazalo voljo za to v tej kampanji.
Alesh povdarja, da je važno, da se skristalizirajo pojmi glede koraka, ki ga je stramka podvzela. Zato je potrebno, da delegatje povedo svoja mnenja, predno se napravijo kaki zaključki. Ne verjame, da ni stranka d©bro premislila, ko je indorsirala La Folletta, Socialistična stranka ne misli, da je oseba La Follette vse. Toda stranka se zaveda, da je La Follette predstavnik gotovega gibanja, ki postaja močnejše od dne do dne. Mi se ne smemo brigati, kaj porečejo o nas takozvani komunisti. Blatili so nas poprej, nas sedaj in nas bodo pozneje. To je njih delo. On je prepričan, da bi si naša Zveza zada smrten udarec, ako bi odstopila od soc. stranke in se priklopila npr. k W. P.
Tauchar: Delegatom naj se da dovolj časa, da povedo svoje misli. Oni morajo prinesti svojim klubom jasno sliko o zaključku, socialistične stranke. Tako ne bo mogel nihče trditi, da se ni dalo besede tistim, ki se popolnoma ne strinjajo s sklepom Soc. stranke.
Zaitz pravi, da smo toliko pisali o tem gibanju in ga razjasnjevali našemu delavstvu ravno vsled tega, ker smo •vedeli, da prihaja gibanje ameriškega delavstva v tej deželi na novo polje — na pot skupne politične stranke unij, soc. stranke in organiziranih farmarskih skupin in progresivnih organizacij. Za nas tu ni vprašanje da li je stranka storila prav ali ne. Koliko izmed tujerodnih delavcev se sploh zanima za ameriško delavsko gibanje? Koliko jih je, ki bi ga skušali razumeti? Ravno to nerazumevanje je vzrok, da W. P. naleti na fiasko ob vsakem svojem koraku. Ves njen radikalizem je ne samo skrajno oportunističen ampak tudi zelo neroden ob enem, kar je pokazal tudi njen zadnji fiasko s šentpavelsko konvencijo. — Mi vsi bi radi, da bi ameriško delavstvo prišlo čim prej, v masah, direktno v soc. stranko in nastopalo kot socialisti, ampak to se ne zgodi mahoma. Komur je kaj za soe. stranko, bo delal praktično, bo delal tako da bo stranki koristil in socializmu.
Nato izvaja, da ker smo že pri tej točki, jo morda umestno da se prečita pismo, ki ga je dobilo tajništvo iz urada jugoslovanske sekcije W. P. Podpisal ga je njen tajnik, toda spisal pa neki G. Novak, ki je znan v naselbinah kjer se je nahajal radi svojega ruvarenja proti JSZ. in soc. gibanju. Po prečitanju pravi, da je lahko vsakemu jasno kakšne namene ima poslano pismo, oziroma vabilo v "enotno fronto". Naziva se nas za sodruge in nam pravijo, da smo "od nekdaj stali na stališču razrednega boja." Ampak kako pišejo o nas v svojih listih? Citiranje Abrahama Cahna v tem pismu je navadno potvarjenje, kajti Cahn ni tega nikdar govoril. Ce bi prišlo pismo od poštenih ljudi s poštenimi nameni, bi bilo vredno, da se nanj odgovori in da se o njem razpravlja. Toda v tem slučaju imamo opraviti z neznanimi ljudmi, ki jim ni v boju proti socialistični stranki nobena laž pregrda in nobeno sredstvo pre-umazano.
Kukovatz pravi, da je želja zavednega delavstva, da bi se našla pota za skupno akcijo v boju proti skupnemu sovražniku. Medsebojni spori so delavstvu samo v kvar. Kar se tiče nove orientacije soc. stranke in njene taktike v sedanji predsedniški kampanji, priporoča, da se predloži stvar našim klubom v razpravo.
Kokotovich izvaja, da je s to potezo soc. stranka dala svojim organizacijam priliko za delo v obsegu kot ga še niso imele. Naš delokrog se je razširil. Naši zastopniki bodo delali v kampanjskih odborih z zastopniki unij in tako se bomo zbliževali in spoznavali. Na kritike v taboru detin-skega levičarstva se nam ni treba niti ozirati. Kako rada bi imela W. P. to pozicijo v KPPA. kot jo ima sedaj soc. stranka! Ker se jim ni posrečilo prizadevanje uriniti se v ospredje, in posrečilo §e jim ni ker nimajo odkritosrčnih namenov in ker niti sami ne vedo kaikšno "taktiko" bodo imeli jutri, se jeze na vse izven njihovih ozkotirnih vrst.
Garden: Ne čudim se koraku, ki ga je podvzela stra.n-ka, ko je indorsirala La Folletta; čudim pa se tistim sodrugom, ki mislijo, da je bila s tem storjena napaka. Platforma La Folletta ni na prvi pogled radikalna, pač pa jo praktična. Radikalno gibanje v Ameriki se ni znalo pri-
lagoditi psihologiji ameriškega delavstva. To je bil tudi vzrok, da ni imelo to gibanje skoro nobenega vpliva v strokovnih organizacijah.
Olip predlaga deset minut odmora. Sprejeto. Po preteku tega časa se diskuzija nadaljuje.
Pogorelec: Socialistična stranka je iskala potov, kako bi razširila svoje delovanje med unijsko delavstvo, že od detroitsike konvencije. Ožji stik z ameriškimi unijami je potreben, ako hočemo zanesti ideje socializma med delavstvo. Te unije bodo podpirale La Folletta pri jesenskih volitvah. Ako bomo znali previdno postopati, bomo s pomočjo unij dosegli, da se v bližnji bodočnosti organizira močna delavska stranka. Ako nas 'bodo "čisti" radi tega koraka obsojali, nas to ne sme motiti. Morda bomo vsled tega zgubili nekoliko članov, ki se ne bodo mogli sprijazniti s to potezo, toda na drugi strani sem prepričan, da bodo njih mesto zavzeli novi. Da je korak, ki ga podvzela Soc. stranka, pravilen in v interesu delavstva, o tem ne more biti nikakega dvoma.
Artach: Ako pogledamo delovanje W. P., bomo pro-liašli, da so bili že za vsakojake kompromise, čeprav to taje. Vse zavijanje njih glasil ne more tega zanikati. Ker či-tam Proletarca in "D. S.", mi je njih delo znano.
Kukovatz: Gotovo je, da nam La Follette ne bo prinesel socializma, noben socialist ne pričakuje tega. Vendar pa je dolžnost naše Zveze, da podpira akcijo, ki jo je zavzela Soc. stranka, že radi tega, ker nam bo to pripomoglo izvajati ril razširjati naš program.
Jauch: Bil sem vesel, ko je nam govoril sod. Sliarts' in pojasnil, zakaj se je stranka zavzela za novo politiko. Njegov govor je bil prepričevalen in pričakoval sem, da se ne bo toliko debatiralo o tem. vprašanju. Ni se nam treba brigati, kaj piše "D. iS." in drugi komunistični listi. Kaj pa so že dosegli s svojim ruvanjem proti nam in Soc. stranki? Pri nas v Clevelandu-'ne morejo pokazati nikakega uspeha. Pustimo jih, naj nas napadajo, se bodo že naveličali. Najboljše je, da te ljudi ignoriramo.
Zgonik pravi, da so razpravljali na seji kluba o ustanovitvi ameriške delavske stranke, člani so bili za to, da se podpira vsako akcijo, da si ameriško delavstvo ustvari svojo lastno stranko. Ako se bo našo organizacijo radi tega napadalo od strani listov kot je "D. iS.", se članstvo ne bo dalo motiti ali zavajati.
Olip predlaga, da zbor odobri stališče in sklepe Socialistične stranke, ki jih je sprejela na svoji konvenciji. Predlog sprejet, z vsemi proti trem glasom.
Tauchar želi, naj bi se odbor, ki bo spisal resolucijo, oziral na diskuzijo delegatov glede ustanovitve nove stranke ameriškega delavstva, in naj se jo v tem smislu sestavi.
Zornik razlaga, da imamo odprto pot glasovati za socialistične kandidate. Stranka bo imela svoje kandidate skoro v vseh državah. Ako se bo komu zdelo napačno glasovati za La Folletta, ki bo na čelu liste, pa naj njegovo ime izpusti in glasuje samo za socialistične kandidate.
Oven predlaga, da se zboruje do 6 ure. Sprejeto.
Alesh predlaga, da se pismo tajnika jugoslovanske sekcije W -P. zavrže. Predlog soglasno sprejet.
žlemberger predlaga, da se debata o 5. točki dnevnega reda zaključi. Sprejeto.
VI. Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah.
Terčelj poda referat o VI. točki dnevnega reda, "Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah". Govoril je obširno o unijah, v prvi vrsti premogarski, v kateri je največ naših članov. Izvajal je o možnosti za socialistično agitacijo v unijah in o uspehih in neuspehih take agitacije. Izražal je upanje, da bo v bodoče radi naše nove orientacije socialistična agitacija v strokovnih organizacijah uspešnejša.
Za uspeh agitacije v unijah je potrebno, da so socialisti, ki so člani unije, organizirani za agitacijo. Udeleževati se morajo sej unije in biti aktivni agitatorji za unije. V debatah morajo zagovarjati svoja stališča in govoriti prepričevalno, da dobe na svojo stra.n članstvo. To je lahko za ameriške sodruge, ako so sposobni v debatah in če imajo potreibno znanje, toda za tujerodne delavce, ki ne znajo dobro jezika, stvar ni tako lahka. Mogoče pa je vsakemu agitirati za širjenje socialističnih časopisov. Vsakdo lahko agitira od ust do ust, deli okrožnice, liste in brošure, oglaša soc. shode itd. Vsak posamezen sodrug lahko mnogo stori v agitaciji, samo ako hoče biti agitator.
Na unije prihajajo pisma razne vsebine iz razniv, dov in od raznih ljudi. Seveda prihajajo tudi iz socialist'!^ uradov. Če nam je odbornik naklonjen, bo pismo i i in rešeno povoljno. Ako ni, morajo skrbeti člani, ne zavrača brez razprave.
Več kakor v unijah lahko storimo v tistih organi I jah, katerih članstvo govori naš jezik. V mislih !~
imam nofl -i
porna društva. Pridobiti te za stvar socializma ni nič .3! važno kakor pridobiti unije. V tem oziru poskušamo sto^SB ikolikor največ moremo v državi iz katere prihajam šali bomo storiti še več. Prirejali bomo shode posebn 3 tej kampanji in posegli s socialistično besedo v vse k<vtV8 kjer žive delavci.	j^^^H
Tauchar predlaga, da se poročilo sod. Terčelja spreim ^ Predlog sprejet.
Britz pripomni k poročilu, da sentiment v unijah še ni ugoden, da bi se potom korespondence uplivalo na član-stvo in kaj doseglo za socialistične ideje.
Jauch: Socialistična stranka je polagala do zadnjega časa premalo pažnje unijam. V starem kraju so ibile strokovne organizacije nekakšna šola socializma. Delati se ho moralo, da pridejo v odbore strokovnih organizacij razredno zavedni ljudje, potem bomo pridobili tudi strokovno organizirano delavstvo za socialistične ideje.
Kavčič pravi, da ako je v uniji skupina dobro organiziranih sodrugov, se njen vpliv kmalu čuti. Misli, da vsakdo lahko na en ali drug način agitira za našo stranko bilo kjerkoli. Za vpliv in kontrolo v unijah pa je potrebno, da imamo v unijah sposobne sodruge za vodstvo.
VII. Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij. Anton Garden referira o VII. točki dnevnega reda. Njegov referat, v katerem je obširno obdeloval svoj predmet, je izšel serijalno v Proletarcu. Prvi del je bil pri-občen v 884. štev. Proletarea.
Oven predlaga, naj se Gardenov referat sprejme in da naj se o njem radi pomaikanja časa ne debatira. Predlog podpiran in sprejet. Konec seje.
John Terčelj, predsednik. Christina Omahne, Anton Slabe, zapisnikarja.
PETA SEJA 13. JULIJA DOPOLDNE.
Predsednik Terčelj otvori sejo ob 8 uri. Sledi volitev predsednika in podpredsednika. Predsednikom izvoljen Udovich, podpredsednikom Zgonik.
Koršič se oglasi k dnevnemu redu s priporočilom, naj predsednik bolj pazi na prijave delegatov, ki žele besedo. Omenja, da niso dobili vsi besede, ki so se priglasili.
Čita se zapisnik 3. seje, ki je sprejet kot čitan. Zapisnik 4. seje se sprejme s popravki.	^^H Preide se na razpravo glede dnevnic, da bo tajniku mogoče urediti izplačila.
Oven predlaga, da se plača članom eksekutive in re-ferantom $5.00 dnevnice. Predlog sprejet.
Tauchar predlaga, da se plača zapisnikarjema $3.50 dnevno.	j^H
Oven protipredlaga, da se jima plača $3.00 poleg dnev-
jm
Terčelj stavi posredovalni predlog za plačo $5.00 poleg dnevnic.	i^^H
Tauchar umakne svoj predlog. Sprejet predlog sod. Terčelja.	j^H
Zaitz priporoča, naj bi ta zapisnik ne bil tako obširen kot je bil lanski, ki je stal čez $300.00. želi, da zbornica odloči, da se zapisnik omeji in se glasi samo v izčrpih « zaključkih. Referati naj se priobčijo, ako se predlože spisani, v regularnih izdajah.	i ■ Tauchar predlaga, da se za ureditev zapisnika plača. Sprejeto. Priporoča tudi, da se plača urednika za zapisnika IV. rednega zbora J. S. Z., kar je zaključil z prejšnji zbor, toda stvar ni nobenkrat prišla pred e';se" kutivo. ■•„ Zaitz pravi, da četudi je imel veliko dela z ureditvi,) zapisnika, ne vpraša za nikako plačo. Omeni, da bi za priobčitev tega zapisnika v Proletarcu, ako se ga p0<1
v izčrpkih, za kar bi zadostovalo 16 strani.	. .
Oven predlaga, da naj eksekutiva J. S. Z., določi l"ac, za ureditev zapisnika. Glede referatov se prepusti llT0, ništvu, da jih priobča, kot uvidi potrebno in kakor " I
I gtor pri listu dopuščal. Zapisnik naj se priobči v iztoku. Predlog sprejet, f6 ^ Garden: Ureditev zapisnika naj se prepusti uredniku.
Zaitz pripomni, naj urednik in upravnik Slabe, ki je apisnikar, uredita zapisnik.
Tauchar priporoča, naj se zapisnik publicira kakor hitro mogoče.
VIII. Problem naseljevanja in naseljevanja.
Slabe poda poročilo k 8. točki dnevnega reda o problemu naseljevanja in izseljevanja. (Eeferat sod. Slabeta . bil priobčen v 879. štev. Proletarca in je del zapisnika.)
Terčelj predlaga, naj se poročilo Slabeta sprejme brez debate. Sprejeto.
Zaitz poroča, da je bila resolucija eksekutive JSZ., tikajoča se naseljeniškega in izseljeniškega problema, ki smo jo predložili konvenciji soc. stranke, soglasno sprejeta kot strankina resolucija.
IX. Poročila o načrtih za gradnjo lastnega doma J. S. Z.
Zaitz Predloži poročilo o akciji za gradnjo doma JSZ. in načrt, kakor je bil objavljen v Proletarcu št. 877, in sprejet od eksekutive na seji 26. marca t. 1. Ta načrt sloni na bazi delniškega podjetja. (Citaj Proletarca št. 877). f Tauchar predloži poročilo manjšine in njen načrt, priobčen v Proletarcu št. 877. Njegovo poročilo zagovarja načrt, naj bo Dom J®Z. direktna last Zveze, in naj se ne izda nikakih delnic. (Za boljšo jasnost prečitajte imenovano izdajo Proletarca, v katerih sta priobčena oba načrta.)
[ Luchich, član odbora manjšine, se v glavnem strinja z referatom sod. Taucharja.
Alesh predlaga, da se zbornica izreče za ali proti zgraditvi doma. Predlog sprejet. Sledi glasovanje. Rezultat glasovanja: Za zgraditev 2.1 glasov, 7 proti.
Kukovatz je mnenja, da naj o načrti odloči eksekutiva J. S. Z. — Se mu pojasni, da se je eksekutiva že izrekla za načrt na podlagi delnic.
Lučič predlaga, naj se zbor odloči za en načrt in se zadevo takoj reši. Sprejeto.
Jereb: Naš klub je za to, da se zgradi dom po enem ali drugem načrtu; glavno je, da se zgradi.
• Zornik: Oba načrta sta dobra. Imam pa pomisleke glede Taucharjevega načrta, ker se mi zdi, da bi bil v gotovih ozirih težko izvedljiv. Sem za načrt, ki ga je odobrila eksekutiva, ker se mi zdi bolj praktičen.
Kavčič: člani našega kluba niso nasprotni gradnji doma, le počakati bi bilo treba ,da se delavske razmere zbolj-šajo. Tudi je bilo še premalo diskuzije o tem, da bi klubi dobili jasno sliko o načrtih.
\ Potochnik meni, da se ni ozirati na slabe čase, če hočemo, da se dom zgradi. Slabi časi so v večji ali manjši meri vedno med delavci. Je za načrt eksekutive.
Artach se strinja s tistimi, ki govore v prilog načrta na podlagi delnic, toda delničar naj bi imel samo en glas, ne glede, koliko delnic poseduje. Sugestije glede prodaje bondov se mu zde nepraktične.
Garden: Načrt, ki ga zagovarja sod. Tauchar ni praktičen, ker je zgrajen na idealizmu. Na zbornico apelira, da se izreče za načrt eksekutive.
Alesh povdarja, da je načrt na podlagi delnic laglje izvedljiv. Se čudi sod. Taucharju, ker še vztraja pri svojem načrtu, ko je že slišal toliko nasprotnih argumentov. S posebnim asesmentom na člane kluba se ne more strinjati, ker člani že ta asesment neradi in težko plačujejo.
Kotar predlaga, naj zbornica glasuje o načrtih. Predlog sprejet.
Kukovatz predlaga konec debate o načrtih. Govore naj k temu le še tisti, ki so se priglasili za besedo, pa še niso prišli na vrsto. Sprejeto.
Jauch: Klub mi je dal navodilo, da glasujem proti graditvi doma, kar sem tudi storil, toda ker vidim, da se i1' zbornica izrekla, da se dom zgradi," se strinjam z načrtom eksekutive.
Pavšek: Članstvo našega kluba je proti povišanju ases-■nenta. Je za to, da se sprejme načrt delnic.
Krainz je mnenja, da bi se z zgradbo nekoliko počakalo. To mu je naročil klub in društvo, katerega zastopa.
Oven je proti temu, da bi se zvišalo asesment in proti "ačrtu sod. Taucharja. Navaja slučaj, ki se je dogodil v detroitu, kjer se je gradilo dom po načrtu, kot ga priporoča
sod. Tauchar. Tisti, ki so pri gradnji doma veliko delali in žrtovali, nimajo sedaj nobene besede pri upravi doma. Če bi bil dom zgrajen na podlagi delnic, bi ne prišlo do tega.
Britz meni, da bi ne bilo umestno priti v tem času s kolektami za dom, ker jih je drugih dovolj. Načrt delnic se mu zdi bolj praktičen, vendar se tudi delniški sistem ne obnese vselej dobro.
Olip pravi, da že dejstvo, ker se je eksekutiva izrekla za delniški načrt, bi moral biti zadosten dokaz, da je bolj praktičen.
Tauchar pojasnuje, da sodrugi najbrž niso razumeli njegovega načrta, zato so proti. Njemu ni vseeno, kateri načrt se sprejme. Dokazuje, da je njegov načrt izvedljiv. Opozarja, da ima delniški sistem veliko slabih strani. Ko-lekto pa zahtevata oba načrta. Apelira, naj zbornica dobro premisli, kaj se bo napravilo, ako glasuje proti njegovemu načrtu.
Lesar izraža mnenje svojega kluba, ki se je izrekel, da se počaka z gradnjo.
Maslach se strinja z delniškim načrtom in govori v prilog istega, na kar zbor glasuje o predlogih.
Za načrt, ki ga je podal v imenu ekseikutive sod. Zaitz, je oddanih 21 glasov. Za načrt sod. Taucharja 7 glasov. Načrt na podlagi delnic sprejet.
Tauchar izjavlja, da se ne strinja z izidom glasovanja in se bo poslužil najvišje instance, to je splošnega glasovanja, ki naj odloči o načrtih. Za sedaj pa vzame priziv manjšine.
Terčelj prosi, naj ga zbor oprosti od nadaljne seje, ker mora odpotovati domov.
Alesh predlaga, da se ga oprosti. Sprejeto.
Konec 5 seje.
ŠESTA SEJA 13. JULIJA POPOLDNE.
Predsednik Udovich otvori sejo ob 1. popoldne.
Nadaljuje se diskuzija o domu.
Zornik je proti temu, da 'bi prišla načrta glede doma na splošno glasovanje. Je mnenja, da bi se s tem le zadeva zavlačevala in delalo nepotrebne stroške.
Alesh povdarja, da, ker se je večina delegatov izrekla za načrt eksekutive, naj pri tem tudi ostane. Ako bi šla načrta na splošno glasovanje, je mnenja, da bi bil rezultat isti. Apelira na sod. Taucharja, naj svoj priziv umalkne. S tem bo zadeva najhitrejše rešena.
Jereb je mnenja, da bi bilo umestno, ako se ta zadeva reši na splošnem glasovanju. Če se bo članstvo izreklo za gradnjo doma, bo tudi gledalo, da se ga hitro zgradi.
žlemberger:. Zadeva naj se reši v smislu pravil. Debatirali smo o tem dovolj. Ako s tem nadaljujemo, tratimo samo čas.
Alesh pravi, da ni točke v pravilih, ki bi dovoljevala priziv manjšine, zato se Taucharjevega priziva ne more upoštevati.
Tauchar odgovarja, da je v pravilih točka referendum, in to je višja instanca nego konvencija. Ako so pravila v tej točki nejasna, naj se prepusti eksekutivi JSZ., da jih tolmači.
Zaitz pojasnuje, da je konvencija, kadar zboruje, najvišja instanca in ni priziva proti nji; komur kak sklep zibo-ra ne ugaja, gre lahko pred svoj klub in predlaga inicijati-vo, da se ga zruši. Priziva manjšine preko konvencije ni. Stranka je to točko odpravila raditega, ker so taki prizivi ovirali in zadrževali izvrševanje konvenčnih sklepov. V naših pravilih ni ničesar, kar bi dovoljevalo priziv manjšine preko konvencije na splošno glasovanje. Sedaj je ta zbor najvišja instanca. Ko bo zalključen, bo splošno glasovanje. Kdor hoče kake spremembe v Zvezi med zbori, se mora poslužiti iniciative.
Tauchar vztraja, da ni na jasnem glede pravil in ako je v njih točka, ki dovoljuje priziv, ga. bo zahteval. Ako bo treba pravila v tem oziru tolmačiti, naj se jih tolmači.
X. Načelna izjava in pravila.
Zaitz pravi, da je eksekutiva izvolila poseben odbor treh članov, ki ima urediti pravila in načelno izjavo. V tem odboru so on, B. Novak in Pogorelec. V kolikor jim je dopuščal čas, so pregledali pravila, jih spremenili ali jim dodali kako točko, druge so pustili nespremenjene. Ako zbor želi, bomo čitali točko za točko in o vsaki razprav-
ljali, ako ne, pa 'bomo prečitali samo spremenjene in druge važnejše točke, tudi ako jih nismo spremenili.
Alesh naglasa, da je nepotrebno prečitati vse točke. Stavi predlog, da se prečita samo spremembe pravil. Predlog sprejet.
Zaitz čita spremembe.
1.)	Zbor J. S. Z. se vrši vsako drugo leto. Sprejeto.
2.)	Prispevek lOc za konvenčni fond ostane. Sprejeto.
3.)	Sistem sekcij ostane. Sprejeto.
4.)	Blagajne razpadlih klubov zapadejo J. S. Z., če se klub v teku enega leta ne reorganizira z najmanj petimi starimi člani. Sprejeto.
Olip predlaga, da ima Prosvetni odsek pravico enega delegata na zborih J. S. Z. Sprejeto.
Zaitz predlaga, da se nominira kandidate za tajnika J. S. Z. pred zborom, na referendum pa pridejo takoj po zboru. Sprejeto. Priporoča, naj se tudi kandidate za člane eksekutive J. S. Z. nominira pred zborom. Ko je bil v Veroni, Pa., so mu nekateri sodrugi izrazili željo, naj bi bili v eksekutivi tudi zunajni sodrugi in .ne samo iz Chicage. TO bi ubilo argument, da Chicago "vse rana". Nič ne bi škodilo, ako bi imeli v eksekutivi tudi člane iz drugih krajev. Sejo imamo redne vsak mesec, izredne kadar potrebno. Nekatere so važne, nekatere imajo rešiti le formalne zadeve. Za take službe, kot je odborništvo v eksekutivi JSZ. se tudi čikaški člani ne tepejo. Dela, kdor ga hoče vestno vršiti, je precej, in če ga kdo zanemarja, ga pride na druge odbornike toliko "več. Plače nimajo, niti ne prejemajo nikakršno odškodnine. Če izvolimo člane tudi od zunaj, bi morali prihajati na seje. Da bi bili člani le po imenu, nima smisla. Če prihajajo na seje redno, je tu vprašanje stroškov, to je vožnjih in dnevnice. Ali bi JSZ. zmogla take izdatke? Dobro, zelo dobro bi bilo, da 'bi se našel kak praktičen izhod za razširjenje reprezentacije v eksekutivi. Včasi smo 'že imeli odbornike izven Chicage. Naj se o tem razpravlja in če mogoče napravi zaključek, ki bo udovoljil želji teh sodrugov, ki so izrekli sugestijo za razširjenje zastopstva.
Alesh: Sugestije, da bi bili člani eksekutive tudi izven Chicage, so že stara reč. Predbacivalo se je že večkrat, da vodi vse gibanje Chicaga. Poskušalo se je že, da bi se dobilo zunanje člane v eksekutivo, toda stvar se ni obnesla. Seje eksekutive se vrše pogostoma; zunajni člani se ne bi mogli udeleževati vseh sej, kar bi gotovo ne bilo v pro-speh in korist J. S. Z. in Soc. stranke. Volitev zunajnih članov v eksekutivo se mi zdi nepraktična.
Jereb: S tem, ker se je izrekla želja, da 'bi bil kdo izven Chicage v eksekutivi, se ne misli, da članstvo ne zaupa čikaškim sodrugom oziroma eksekutivi J. S. Z. Bilo bi pa priporočljivo, ako se koga pooblasti, ki bi zastopal konference pennsylvanijskih soc. klubov na sejah eksekutive in poročal o njih aktivnostih. Ako se tej želji ustreže, sem prepričan, da bo to uplivalo ugodno na članstvo.
Tauchar govori v prilog sugestije sod. Jereba in predlaga, da imajo konference soc. klubov pravico izvoliti svoje zastopnike, (enega vsaka), ki bo imel na sejah eksekutive iste pravice kot drugi odborniki. Stroške zastopnika trpi konferenca, ki ga pošlje. Predlog sprejet.
Potochnik predlaga, da se doda k dnevnemu redu za seje klubov v točki "poročilo tajnika" še "in blagajnika ''. Sprejeto.
Oven: K dnevnemu redu naj se prida točka "agitacija, časopisje in literatura. Stavi v tem smislu predlog, ki je sprejet.
Tauchar predlaga, da se pravila s popravki in dodatki sprejmejo. Predlog sprejet.
Alesh predlaga, da naj pravila stopijo v veljavo 1. septembra t. 1. Sprejeto.
Zornik predlaga, da se da pravila tiskati v posebne knjižice in se jih razpošlje na klube čimprej mogoče, da se jih razdeli med člane. Stroške plačajo klubi. Predlog sprejet.
XI. Razno.
Tauchar predlaga, naj resolucijski odbor poda svoje poročilo. Sprejeto.
Zaitz prečita Izjavo in proglas V. rednega zbora J. S. Z. (Bil je priobčen v 879. štev. Proletarca in je del tega zapisnika).
Jauch predlaga, da se Izjavo sprejme kot je bila či-tana. Predlog sprejet z vsemi proti enemu glasu.
Oven predloži resolucijo Prosvetnega odseka je sprejel resolucijski odbor. (Objavljena je v tem niku takoj za poročilom prosvetnega odseka.)	ZnP'S-
Lučič želi, naj se tej resoluciji doda točka za ust vitev potovalne knjižnice in izdajanje knjig.
Zaitz priporoča, naj se resolucijo Prosvetnega od t 'i sprejme, kakor tudi, da se upoštevajo sugestije sod. LuK-Pl in se skuša napraviti v tem oziru kolikor bodo d'otwiSx jI razmere.
Lučič zagovarja svoj dodatek k resoluciji. Smatra a je važen za naše gibanje. Priznava, da je tako delo zve
zano z velikimi stroški, kljub temu je potrebno, da
ga pod-
vzamemo.	.	_
O ve ii pravi, da so sugestije sod. Lučiča dobre, toda tež ko izvedljive. Izdajanje knjig stane denar; ako bi garancije, da bi se knjige lahko razpečavale, bi bilo to u-mestno. Imamo pa skušnje, ki nam kažejo, da se ljudje ne zanimajo preveč za knjige.
Pogorelec naglaša, da so to kočljive stvari in v zvezi z velikimi stroški; tudi ni denarja, da bi se ga založilo za tako podvzetje.
Garden je mnenja, da bi bilo boljše, ako bi se tako vrste razprave vodile v Proletarcu. Sugestije glede prosvetnega dela bo odbor upošteval in jih izvajal, če mu bo mogoče. Stavi predlog, da se resolucijo Prosvetnega odbora sprejme. Predlog sprejet.
Zaitz predlaga v imenu odseka zboru resolucije za priznanje sovjetske Rusije, za osvoboditev političnih jetnikov, za odpravo antisindikalističnih zakonov in druge resolucije, ki so označene v uvodu tega zapisnika. Sprejete so bile soglasno.
Koršič, delegat kluba št. 213, Carlinville, 111., želi, da se mu dovoli, da prečita resolucijo njegovega kluba, ki je bila priobčena v Proletarcu.
Zaitz je mnenja, da bi se s tem samo tratilo čas. Glede stališča J. S. Z. so zaključki že storjeni. Eesolucija je bila priobčena v Proletarcu, kjer jo je lahko vsakdo čital.
Koršič povdarja, da je on sedaj tudi sam proti resoluciji; s tem, ker insistira, da se jo prečita na zboru, želi edino, da izpolni željo svojega kluba. On ne misli, da obstoji kaka nevarnost, da bi njih klub odstopil od J. S. Z.
Tauchar priporoča zbornici, naj se resolucija prečita.
Pogorelec apelira na zbornico, naj dovoli Koršiču prečitati resolucijo, kajti četudi jo je lahko vsakdo čital v Proletarcu, je vendar spisana z namenom da pride pred zbor. On je prepričan, da je Koršič dobil drugačne utiske na zboru kot jih je imel morda na seji in se zanaša na razsodnost članstva kluba v Carlinvillu, ki bo ostalo v Zvezi.
Aleš ni proti čitanju. Eesolucija ga ne zanima toliko kot kdo je zadaj v klubu, da sili na sprejemanje takih reči. Ne verjame, da je stvar klubovno delo, to je, da je bila sprejeta na iniciativo samo klubovih članov in se mu dozdeva, da imajo tu prste vmes elementi, ki niso naši člani in so soc. stranki naravnost sovražni.
Koršič pojasnuje, da je bila resolucija sprejeta na eeji kluba. Bes je, da so člani izpostavljeni kritikom, ki nimajo o naši stranki nikakih pohvalnih besed. Ali člani kluba v Carlinvillu imajo pošten namen, kajti njih želja je, aa bi šla naša stvar hitreje naprej. In če so smatrali, da, bi , bil korak ki ga priporočajo v tej resoluciji dober za delavsko stvar, jim ni zameriti.
Zaitz pravi, da nekateri naši člani rajše verjamejo našim nasprotnikom kakor pa svojim sodrugom. CarlinvilllffiJ resolucija nam priporoča pridruženje k stranki, ki je bil ustanovljena na šentpavelski konvenciji. Komaj mesec pozneje — in te stranke ni več; njeni kandidatje so odstopi"-V minnesotski stranki se je radi te pustolovščine vnel nO; tranji boj. W. P. je postavila svoje kandidate. Socialist , so vedeli, da bo tak rezultat. Ampak nekateri, ki kakor je dejal Koršič, da bi šla stvar hitreje naprej, "Jj verjamejo, pa nasedajo našim nasprotnikom, četudi ne slabim namenom.	.0 j
Glede resolucije pravi, da bi delegat storil bolje, če bi J -predložil ob času ko se je razpravljalo o stališču soc. stra, ke in naših odnošajev do nje, ali pa če bi bila predloze , odboru za resolucije. Sedaj se lahko dogodi, da bi se a bata o stvari obnovila, kar bi nam tratilo čas.
Predlog, da se resolucijo carlinvillskega kluba prečita* i sprejet.
i Korsič jo prečita. tJs žlemberger predlaga po prečitanju, da se jo zavrze. > edlog soglasno sprejet.
Tauchar vprašuje resolucijski odbor, ako je izdelal ka-Š resolucijo, oziroma izjavo, ki bi razjasnila stališče naše o-aiiizacije z ozirom na frakcijske boje in glede potov, ki j bi dovedli do enotne akcije delavskega razreda in končni o združenja.
Zaitz prečita resolucijo o enotni fronti, ki jo je sprejel j: redni zbor JSZ. in s tem jasno označil stališče naše zve-Et' Priporoča, V. zbor ponovno sprejme to resolucijo, /priobčena je v zapisniku IV. zbora JSZ. na 36. strani, ki ■e izšel v 826. štev. Proletarca.
Tauchar predlaga da naj se ta zbor izreče za enako sta-' iišče kakor ga je odobril IV. zbor. Sprejeto soglasno.
Jereb in Kavčič poročata o konferencah soc. klubov v Pennsylvaniji. Te konference so se izkazale kot uspešno agitacijsko sredstvo za socialistične ideje med našim delavstvom. Klubi v Pennsylvaniji bodo obdržavali še dve konferenci pred volitvami. Priporočata, da bi bilo umestno, ako bi se tudi po drugih krajih podvzelo podobne aktivnosti. __ Poročila se vzamejo z odobravanjem na znanje.
Slabe poda poročilo kluba št. 157, iz Gross, Kans. katerega zastopa. Klub priporoča, naj bi Zveza poslala v državo Kansas svojega agitatorja, da se socialistično delo reorganizira in poživi. Kansas ni tako mrtev, kakor izgleda; potrebuje se le agitatorja, ki. bi šel med ljudi in jih organiziral v Soc. stranko.
Zaitz pravi, da je potrebno, da se pošlje agitatorja, ne samo v državo Kansas, pač pa tudi po drugih državah. Glede teh stvari naj sklepa eksekutiva J. S. Z. in ukrene, kakor se ji bo videlo umestno in izvedljivo.
Kotar izraža željo, da bi se tudi v državi Ohio organizirale konference soc. klubov, člani klubov se bodo potom teh seznanili, kar bo povspešilo, da se bo agitacija vršila bolj sistematično.
Zaitz meni, da bo najboljša in najkrajša pot, ako se ohijski sodrugi, ki so navzoči na zborovanju, medsebojno dogovore in organizirajo za to akcijo.
I Lučič pravi, da bi moral vsak klub imeti svojega ko-respondenta, ki bi poročal v Proletarca razne aktivnosti v naselbini. Ljudje bi se bolj zanimali za agitacijo, ko bi čitali poročila iz svojih naselbin v listu.
Kukovatz omenja, da je klub v Barbertonu sklenil, da priredi vsako leto zabavo, koncert, piknik ali kaj podobnega v podporo Proletarcu. Glede konference priporoča, da se organizirajo v državi Ohio. Potrebno bi bilo tudi, da Zveza pošlje svojega agitatorja po naselbinah.
Pogorelec: Iz urada je težko pošiljati agitatorja. Kajti če se ga pošlje, pomeni, da morata njegovo delo opravljati ostala dva, ki pa imata že itak svojega dela dovolj. Sodrugi morajo vršiti agitacijo v svojih naselbinah, potem ne bo toliko povpraševanja po potovalnih zastopnikih. P Potochnik želi izvedeti, ako Soc. stranka pomaga plačevati tajnika J. S. Z.
Pogorelec pojasnuje, da prejme Zveza od vsake prodane članske znamke 9%c. od stranke.
Tauchar priporoča, da soc. klubi po možnosti pomagajo in sodelujejo pri gradnji narodnih domov po naselbinah, kjer uvidijo, da se pojavijo ideje in želje za to.
• Pogorelec poroča o finančnem stanju J.B.Z. kot je bito ob zaključku 1. 1923, kakor sledi: 1 Gotovina in vrednote:
Hranilna vloga na Kašparjevi banki....$ 1,332.84 Bondi slov. nar. doma v Clevelandu.... 5,000.00
Liberty bondi ........................ 1,550.00
Neregistrirani W. S. S............... 365.00
Registrirani W. S. S................... 30.75
Čekovni račun ........................ 587.20
Delež v tiskarni Blasnikovih naslednikov, Ljubljana......................... 10,000.00
t Skupaj .................................$18,865.79
I Skladi:
Stavkovni sklad z obrestmi............$ 1,522.50
dijaški sklad z obrestmi .............. 507.50 2,030.00
| Skupaj...................................$20,895.79
E. Omenjene obresti so do 30. junija 1923, ker za drugo Polovico leta še niso bile doštete, bodo pa v prihodnjem 'zkazu.
Finance JEZ. so sedaj take kot ob zaključku 1. 1923, z razliko, da se fondom doštejejo obresti za drugo polovico prošlega leta in za prvo tega leta.
Poročilo sod. Pogorelea se vzame na znanje, žlemberger predlaga, da se izreče tajniku J. S. Z., uredniku in upravniku Proletarca ter eksekutivi J. S. Z. zaupnica. Predlog soglasno sprejet.
Potochnik predlaga, da se nominirajo tri mesta za bodoči zbor J. S. Z., kakor določajo pravila. Sprejeto. Nomi-nirana so mesta Cleveland, Chicago, Detroit, Milwaukee, Pittsburgh in Joliet. Rezultat glasovanja: Detroit 23 glasov, Cleveland 16, Chicago 14, Pittsburgh 13, Milwaukee 9, Joliet 3. Prva tri mesta se da članstvu J. S. Z. na splošno glasovanje 4 mesece pred prihodnjim zborom.
Koršič želi, naj bi sod. Pogorelec obvestil državnega tajnika Soc. stranke, da bi slednji ne pošiljal vsakemu članu cirkularjev enake vsebine. Zadostuje, ako jih pošlje tajniku kluba, kateri jih potem prečita na seji.
Tauchar izjavi, da ni našel točke v pravilih, ki bi vsebovala priziv manjšine. Zato on svoj priziv, ki ga je vložil radi načrta za zgradnjo doma, umakne. Se vzame na znanje.
žlemberger predlaga, da se zapisnik zadnjih dveh sej sprejme, ko ga odobri eksekutiva J. S. Z. Predlog sprejet. (Ta zapisnik je bil sprejet na seji eksekutive dne 15. julija. — Op. zapisnikarja).
Udovich, predsednik zbora, zaključuje V, redni zbor J. S. Z., zahvaljujoč se zborovalcem za njih delo in trud za časa zborovanja. Poživlja, naj bi šli sodrugi, ko pridejo v svoje naselbine, na delo za socialistične ideje z novo močjo, pogumom in eneržijo, da se čimpreje izvedejo zaključki, ki so bili sprejeti na tem zborovanju. — S tem je bil V. redni zbor J. S. Z. zaključen. ■
Frank Udovich, predsednik.
Christina Omahne, Anton Slabe, zapisnikarja.
Zakaj se nasprotniki tako zanimajo za socialistično stranko? Ustanovljena pred dobrimi dvajsetimi leti je umrla pred dvajsetimi leti in potem je umirala in umrla vsaki dan v teh dvajsetih letih. In tudi sedaj umre vsaki dan, če citate komunistične liste. Kapitalistični pa so se zavedli in spoznali, da je ameriška socialistična stranka zelo živa in kapitalističnemu razredu zelo zelo nevarna stranka.
Odločite se napisati dopis, v katerem boste pojasnili, zakaj vaša napredna naselbina nima socialistične organizacije. Videli boste, da se takega napredka ne more zagovarjati pa boste šli na delo za ustanovitev socialističnega kluba.
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||iu
|	NAZNANILO
E Rojakom na |zapadni strani naznanjam, = = da sem odprl moderno urejeno čistilnico = = in popravljalnico moških in ženskih oblek. §
|	IZDELUJEM OBLEKE	|
E Pomerite si jo pri meni.
Cene zmerne. Postrežba točna. 5 =	Vse delo jamčeno.
= Se priporočam v naklonjenost.	=
1	ANTON BASHA,	\
1 2607 S. Avers Ave. (vogal 26th St.), | =	Chicago, 111.	5
5mimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiH
Zastopniki Proletarca.
CALIFORNIA. San Francisco: Joseph Koenig.
IDAHO. Mulan: John Jackson.
ILLINOIS. Carlinville: Jos. Korsič. Chicago: Frank Aleš, Frank Zaje, Fr. Udovich, Frances A. Tauchar, Fr. Benchina, Chas. Pogorelec, S. Bojanovich, Fr. Flo-rjancich. Cicero: Anton Putz. La Salle: Jos. Certalič, Fr. Mershak. Nokomis: L. Groser. Springfield: Jos. Ovca. Virden: Frank Stempihar, Joseph Kogoy.
Waukegan in No. Chicago: Anton Lukancic.
INDIANA.
Blanford: John Cestnik. Clinton: Christina Omahne. Universal: Fr. Juvan in Vinc Verhovnik.
KANSAS. Arma: M. Gorenc. E. Mineral: John Brezovar. Franklin: L. Markovich. Girard: Joseph Klinken. Gross: John Kunstelj. Mulberrg: Ant. Divjak. Wesf Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: Louis Urbancich, R.
4očnik, Joseph Klarich.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klim, Joe Ule,
Joseph Sterle. Ely: John Teran, Jac. Kunstelj. Hibbing: F. Gram.
MONTANA. Bearcreek: Jos. Tomsich. Butte: Rudolf Kap. Red Lodge: K. Erznožnik.
NEW YORK. Little Falls: Fr. Petavs.
OHIO.
Bannock: Frank Kadivnik. Barberton: Joseph Tursich. Blaine: Frank Germ. Cleveland: John Krebelj, Lawren-ce Gorjup, Fr. Ludvik, John Lazar, Andrej Bogataj. Collinivood: Aug. Komar, John
Prudich. Girard: John Kokošin. Glencoe: Ignatz žlemberger. Kenmore: John Tancik. Maunard: Andy Zlatoper. Niles: Frank Kogovšek. Wadsworth: Anton Pečnik. Warren: Jack Kotar.
OKLAHOMA. Henrgetta: John Rakeff.
PENNS YL V AN I A. Acosta: Geo Kristell. Avella: Frank Bregar, Martin Kau-cich.
Bon Air: Peter Bukovec. Canonsburg: Marko Tekavc, John Jereb.
Conemaugh: Louis Krašna. Export: Jos. Britz. Farell: Fr. Vicozi. Finlepville: Fr. Pernishek. Forest City: Frank Rataic, H. Sta-nich.
Harivick: A. Bertl. Hendersonville: John Terčelj. Herminie: Anton Zornik. Homer City: Andrej Obed. Irwin: Jerney Kokelj. Johnstoivn in okolica: Andrew Vi-drich.
Krayn: Louis Sterle. Lawrence: Louis Britz. Library: Mike Primozich. Lloydell: Ant. Zalar. Luzerne: John Matičič. Meadowlands: Leonard Lenassi. Midway: Louis Capuder. Moon Run: Lukas Butya. Morgan: J. Kvartič. Pittsburgh: John Ban, Louis Kveder.
Renton: Anton Chater. Slovan: John Pirih. Southview: Ant. Rupnik. Spangler in okolica: Paul Les. Vandling: Jos. Čebular, Ant. Oce-pek.
Verona: Ročk Lesar. IV. Newton: Jos. Zorko. Wyano: Math. Drap. \Villock: John Koplenik.
UTAH.
Murray: M. Zugel. Scofield: P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA.
Loipsville: Tony Zupančič. Meriden: John Korošec. Pursglove: Anton Maslo. Reynoldsville: Bartol Louis. Star City: Rosie Selak.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank Zerovec. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboggan: Anton Žagar, Anton De-bevc.
WYOMING.
Ročk Springs: Mrs. J. Jereb. So. Superior: L. Jeraša. Sublet: Jos. Turk.
Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše u-pravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirali za njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj se oglasi. Da bomo do-pravili imenik.
Po-
Tekom vašega življenja
Kapital in prebitek $2,000,000.00
V vsakem važnem momentu boste spoznali in cenili ugodnosti zveze s sigurno banko; vsled tega se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni, zaupni in uljudni uradniki vas bodo postregli pri sledečih poslih:
Vlaganje denarja,
Kupovanje prvih hipotek (mortgage),
Potovanje v staro domovino,
Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in v druge kraje,
Kupovanje državnih, občinskih, mestnih in obrtnih bondov,
Dviganje posojila za nakup domov in zavarovanje istih itd.,
Dedščinske posle, nasledstva, kakor tudi vse druge bančne posle, ki jih nam izročite.
Kaspar American State Bank
1900 Blue Island Ave. Vogal 19 ulice. CHICAGO,	ILLINOIS
IMOVINA $20,000,000.00 VARNA BANKA ZA VLAGANJE DENARJA
CENIK KJIG.
-jjEZ IZ BDEČE HIŠE. (Ale-| Ugande r D um as star.), roman iz jjasov francoale revolucije, 604 strani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
fZORl IN BOJI, črtice, vezana.. JAVITA KNJIŽNICA, zbirka i povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PBAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana ............
iALCL (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana ▼ plat-
1.26
1.50
.65 .75
1.75
.45
1.00
1.20
.40
.65 .30
1.25 2.00
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
•
SREČO, povest, broširana.... f gAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......
2LATARJEVO ZLATO, (Auig. Senoa), zgodovinska povest iz
!XVI. stoletja, vezana..........
ZMOTE in konec gospodične PAVLE, (I. Zore©), broširana ......................
ZVONARJE V A HČL povest, broširana .......................
i tBNTNI NASE KOPRNELE, % (Rado Murnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana .....jj.................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
JOS. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv.,
vezan ......................
II. zv. vezan ................
ni. zv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
PESMI IN POEZIJE.
BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
KLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Dobeljak),
vezana ...................... .90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
«er), broširana ...............35
SMTTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRI-od Vodnika do moderne, (C.
Golar), vezana............... 1.20
STRurp IZ JUDEJE, (J. 8. Ma-
ehar), vezana ............... 1.10
8kOVENSKA NARODNA LIRI-
BFA, poeizije, broširana ......
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
,^'jak), broSirana ...........
»VOJEMU NARODU, Valentin
^ »odnLk, broširana ............
"IjeZKE PESMI, (Peter Bezrnč),
*r<la vezba..................
^SOVLJE. (Tone Seliškar), Prolfltarske pesmi, broširana
vezana.................75
P^TlA EX SIBEBIA, (Voje-
y '»v Mole), vezana ........... 1.25
l SARJe VIDOVE, (Oton Zu-PttD{i®), pesnitve, broširana.... .40
Nadaljevanje z 2. strani. IGRE
ANFISA, (Leoaid Andrejev),
broširana..................50
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75
JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana.............75
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
.75
.65
.50 .25
.50
MISELNI BAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti
na), vezana .................
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami .............
NALEZLJIVE BOLEZNI ......
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAS SADASNJT USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH...
O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE,
(Dr. L Prijatelj), broširana...
OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA .................
.35
.36
.75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nuaič), šala v treh dejanjih, broširana ..................
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................ju,
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana .....................
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................86
ROSSUM'8 UNTVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana....... .75
UMETNIKOVA TRILOGIJA,
(Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISL UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 8.00
DEMOKRATIZEM IN 2EN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Sarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Em-gel«).......................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
POGLED V NOVI SVET.......
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jam. 1797, ao 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragoti« Lončar), broširana 75c, vezana
POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ........................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana.........
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (T.
Seidl) ......................
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOO. BOJI . SLOV. KMETOV, (Abditua)
broširana.................
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, isdala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), hroii-
8POL-LJUBEZEN-MATERINSTVO, (Prof. iT. Z. Zahor), trda vezba...............
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike..........
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana ..................
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . .
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho-
ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ..................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) .........................
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ......
2.00
.75 .35
.30
.45
.78
.10
.40
.50
.JO
1.00 .31
1.15 J»6
.85
.46
2.00
.60
.40
.50
1.25
.50 .10 4S8 .10 1.50 .50
.30 JI
ZGODOVINA SRBOV, HRVA-TOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85e; IL zv. 75e; in. ziv. #5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ........................40
Ustnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan .......................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, vezan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SUKA m dopisnicah, 2 za 5c......
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
itevilka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .2-5 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ...........40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV..... .40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiwei8-Trst9niški) .. .10
PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ...................25
ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL-
ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-
borne WaTd) dve knjige, 1313
'strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOOIETT, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranoeti kapitalističnega žurnalizraa, vezana ...................... 1-20
"DEBS, HM AUTHORIZED LITE AND LETTERS". (David Karsner), rezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana ....................... 2.00
IMPERIAL WASHINGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
JIMMZE HEOGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00
t^avt. MART, biographieal me-moirs, (\Vilhelm Liebknecht), vezana ....................60
KXNG COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . .............. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana..... 60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORT, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00
PHYSICIAN IN THE HOUSB,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . .......... 2.00
REPUBLIC OF PLATO, vetana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana.............60
OBItR^,
ROBERTS RULES OF
vezana .............
SAVAGE SURVIVALS, (J. £ow.
ard Moore), vezana ........
SCIENCE AND REVOLUTION
Ernest Unterman, vezana .. '
SOCIAL REVOLUTION, (HaiI
Kautsky), vezana ..........
1*
«0
-80
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERSVL
TION, (A. M. Lewis), vezana THEY OALL ME CARPENTBE,
(Upton Sinclair), trda vezba..' J7j THE CRY FOR JUSTICE, (U,.
ton Sinclair) vezana .........g q«
THE DREAM OF DEBS, (Jačk
London)....................j«
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju yBr za
privatne interese............ ^gj
THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Howard Moore) .......... jji
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........2.00
HUNDRED PER CENT (Upton
Sinclair). Povest patri jota.. 1.20 VTTAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewi«),
vezana..................... ,go
THOUGHTS OF A FOOL, (Ev* lyn Gladys), vezana . .	1.2B
Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popuit.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
NOV POLJSKI DENAR KOVAN V ZDR. DRŽAVAH.
Svetovna vojna ni samo spremenila zemljevida Evrope, ampak tudi njen denar. Ustvarili so nov denar. Poljski zloty je prvi novi denar, ki ga bodo kovali v ameriški kovarni denarja. 4 ameriške korpora-cije bodo založile dovolj srebra in drugih kovin, da se bo iz njih kovalo 12 milijonov novcev po en zloty in šest milijonov po 2 zlota. Vrednost tega novca bo 19.3 centa, to je toliko kot je vreden francoski frank. Normalne razmere se vračajo v Evropo in to bi nas naj spominjalo na potrebno pridobitev rednih razmer tudi v našem življenju. Zdravje je edina opora, na katero moremo polagati svoje upe in želodec v redu je glavna podlaga tej opori. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, ki spravi želodec v red, ustvarja dober tek in pripravi prebavni sistem do rednega delovanja. "Trinerjevo zdravilno grenko vino cenim zato, ker se po njem dobro počutim", nam je pisala gospa Jennie Simcich iz Allegheny, N. Y., in vaš lekarnar ali trgovec ima Trinerjevo zdravilno grenko vino za vas v svoji zalogi. Poskusite ga danes, poskusite tudi Trinerjev liniment v slučaju revmatizma ali nev-ralgije in Trinerjev Cough Sedative v slučajih prehladov 1
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskin, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM»l BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih drža* Za obilna naročila se toplo priporočam. '
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, P*' Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje ysei,k.0dvo-tjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društven ^ rani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — j Zornik. Box 202, Herminie, Pa.