Spomenik trem revolucionarjem Na osrednji prireditvi ob novomeškem občinskem Prazniku v Dol. Straži bo govoril France Popit Osrednja proslava ob letošnjem prazniku novomeške občine bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri v Dolenji Straži, kjer Dodo odkrili spomenik trem predvojnim revolucionarjem: J9žetu Slaku-Silvu, narodnemu heroju, predvojnemu komu-'^tu in organizatorju OF na Dolenjskem, Maksu Strmecke-inštruktorju CK KPS in članu okrožnega komiteja Novo mesto, in Jožetu Povšetu, sekretarju podokrožne-p komiteja KPS za Mirno peč in Žužemberk ter organiza-Mn ^ mirnopeški dolini. (Več o njihovem prispevku v NOB in o prispevkih drugih revolucionarjev pišemo na 6. in 7. strani) Slovesnost bo združena z zborom aktivistov OF novome-^ega okrožja in ljudskim zborovanjem, na katerem bo govori predsednik CK ZKS France Popit. FRANCE POPIT V LABODU — Med petkovim obiskom v novomeški občini sije predsednik CK ZKS France Popit z zanimanjem ogledal proizvodnjo v TOZD Ločna novome^e tovarne perila Labod. Delovne prostore mu je razkol glavni direktor Laboda Zdravko Petan. Na sliki: Petan našteva predsedniku slovenskih komunistov glavne podatke o proizvodnji srajc. (Foto: Ivan Zoran) Prednost prodornejšim panogam Med obiskom v novomeški občini je predsednik France Popit poudaril, da velja v SRS osrednja pozornost izravnavi zunanjetrgovinske bilance, energetiki in prehrani X]e v Be°gra" Drvpn letošnje državno v P^nj" s pla-Kanu m hitrostnem poza *!!!!JU- Nov°meški klub na ^ivodne aktivnosti se je PfavlialTu ?rvenstvo P"- dpifi nekaj mesecev in P« četrt S° bi)e fantie v0 VSe, 11 članov no-konk„rC^. kluba pa je v Cev l^nci 160 tekmo val-vsai ® tekmovalk osvojilo ki;J d° en° """Mi0- Na sli-Met» r??vna reprezentantka NovomOVak' članica KPA števiiJ^*0' Pojema eno od Prv?** »edalj. Več o (Fotn- i na šPortni strani. L^Janez Pezelj) Slovenski gordijski vozel predstavljajo zunanjetrgovinska bilanca, energetika in prehrana, zato velja osrednja pozornost politike, gospodstva in vse družbe reševanju teh problemov že zdaj, še večjo ^b pa bo tem nalogam nujno posvetiti v obdobju, za katero prav zdaj pripravljamo srednjeročne programe. To je ena zaključnih misli, ki jih je predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit izrekel 17. oktobra na Otočcu, kjer je končal celodnevni obisk v novomeški občini. V sejni dvorani garni hotela na Otočcu se je predsednik slovenskih komunistov pogovaml s SrSm političnim aktivom na Otočcu. Delovna srečanja je začel ob 9. uri s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občine v Novem mestu, nadaljeval pa v Ločni v tovarni perila. Tu se je najprej sestal s političnim aktivom Laboda, nato pa se je udeležil zbora delavcev TOZD Ločna. Med pogovori se je France Popit zanimal predvsem za to, kako v novomeški občini uresničujejo ustavna načela, kako so se vključili v stabili- Po 30 letih najlepši dan V Pišecah praznik vsega Posavja, Kozjancev in Zagorcev S soncem obsijane Pišeoe so v nedeljo, 19. oktobra, gostoljubno sprejele številne udeležence osrednje proslave tridesete obletnice osvoboditve v brežiSd občini. To ni bfl le praznik Piše-čanov, ampak praznik vsega Posavja, pravnik Kozjancev in Zagorcev, ki so se skupaj borili za svobodo. Iz krajevne skupnosti Pišece je sodelovalo v operativnih enotah NOV 250 borcev, 62 pa jih padk> v boju s sovražnikom. Njim, ki so se borili, in njim, ki so darovali svoja življenja za osvoboditev domovine, so na nedeljski stovesnosti odkrili spomenik. Imenovali bi ga lahko tudi v kažipot v zgodovino, saj obuja spomin na puntarske čase pred 400 leti ter na I^membne dogodke iz narodnoosvobodilne^ boja. Posvečen je Brežiški četi, Srečkovi četi, talcem in borcem, ki so jih maja 1943 ustrelili v Pišecah, skupni borbi kozjanskih in zagorskih borcev decembra 1943 na Orlici ter zmagi Kozjanskega odreda nad nemško postojanko v Pišecah 7. julija 1944. Ob tej priložnosti je udeležencem proslave spregovoril Član sveta federacije France Kimovec - Žiga. Dejal je: „Vaša krajevna skupnost ima globoke, s krvjo zalite korenine. To ste potrdili z delom za ta spomenik. Va-ii pripravljenost se je ujela z zamislijo načrtovalca in oblikovalca novega središča vasi. Tudi njegovo delo je darovano plemeniti ideji. Vaš ugled je zrasel v vas samih in pri vaših otrocih." Tako pohvak) so Pišečani po pravici zaslužili. JOŽICA l EPPEV zacijska prizadevanja in kako v načrtovanje. Se zlasti pa je želel vedeti, kaj lahko v novomeŠci občini prispevajo k odpravi slovenskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Pri tem je podčrtal, naj velja posebna skrb in odgovornost načrtovanju, kar zdaj ni več stvar občin in republike, marveč združenem dela. Predsednik CK ZKo je menil, da bi morali dati pri načrtovanju prednost prodornim gospodarskim dejavnostim, pri drugih dejavnostih, zlasti tistih, ki imajo na vesti precejšen delež v zunanjetrgovinstem primanjkljaju, pa je treba videti, lako bi (Nadaljevanje na 4. str.) KOČEVJE: 20 LET TISKARNE Jutri, 24. oktobra, dopoldne bodo v Kočevju odprli nove proizvodne in poslovne prostore tiskarne Kočevski tisk. Istega dne ob 17. uri bo v Seškovem domu še svečana akademija, ki jo tudi prirea kolektiv tiskarne v počastitev 20-letnice ustanovitve podjetja, 30-letnice svobode in kočevskega občinskega praznika. Brežice in Novo mesto praznujeta Spet je tu dvojni praznik: 28. oktobra slavi brežiška, 29. oktobra pa novomeška občina. V obeh so pripravili obširen spored praznovanja. V brežiški občini bodo v prazničnih dneh med drugim odprli novo šolo na Bizeljskem, vodovod v Kapelah, zbiralnico mleka v Bukošku in prenovljene prostore v brežiški bolnišnici. V novomeški občini bodo odkrili spomenik trem revolucionarjem v Dolenji Straži (na slavnosti bo govoril predsednik CZ ZKS France Popit),-odprli novo športno dvorano in nov otroški vrtec v Novem mestu, v Dolenjskih Toplicah nove proizvodne prostore za podjetje Bor, v Družinski vasi pa vodovod. V proslavljanje je vključena tudi 20-letnica IM V. O brežiškem in novomeškem prazniku, o uspehih in novostih obeh občin govori tudi posebna priloga v današnji številki Dolenjskega lista. Številnim čestitkam za oba praznika se pridružuje tudi Dolenjski list. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar govori postrojenim borcem Goijanskega bataljona, ki so se v nedeljo zbrali na tradicionalnem srečanju v Orehovici. (Foto; M. Bauer) 150 jih je dalo vse - življenje V Orehovici je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje borcev Gorjanskega bataljona Začetek del na cesti Šmarje—Orehovica—Mokro polja ^ PiSecah počastili trideseto obletnico zmage z od-\j^iP®"^nika kmečkim puntom in borcem NOV. Njegov ®niačin inž. arh. Karel Filipčič. (Foto: Jožica Teppey) V nedeljo dopoldne je bilo v Orehovici tradicionalno srečanje borcev Gorjanskega bataljona, ki so se ga poleg slavijencev, naiLiriii v sredini tedna se je zgradilo nad Balkanom in Sredozemljem območje visok^a zračnega pritiska, zato se je vreme izboljšalo. Tudi v naslednjih dneh se bo lepo vreme nadaljevak). Temperature se bistveno ne bodo spremenile. domačinov in okoličanov udeležili tudi najviši predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja novome^e občine. Slavnostni govornik je bil Avgust ,-Avbar, predsednik ■ izvr^ega sveta ^ikupščine občine Novo rtiesto, kije med drugim poudaril, da je dab la proslavljena partizanska enota 500 borcev, kar 150 jih je za domovino žrtvovalo življenje. Orehovčani in okoličani bodo minulo nedeljo pomnili zaradi en" stvari. Tega dne je b" - .Tir s" •• .nr njen tudi uradni začetek del pri prc- Trebnje pričakuje KMEČKE USTVARJALKE v Trebnjem se bo jutri začelo dvodnevno srečanje kmečkih žensk - ustvarjalk (slikark in pisateljic), za kar je dal pobudo republiški odbor za mednarodno leto žensk. Iz vsake republike in pokrajine se bodo srečanja udeležUe po tri ustvarjalke, dve pa bosta iz zamejstva, (jostje bo rajprej sprejel predsednik trebanjske občinske skupščine Slavko Kižpji, nato si bodo na Mirni ogledale proizvodnjo v Dani, v Sentrupertu (na Veseli gori) pa kmečki muzej. Zvečer bo v Trebnjem v počastitev 1. kongresa AFŽ slavnostna ak?'':mi-ja, po njej pa tovariško srečč je z delegatkami tega kongresa. V soboto bo v sejni sobi trebanjske -':up-ščine delovno srečanje ustvarja' :, na katerem bo imel uvodno bt.edo Andrej Ujčič, predsednik kor*-.!rije za kulturo oRS. Popoldne «T -o udeleženke obiskale Dobrnič, rojstni kraj narodnega heroja Jožeta ^ laka, in si ogledale spominsko sobo, posvečeno 1. kongresu AFŽ Slo venije. Obisk bodo končale s srečanjem z zadružnicami. PRIZNANJE ŠTEFANU SIMONCICU Ob dnevu pravosodja je Slovensko sodniško društvo letos prvič podelilo priznanja dolgoletnim in najbolj zaslužnim članom. Med 14 dobitniki takih priznanj v Sloveniji je tudi Štefan Simončič, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. „JEREBOVCI" SLAVIJO Na seji prejšmi teden so sklenili, da bo DPD Du4n Jereb proslavilo 30-letnico svojega obstoja 26. novembra. To bo hkrati prireditev v počastitev dneva republike in ena, zadnjih v okviru občinskega praznika. Društvena prireditev bo v dveh delih: v prvem bodo člani dramske sekcije izvedli recital partizanske in druge lirike, zbori in ansambli bodo imeli pevski koncert, v drugem delu pa se bodo posamično predstavili pevski zbori in salonski orkester. „KORAKI V SVOBODO" TUDI V SEVNICI v nedeljo ob 11. uri so v Likovni galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo grafik pioniqev Jugoslavije 4. jugoslovanskega bienala, ki so ga v soboto odprli v okviru Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Iz obilice poslanih stvaritev iz vse države jih je v Sevnici razstavljenih 115. fted otvoritvyo razstave so pionirji sevniške osnovne šole Savo KladniK pripravili obiskovalcem, mladim ustvarjalcem iz vse države in njihovim mentorjem krajši kulturni spored. V sredo ogled IMV Na dan otvoritve novih proizvodnih prostorov bo tovarna avtomobilov IMV v Novem mestu na o^ed prebivalcem mesta in drugim, ki bi jo radi obiskali. Ogled bo mogoč v sredo, 29. oktobra 1975, od 15. do 17. Vabljeni! urejanju skoraj 9 kilometrov dolge ceste Smarje-Orehovica-Mokro polje. Že doslej so domačini zanjo zbrali več kot 700.000 dinarjev, predsednik Avbar pa je javno obljubil tudi vso možno pomoč širše skupnosti. Spomin na žrtve in velik prispevek Gorjanskega bataUona so zelo lepo počastili tudi člani Odreda ^rjanskih tabornikov. Kar 62 se jih je udeležilo srečanja borcev in domačinov v partizanski Orehovici, dve njihovi patrulji pa sta obšli Pod-i:orie v spomin na stopinje, ki so jih nesetokrat narediU borci Gorjanskega bataljona. M. B. IMV ob svojih treh jubilejih Industrija motornih vozil Novo mesto bo v sredo, 29. oktobra, počastila praznik novo-ineške občine in svojih treh jubilejev: 20-letnice obstoja podjetja, 15-letnice proizvodnje prvega jugoslovanskega avtomobila domače konstrukcije in 10-letnico proizvodnje prikolic ADRIA caravan z novimi delovnimi zmagami. Ob 11.30 bodo v prostorih novomeške tovarne odprli novo avtomobilsko pre-sernico, varilnico karoserij in varilnico šasij, avtomatsko linijo za proizvodnjo kolesnih obročev ter lakirnico za šasije in asijske dele. Iz skromnega začetka nekdanjega Agroservisa in Motornonta-že, v katerih je jeseni 1955 začelo delati prvih 34 delavcev, je IMV prerasla v pomembno industrijsko podjetje, ki bo letos s 5.060 zaposlenimi doseglo že milijarde dinarjev celotnega tjohodka. Št. 43(1370) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 23. oktobra 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom _ ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI mm: mm ■ nH tedenski mozaik Zahodni Sahari, ozemlju, ki ga kontrolira Španija, se obeta doslej najbolj množična „turistična'' invazija: v Rabatu so sporočili, da kani priti v zahodno Saharo okoli 370.000 pro-stovoljcev. Maroko bo s tem protestiral proti sklepu mednarodnega sodišča v Haagu, katerim se niso izjasnili, da je to področje maroško. Za špansko Saharo se razen Maroka zanima tudi Alžirija. Obe državi trdita, da bi moralo to ozemlje pripasti njima... nerazdeljena dediščina kolonializma... Obtoženci so se spremenili v tožitelje - to je vtis, ki so ga dobili novinarji ob poročanju s procesa proti mučite^em iz specialne službe vojaške poličke pred atenskim vojaškim sodiščem. Bivši podpolkovnik Anakos in neka majorja, ki sta bila pred kratkim na podobnem procesu že obsojena na 25, oziroma 23 let zapora, sta v začetku tega tedna javno grozila pričam. Dejala sta, naj se pazijo, kajti „njihov čas se bo vrnil"... predrznost ne pozna meja... Tuje agencije poročajo, da se je zdravje 83-letnega Francisca Franca v zadnjih nekaj dneh resno poslabšalo. Španski diktator je menda v nezavesti Ta čas pa so v baskovskem mestu Za-rauzu na severu Špance ubili še enega agenta Francove „civilne garde". To je že deseti primer uboja policijskih agentov v tej državi, odkar so 27. septembra usmrtili peterico španskih rodo-^ubov... maščevanje... Na arktičnem področju Sovjetske zveze so po vsej verjetnosti opravili podzemski atomski poskus. Tako sporoča uprava za raziskovanje in razvoj atomske energge v Washing-tonu... nič ne ostane prikrito ... pod komi TELECRAMI BEOGRAD — Detekcija ZKJ vodstvom sekretMja izvraiega icomiteja predsedstva dC ZKJ Staneta Dolanca je v ponedeljek odpotovala na večdnevni prijateljski obisk v Mongolijo, LDR, Korejo in na Japonsko. BEOGRAD - Predsednik republike Portugalske Francesco da Gosta Gomes bo 23. oktobra prispel na K vabilo predsednika Socialistične lerativne r^ublike Jugoslavije Josipa Broza Tita na trklnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Po krompir mimo trgovine Zakaj niso zadovoljni z dogovorjenimi nami? ce- Od prodajne cene bl^ naj bi dobil vsak ustrezen del m vloženem ddiu in sredstvih. Svinorejci in mesarji so to poskušali uresničiti še pred sprejetjem sedanje ustave in predpisov, ki nadrobneje določajo, kako to urediti. Dokler so odkupne cene živine bile visoke, je nekako še šlo. Zdaj pa se živinorejci čutijo prikrajšane. Pri samou[vavnem sporazumu o cenah krompirja in vina pa so se slabosti pokazale že to jesen, ko je malo krompirja in tudi trgatev ni bila posebno bogata. Podpisniki sporazuma o cenah • krompirja so pred tedni menili, da so veliko storili za (»"ganizirano pridelovanje in preskrbo prebivalstva. Ob spravilu krompirja pa se je pokazalo, da so se zmotili. Mnogi kmetje jim niso hoteli prodati krompirja po določeni ceni. Tudi pozneje ne, ko so jo zvišali za nekaj 10 par. RazUka med odkupno in prodajno ceno se je zdela prevelika tako pridelovalcem kot porabnikom. Po krompij so šli mimo trgovine tako veliki porabniki, gostišča, menze in drugi, kot delavske družine. V Ljubljani je bilo slišati, da bi tak nakup krompirja pri pridelovalcih bilo treba preprečiti, češ da je sporazum o cenah tre- ba spoštovati. Veliko bolje bi storili, če bi ponovno ocenili, ali pri določitvi cen niso storili napak. Ali lahko kdo prisili delavca, da bi 'moral kupiti krompir za ozimnico v trgovini po višji ceni, kot bi plačal pridelovalcu? Po sedanjih predpisih ne. Ali bi lahko prisilili k temu družbeno prehrano v delovnih organizacijah, bolnišnicah, gostišča? Sledilo je zviševanje cen krompirja pri pridelovalcih. Pridelali so ga nekaj manj kot prejšnja leta, a ne toliko, da bi bil potreben preplah. Nihče pa ni zavračal govoric o zelo ma lem pridelku. Hkrati so krožiJt vesti, da krompirja ne bo dovo Meno uvoziti. Kdo ne bi bil ve- • * * bik v ponedeljek je iz Beograda odpotovala delegacija Velikega narodnega hurala NR Mongolije, ki več dni na obisku v naS državi. Na slici; predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov po^ra^js ^ mongolske del^cije Njamina Luvsančultema neposredno pred odhodom gostov iz Mongol^. 0^ foto: Tanjug). OSTER UKREP IZ ZADNJEGAJ»AVUHE - Situacija v gospodarstvu ie vedno ni zadovoljival Vrzite med ijuŽ Se dvestopetdeset tisoč parol VSE M STABILIZACIJO, tristo tisoč parol ZVISAJMO PRODUKTIVNOST in dva milijona parol VARCUJM01 sel, če v takih razmerah dobi krompir po nižji ceni, kot je v t^ovini, čeprav po nekoliko višji od dogovorjene odkupne? Porabniki krompirja so se odpravili k pridelovalcem in brez ^abega namena povzročili zmedo [»i odkupni ceni. A kdo je zmedel njih? Mar ne prevelik razlika med odkupno in prodajno ceno? Samoupravni sporazum ni prestal preizkušnje. Podobna slabost se je letos pokazala pri prodaji grozdja. Cene vina so dogovorjene za vinske kleti in trgovce, manj za gostišča. Med ceno grozdja ali mošta pri odkupu od vinogradnikov in ceno vina v trgovini in gostiščih pa je taka razlika, da vse več l^pcev prihaja mimo organizirane prodaje k vino-gr^nikom. Nekateri so z moštom napolnili lastne sode, čakajoč na kupce. Koliko bodo dobili za vino v prihodnjem letu, se še ne ve- Morda bodo imeli od take odločitve nekaj koristi, lahko pa tudi precejšnjo zgubo. To pa prav gotovo povzroča zmedo na trgu, ki bo prej ali slej udarila tudi njih. Glavni vzrok pa je vsekakor treba iskati v dogovorjenih cenah. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Določanje razvojnih temeljev za naprej — to je mogoče tema, ki se zdi ob aktualnih družbeno-ekonomskih problemih nekako presplošna, ne posebno nujna, v resnici pa je to tema, ki še kako trka na vrata sleherne organizacije združenega dela, sleherne naše družbenopolitične skupnosti. Zato moramo tudi na tem mestu posvetiti tej temi tokrat še posebno pozornost, saj so se po dosedanjih obsežnostih in vsestranskih razpravah na zvezni ravni že dodobra izoblikovali predlogi glede naše dolgoročne razvojne politike, pa tudi glede neposrednih razvojnih usmeritev za prihodnje leto. V skupščini SFRJ je prejšnji teden zbor republik in pokrajin že sprejel predlog temeljev dolgoročnega razvoja države do leta 1985, do konca tega meseca pa naj bi ZIS že tudi pripravil konkreten osnutek razvojnih temeljev za prihodnje leto. Ob tem je imel v skupščini SFRJ obsežen ekspoze podpredsednik ZIS dr. Berislav Šefer, ki je kritično povzel dosedanja gospodarska gibanja pri nas ter nakazal, kaj se nam glede gospodarjenja obeta za prihodnje leto. Lahko rečemo, je v svojem ekspozeju dejal dr.Šefer, da mnoga od predvidevanj, ki smo jih načrtovali za letos, niso bila povsem realna, da se vsaj niso uresničevala tako, kot smo računali. Tako poteka počasneje od predvidenega samoupravno organiziranje združenega dela — hkrati s tem (ali prav zaradi tega) pa ni prišlo do zadovoljivih sprememb v strukturi naše proizvodnje in investicij, kar je sicer vsekakor nujno. Letošnja industrijska in kmetijska proizvodnja sta zabeležili manjši porast od načrtovanega — je poudaril dr. Šefer — hkrati pa se nam prekomerno veča zaposlenost, kar še pomeni, da naša produktivnost dela ne narašča tako, kot bi morala. Navzlic vsemu (torej navzlic marsikaterim znanim neugodnostim v naših ekonomskih gibanjih) smo Tehtanje gospodarskih perspektiv stabilizacije, krepitve vrednosti dinarja in utrditve raznih tržnih vprašanj. Upravni odbor republiške gospodarske zbornice, ki je prejšnji teden tudi ocenjeval tekoča gospodarska gibanja (vendar le za Slovenijo), pa je poudaril, daje zmanjševanje stopnje rasti industrijske proizvodnje eden poglavitnih problemov našega gospodarstva ta hip. Tudi kopičenje zalog končnih (in neprodanih) izdelkov postaja pri nas že resnični problem, saj so se te zaloge pri nas v letu dni povečale pri izdelkih široke potrošnje kar za 40 %. Vse to opozarja slovensko gospodarstvo, kako nujno je zanj, da si odpre pot na zunanja tržišča, da se čim tesneje po- veže s tokovi svetovnega gospodarstva — pri čemer ima posebne perspektive v utiranju poti na tržišča dežel v razvoju. Ob tem pa bo seveda še kako nujno rešiti nekatera dolgotrajna vprašanja glede spodbujanja izvoza, kar v naši republiki že dolgo upravičeno poudarjamo. Konec prejšnjega tedna je na tradicionalnem novosadskem tekmovanju kovinarjev, zbranih iz vse države, spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je posebej poudaril problem produktivnosti dela, za kar si moramo v sedanji j bitki za stabilizacijo najbolj prizadevati. Opozoril je na še neurejeno nagrajevanje po delu, na pojave uravnilovke, kar vse zavira večjo prizadevnost delavcev. Najbolj glasni I zagovorniki uravnilovke pri nagrajevanju so lenuhi ali razni demagogije dejal. Ob koncu i svojega govora je Stane Dolanc še poudaril, da nikoli nismo bili bolj enotni kot sedaj in I da smo odločno pripravljeni odbiti vsak I morebitni napad na pridobitve naše revolu-I cije — na naš samoupravni socialistični družbeni sistem — pa naj bi prišel takšen napad j od koderkoli. I Z začetkom hladnejših dni se kajpak pojavljajo otipljiva vprašanja preskrbe s kurjavo - ob tem pa 1 še vprašanje, kako je in kako bo z elektriko. Na trgu je trenutno nekoliko pomanjkanja glede premoga, vendar proizvajalci v premogovnikih obljubljajo, da večjih težav glede tega ne bo. Pri porabi elektrike pa se kaže precejSije povečanje, kar za sedaj še krijemo brez kak&iih težav, bodisi z lastno proizvodnjo ali pa z uvozom energije iz sosednjih držav. Dispečeiji elektrike ob tem opozarjajo na racionalno porabo, da bi se tako izognili morebitnim redukcijam ali omejitvam v prihodnje. Ob koncu omenimo še dva razveseliva podatka - po zbirnih podatkih republiškega zavoda za statistiko namreč kaže, da se je prejšnji mesec (v septembru) industrijska proizvodnja v Sloveniji vendarle začela spet krepiti, hkrati pa še, da so se cene zares precej umirile. Septembra smo namreč živeli za pol odstotka ceneje kot letos avgusta (za toliko so se namreč pocenili izdatki za hrano itd.), kar je vsekakor pozitiven stabilizacijski pokazatelj. tedenski zunanjepolitični jtreglj veljaviti svoj obrambni zum s to d^elo in nje 2800 vojakov, ki so * otoku. ^ Med značilnimi podroo^ mi, ki ilustrirajo kitajsko Kako do miru? Po nekaj vzpodbudnih dnevih miru se je Bejrut znova znašel v vrtincu bratomorne vojne, ki ji v tem trenutku ni videti konca. Po štirih sklenjenih in znova razdrtih dogovorih o tem, da naj bi se desnica in levica zedi-nili za mir, spominja najnovejši razvoj dogodkov v tej s-edo-zemni deželi na začaran krog Značilnost tega izjemno nevarnega in zamotanega položaja je na eni strani javno izražena želja politikov in voditeljev različnih verskih skupnosti da bi dosegli mir in popolno zanikanje tega na ulicah libanonskih mest. Umori, eksplozije, ugrabitve in druga nasilna dejanja so v začetku tega tedna spremenila, zlasti Bejrut, v pravcato bojišče, na katerem sta libanonska policija in vojska popolnoma brez moči. RAVNOVESJE Egiptovski predsednik Sadat je koncem minulega tedna v govoru pred narodno skupščino doslej najjasneje potegnil ločnico med sovjetskim in ameriškim vplivom v Egiptu. Po njegovem Egipt nima več odnosov „posebnega prijateljstva" s Sovjetsko zvezo, prav tako pa nima več odnosov „posebnega sovraštva" z Združenimi državami Amerike. Egiptovski predsednik je izjavil, da je egiptovska politika sicer prožna, zato pa ie cilj stalen — zavarovanje vseh arabskih koristi, kar pomeni tudi uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Hkrati je poudaril, da ostaja Egipt socialistična in neuvrščena država, ki hkrati skrbi za prisotnost in delovanje na afri9cih tleh kot članica Organizacije afriške enotnosti. Precejšen odmev je v svetovni javnosti bila deležna tudi njegova izjava, da so ZDA prevzele odgovornost, da bodo storile vse za drugi odmik vojaških sil na Golanu in priznanje pravic palestinskega ljudstva. se Ija te liPa I 'Ž položenje in nezadovoljstv"'^ tudi dejstvo, da je Kissing'^jj osmič v Pekingu, da pa ta prišel v VVashin^on nob^ ^ membnejS kitajski Kissinger naj bi v med drugim pripravil obisf ^ ralda Forda v LR Kitajsl^ ^ I bo, kot menijo, priložno^'^jf ZDA in LR Kitajska reSta medseboj a ^om« i šanja. TELEGRAMI LUANDA - Iz portugalski-J 9cih krogov v Luandi se je r0#i|' da bodo vse portugalske ob0. j (P sile zapustile Angolo Pre" vembrom, ko bo afriško oz| bilo neodvisnost. LONDON - Stavka mladih j nikov, ki že nekaj dni jj, p^ gati bolnikom - razen v nuj" „jO merih - se utegne razSflt' K državo. Enodnevno stavko so |j sili tudi v znani londonski b° ^ Middlesex, ki je hkrati $ membnejSh britanskih ' ustanov za šolanje mladin jj, 6f ^ kov. Računajo, da stavka v (| bolnišnicah po vsej Veliki ^iP ^ okoli 3000 zdravnikov. a\)0<\. t, protestirajo zoper novo po| predvideva minimalno nad° za nadurno delo v bolniSnican' i, DŽAKARTA - V h na portugalskem delu »C? našli trupla štirih belcev, n ^upi'J. k nov avstralske televizijske r ki jo pogrešajo ođ konca P tedna. tj WASHINGTON - . sporočila, da sta ZDA in' vjeA): sporazum o petletnem ypVA nakupu ameriškega žitaDViV tako..{ 6 do 8 milijonov ton) " sl^U, sporočili, da bodo ZDA vale manjše količine ^ vendar se o ceni še niso sp^ BEOGRAD - V jo tovala delegacija ŠZDLJ- nfef« ^ član predsedstva zv®.z£ \ro(det in predsednik republik SZD L Slovenije Mitja K,DI J OSMI OBISK Državni sekretar za zunanje zadeve Združenih držav Amerike Henry Kissinger je v začetku tega tedna dopbtoval na 5-dnevni obisk na Kitajsko, njegov osmi v tej deželi. Sodeč po sprejemu, ki je bil sicer korekten, a brez večjih slovesnosti, je mogoče domnevati, da ameri-^okitajski odnosi, gledano z očmi Pekinga, niso izjemno vzpodbudni. V Pekingu prevladuje vtis, da ZDA niso storile vsega, kar je LR Kitajska vztrajno zahtevka, odkar sta deželi po Niksonovem obisku februarja 1972 na Kitajskem, terjale. LR Kitajska je kot pogoj za boljše meddržavne odnose terjala troje: ZDA bi morale prekiniti vse odnose s Taivanom, raz- letos vendarle dosegli nekatere uspešne razvojne rezultate, je še menil dr. Šefer, predvsem pa to, da se vendarle uresničujeta dve poglavitni nalogi, ki smo siju zadali: zaustavitev rasti cen in ureditev zunanj: plačilne bilance. Tako se zdi (po zatrdilu dr. Seferja), da bomo v prihodnje leto vendarle zakoračili z bolj umirjenimi cenami, kot pa je kazalo po dosedanjem njihovem divjanju, razen tega pa tudi ni strahu glede naše zunanje likvidnosti. To pa so temeljni oporniki resnične ir imr 200 mater, žena in sorodnic padlih partizanov je prišlo na prijateljsko srečanje, ki so ga ob 1*32 ^ ^na in tridesetletnici zmage nad fašizmom v okviru praznovanja občinskega zanim pripravile družbenopolitične organizacije in skupščina občine Novo mesto. Po recitalu, Id so ga pripravili šolarji, je sledilo ^upno kosilo. Ob tej priložnosti so šolarji voinju J?^teram in ženam padlih rdeče nageljne in zbornik ,JNovo mesto v revoluciji in osvobodilni •• »ki so ga sami napisali. (Foto: Vesel) Slabo vieme in vztrajno deževje v preteklem tednu je struge dolenjskih potokov in Krke napolnilo dq vrha. Voda je marsikje prestopila tudi bregove; posebno v nižinskem svetu. Na sliki; Ra-dešica je pri Meniški vasi poplavila travnike in polja. (Foto; MiM) Napočil je čas peke kostanja. V Kočevju ga letos peče in prodaja Vedji Bedjeti iz Gostivara, in sicer po 4, 6 in 8 din merico. Fant prodaja poleti na tržnici tudi sadje in zelenjavo. (Foto: France Brus) 2AD|\IJ| SEJEM VESELI GORI skupnost Šent-letoJL- 1^0 zadnji sejp živinski in kramarski ^ent^un^^ P" 2^'^ru^rtu v ponedeljek, vaki. Na sejem so in kupci skegi M ' ^amar-delL J suhe robe in iz-„JJ^omače obrti. Politične in gospodarske ocene si niso v navzkrižju: slovenska naloga št. 1 v tem obdobju je otresti se hudega zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Nobena skrivnost ni, da bilančno ravnovesje najbolj rušijo gospodarske organizacije, ki več uvažajo, kot izvažajo. V tem smislu so deficitarne nekatere panoge kar v celoti. ^Gjmiš /sca ponedeljkov feli 44] ^^^'^Bstu so rejci pripe-^ednov starih 6 do 12 28.'sin petmesečnih Mhiii prodali 396 praŠ->iev £ ^.veljali 340 do 460 di-J?" do 7^^ pa so prodajali po Kljub slabemu ! Precpi i! "a sejmu zelo So se mlajšim praši- či ^^"enile sejma nekoli- ^ P a tedenskem praši- ' i Obirali m so kupci la- li ^^rih h!? • praSči: 438 je ►' ^vih sn " ppsece, 35 pa sta-žive Prodali 326; ki- Nad^^f 22 do 23 ^ 24 in . mesece starih so J, ^'^Žive teže ^ dinarjev kilo- 1 bi _ ^ PtPc?^®"»bra naslednji sejem France Popit; Pobudniki naj bodo proizvajalci Med obiskom v Labodu je predsednik slovenskih komunistov France Popit prejšnji petek menil, da ima tekstilna industrija v naši republiki velike „zasluge" za tolikšen primanjkljaj. Poudaril je, da je to zaskrbljivo predvsem zato, ker ugotovitve kažejo, da tekstilna industrija na dosedanji poti nima kdove kako obetavne perspektive, zlasti pa je ni mogoče šteti med prodorne dejavnosti. ,,Potrebno bo razmisliti, kako se prebiti naprej, toda o tem se bodo morali pogovoriti sami tekstilci, ki zaposlujejo okoli 50.000 ljudi, in nihče drug." France Popit je nadalje menil, da tekstilna industrija ne bo mogla ve- kmetijski nasveti stelje in kidanja L % v u * * W^e> krml6^' pomisli na težaško kidanje gnoja, nasti- on^f' ^ F^tek in svetek. Toda sodobni hlevi imajo lafc Za rejo ^ Vse 1113nJ' ne^aterih celo nimajo več. Hlevi, ure-» ?lvine brez stelje, kidanja več ne poznajo. Nekateri i ve res doh Z nast*Uanj^rn» je nujno ali ni? Če je obilno, se V toJe . ji! vrhu, ko pa se strezni <\ tisti stopnji razvoja al*o visnosti, ko še lahko kak** ^ den ali celo mesec vzdrži ^ . hola), pa ga mučijo abstin!0iUt'), žave (nekaj mu manjka, P^l praznega, trese se, slabo 11 čen je itd.) in obvladujejo S ^ ki krivde in tesnobe nja o klavrni zavoženosti Temeljna značilnost je stopnjevanje alkoholi in pojemanje življenjski' j,0K ki se v končni fazi a zreducirajo na željo: b'tl-tU»c^(rf Tako pride alkoholik v s je njegova zadnja m's<[ ;cii3 1 prva misel jutra name l holu. c^jj V skladu z naraščarUj, jjfc nosti in pojemanjem u , skih interesov postaja a eSijiv' j dalje bolj sebičen, ne»» ^ vršen, žaljiv, prepiraj žnjv fj nemarjen, parazitsKi, £Vj zumljivo je, da se tak vs ^ vsi ogibajo, tako dorn3 1 in da postopoma pr>Ja■ 9 in J kompletnega osebnostn« j{ h benega propada, ko JL jje* j ž ino, izgubil službo ^ in zasilnih bivališčih no smrt. rt0s<^ fore oset»n jj»'. Do te skrajne fa*e fiep,y in družbenega Pr°Pa,„iki Jfl sleherni alkoholni ,n) (po^t'l prej večino pobere s Jivov' življenjska doba alko J 52 let). ^ St. 43 (13701 - 23. o j Alkoholizem D Pik; dr, JANEZ RVCAU.J i_________ 4 To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali samil Pravilen odnos BELT je ena največjih gospodarskih organizacij v črnomaljski občini. To se vidi tudi ob izplačilu osebnih dohodkov, pri čemer opravi veliko delo tudi Bpdružnica Ljubljanske banke v Črnomlju. Uslužbenci banke so v zelo ustrežljivi, posamezen de-j?vec ne potrebuje za prevzem narja niti pet minut. Ob tako vestnem poslovanju so delavci nenialokrat celo presenečeni, izrekajo pohvalo organizaciji ela Ljubljanske banke, kjer majo vedno pravilen odnos do rnoupravljalca. Če bi podob- 0 poslovali tudi drugod, po-ern bi lahko rekli, da se v mt .^ejans^° izpolnjujejo v,avila in samoupravna načela 0rist neposrednih proizvajal- PAŠKO BILIČ avto 2a šolarje ^olga pot, strah in bojazen iz vaje za 14 učencev ni 'n je na predlog J 2boru h0)^113 odl°^»tev prepu-: 1,1 bi^ turf-• VCev' a tem zboru Jaz> vodja DE trgovina JSedla dn'.naj ,'t0 delovno mesto 8a kandidatka, in to kljub neustrezni izobrazbi. Pred glasovanjem sem morala zapustiti dvorano! Izvolili so drugo ^ndidatko. Sprašujem se: Zakaj je bil v razpisu pogoj VK ali KV trgovec? Zakaj niso upoštevali 32. člena samoupravne^ sporazuma podjetja? Zakaj je bila potem potrebna okrožnica, da trgovina brez VK delavca ne bo mogla vzgajati vajencev? Zakaj glasovanje med kandidatkami, od Katerih je samo ena izpolnjevala pogoje internega razpisa? In ne nazadnje: zakaj me je podjetje sploh poslalo v šolo, če ne morem zasesti svoji izobrazbi ustreznega prostega delovnega mesta? BOGOMIRA SKOBERNE Cesta 4. julija 133 Krško Tako,-kot so goste šahiste in keg-Ijače upokojenci iz Kočevja pozdravili in obdarili s knjigami o Kočevju, sta izmenjala na odru Seškovega doma pozdravne besede predsednik društva iz Kočevja Rudi Mohar in predsednik društva iz Karlovca Herman Furlan. Upokojenke Kočevja z otroki v narodnih nošah so gostom izročile šopek in knjižno darilo, predsednik iz Karlovca pa karlovški spominski alman^. Besede govornikov so poudarile bratstva in enotnost jugoslovanskih ljudstev. Taka srečanja vodijo prek spoznavanja ljudi in krajev ne samo k novemu .znanju, pač pa tudi k ustvarjanju boljšega ozračja in boljših, pristnejših odnosov, z namenom krepiti jugoslovansko skupnost enakopravnih narodov in narodnosti z vsemi narodnostnimi skupinami v svobodni, sociaUstični Jugoslaviji. Podpredsednik društva iz Karlovca Anton Dumbović je domačine povabil na povratno srečanje v Karlovac. Žal pa je na to srečanje padla zelo neljuba senca. Ce ne bi bilo gostov iz Karlovca, bi se nastopajoči trudili samo za peščico domačih udeležencev koncerta. Gostje so rekli, da bi koncert lahko poslušali doma. Domači upokojenci se ob tem sprašujemo, ali je kočevska javnost z odgovornimi ljudmi upokojence in njihovo močno delovno društvo že odpisala tako, kot odpišejo v marsikateri kočevski delovni organizaciji svojega člana, brž ko sc upokoji. Čudimo se toliko bolj, ker zna vsak upokojence in društvo hitro poiskati, če je treba kje pomagati ali kaj prispevati. Sram nas je bilo toliko bolj, ker so nas Karlovčani pred leti, ko smo kočevski upokojenci potovali samo skozi Karlovac, sprejeli z močno mestno delegacijo, v kateri so bili predsednik občine, predstavniki SZDL, Zveze borcev, mladine, sindikalnega sveta, slovenskega društva „Triglav", da o predstavnikih tamkajšnjih upokojencev sploh nagovorimo. Tako so napravili oni, mi pa smo popolnoma odrekli, čeprav so bile vse organizacije posebej obveščene in povabljene. VEKOSLAV FIG AR ^■"obarju koplje grob grobar.. Antonu Panjanu, partizanskemu grobarju, v spomin krv ^ Driniil ,to^no 22. oktobra, Sa7 lja v spremstvu že po-SelJ^morer,Jana .Učaka v Crno-Li^Keoa u tedaj dodeljen S^nigf J^Pkna. Prvi pozdrav na ^ fosso" _ je bil - „cappela-* e je rtu , 1 kaplan. Ta naslov KPada Italije F9430kUpat0rjih d° Wv ^cloU Pohodu med to ljubez-' Sh Porva^ko 'Judstvo me je P^lifee Jno na niestno ptph l. ' nivrw na bi ! ^tihi^^avii pci me Je 'jubez-i ^» ,*1 mi io u!n ^ mi nasmehnil. ' Po !i0ko in ^epko žuljavo kmeč-t doiJ)niaČe^Veda': »Anton Panjan, , ^ letae'°Petovfone\ sem Že F u!t,fiožji^r°^r tukaJ Sori pri i in SelJ V°JUlski- } beiota krai^"1, k "jemu na klopco J toiJ^anjsu ^.la- Mož je bil prava \ "«vadS£čin?- *»»*» * 4 ? i»° 50 za7„ia SVf.ži B^b je njegov. Orm»it une v°jinski pasinci CJIClh zacvetel češmin, ta simbol nekdanje belokranjske revščine, po zaraščenih obrovih, tedaj je zazvonilo v slovo našemu partizanskemu grobarju Tonetu Panjanu. Odšel je mož „na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno Sanje" in težko mi je pri srcu, tu na Jrenjskem, pod zeleno Jelovico, ko se ga zopet in zopet spominjam. Dolga leta je bil grobar. Na osvobojenem ozemlju, na mestnem pokopališču je poleg domačih meščanov pokopaval tudi padle ali pobite partizane. „Kar našemu partizanskemu grobarju jih peljite v Vojno vas in bo že našel prostor zanje. Pridemo in jih pokopljemo z vsemi častmi, pa če je okupatorju prav ali ne!" In Tone Opetov je vse uredil. Za vsakega našel krsto, skopal jamo. Včasih za več skupaj, če je bilo potrebno. Jih zapisal v pokopališko knjigo. In prišli smo ob vsaki uri in jim izkazali poslednjo čast. Včasih nismo vedeli, koga devljemo v zemljo, pa smo zapisali samo skromne besede: „Partizanski je dal življenje na oltar domovine N. N." Za vsakega je vedel, kje počiva. Se dolgo po vojni so prihajali svojci rajnih in pozvedovali. Vsakemu je pokazal njegov grob. Po želji tudi odkopal in so ga odpeljali v svoj domači kraj. .....Mwveiei ,,Kaj pa z okupatorji, z vojaki, ki so padli v boju s partizani? Kako pa z njimi? " „Prav tako kakor z našimi! Vsakemu privoščimo grob in počitek v naši svobodni slovenski zemlji. Tone!" Mnogi so bili za časa NOB tudi justificirani. Tudi tem kakor našim borcem je grobar skopal grob, seveda brez honorarja. Tedaj ni bilo časa misliti, kdo poravna pogrebne stroške, kdo mašuje za pokoj njihovih duš. Edina naša skrb je bila pomagati, kjer se le da in je mogoče^ Smminjam se dogodka iz leta 194J: bila je hajka med vinogradi v Dob lički gori in na Mavrlenu. Tri so tedaj ujeli in privlekli v črnomaljske zapore. Po hitrem postopku jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt in so bili ustreljeni v Opetovi dragi, za cesto, ki pelje v Vojno vas. „In kaj naj z njimi? " „Tone, grobar si. Vzemi voz in vola in jih odpelji na pokopališče in jih deni v mrliško vezico. Jutri pridem pa gor in jih bova dostojno pokopala. Naši ljudje so in imajo vso pravico, da jih damo na žegnani bri-tof." Tedaj sem videl solze v njegovih očeh. Med svojimi pesmimi iz tistega časa sem našel eno, ki nosi naslov „Tri so spet ubili..In ko jo je zadnjič na proslavi dneva borca Sam tečaj še ne naredi dirkača Franci Jerančič-Jefra o svoji dirkaški karieri Karlovce upokojence so kočevski vrstniki lepo sprejeli. Vsakemu so pripeli rdeč nagelj, nato pa jim razkazaii tuiii mesto. (Foto: Prime) Lepe vezi bratstva 2al pa na njih tudi senca nerazumevanja Pred kratkim se je z dirk po Evropi vrnil edini Jugoslovan, ki nastopa v dirkah formule 2, Franci Jerančič-Jefra. Povedal je, zakaj n> nastopil na dirki formule 1 za veliko nagrado Avstrije v Zeltwegu, kot je napovedoval in kot smo zapisali tudi v našem listu. „Racing team Surtees, za katerega nastopam, je zašel v finančne težave; kljub temu mi je John Surtees obljubil, da bom v Zeltwegu vozil rezervni bolid pilota F 1 VVatsona. Vendar bi moral sam kriti stroške za gume, popravilo motorja, za gorivo, ekipo in položiti kavcijo, če bi avto na dirki težje poškodoval. Našel sem sicer tovarno, ki je bila pripravljena , prevzeti vse te stroške, ker pa tovarna ni pravočasno nakazala denarja, z mojim nastopom ni bilo nič," je povedal Jefra. Na vprašanje, kako mlad fant lahko postane dirkač, je odgovoril takole: „Tako imenovanih dirkalnih šol je w svetu precej; najbolj znana je Jim Russel Racing Drivers School. Vsako leto samo v Angliji konča šolanje okoli 3000 ljudi. Vendar po takem enotedenskem tečaju še nihče ni postal dirkač. Pa še to: ti tečaji sploh niso poceni. V Dolenjskem listu mi Metod Papež namigne, naj bi tudi jaz šel v tako šok). Moja pot je bila taka: jeseni 1973 sem opravil testne vožnje s formulo Ford, izkušnje pa sem na- biral na pravih dirkah po evropskih dirkališčih. Ko sem v Dolenjskem listu prebral, da poleg mene iz Slovenije tudi Papež nastopa na dirkah v tujini, sem bil nemalo začuden, kajti letos ni bilo še noben^a tekmovanj v formuli Ford, sploh pa ne na dirkališču Paul Richard. 31. avgusta tudi ni bilo formule Ford v Silver-stonu, pač pa dirka formule 2 in formule Atlantic. HVALA ZA TOPELSPREJEM Matere in vdove padlih borcev ^NOV iz občine Novo mesto se prisrčno zahvaljujemo za topel sprejem, ki so nam ga 18. olrto-bra pripravile občinska skupščina Novo mesto, občinska konferenca SZDL Novo mesto in učenci osnovnih šol iz Novega mesta ob priliki praznovanja občinskega praznila občine Novo mesto, mednarodnega leta žena in 30. obletnice osvoboditve. Se posebej se zahvaljujemo članom ZSMS iz občine Novo mesto, ki so nas počastili s številno udeležbo na akademiji. Matere in vdove padlih borcev NOV iz novomeške občine Ogled naše zgodovine Lep izlet po poteh AVNOJ, primeren tudi za šole Turistično društvo Krško je s sekcijo Planinskega društva Celuloza 4. in 5. oktobra organiziralo izlet po poteh AVNOJ, udeleženci pa smo si ogledali še Jasenovac, Kozaro in livar. V Jasenovcu smo poslu ali preda-vsnje in si ogledali filme o grozodejstvih, ki so se med vojno dogajale v tem zloglasnem taborišču. Vodič pri spomeniku na legendarni Kozari je bil sam živa priča dogodkov med vojno. Kozara je vrhunec ljudske volje in priča, da ljudstva, ki se bori za svobodo, ne more nihče premagati. S Kozare odhajaš ponosen, da si del tega ljudstva. Pot smo preko Banjaluke nadaljevali v Jajce. Tu smo si ogledali stavbo, v kateri se je rodila nova Jugoslavija; na nas je to naredilo veličasten vtis. Drobni zapisTci Tita in njegovih sodelavcev na iztrgane liste iz solskih zvezkov so predstavljali prvo zakonito osnovo naše države. Prav ti zapiski so osnovaj iz katere se je razvila naša današnja samoupravna družba. Lahko rečem, da se je v Jajcu rodila naša sreča! V Jajcu vidiš tudi precej tujih turistov, ki se vse bolj zanimajo za na-■šo polpreteklo zgodovino. Jajce je tudi izredno lepo in urejeno mesto. Od tam smo se odpravili v Drvar. Tu smo si ogledah Titovo votlino in muzej, kjer so nam razložili in na maketi pokazah potek desanta na Drvar. Se posebej smo bili ponosni. ko smo videli zemljevid iz tistega časa: vsa Evropa je bila pod nemškim jarmom, skoraj pol Jugoslavije pa je bilo svobodne. Menim, da bi bil tak izlet zelo primeren tudi za šole, saj tudi drag ni: prevoz, večera, prenočišče in zajtrk nas je veljalo 350 dinarjev. M. POGACAR Krško Za nastope v tujini mora imeti vsak dirkač mednarodno licenco (FIA), poleg tega pa še dovoljenje AMZJ (startno dovoljenje ali viza ACN). Brez tega ne more nihče startati. Kot mi je znano, Todi ftpež iz Boštanja nima mednarodne licence, dirkalna šola Jim Russel jih pa tudi ne izdaja. Sola prireja samo dirke med tečajniki, ki pa jih morajo le-ti še posebej plačati. Zato si res ne znam razlagati, kako je Papež mogel nastopati brez dovoljenj in licenc." Sezona dirk formule 2 za letos se končuje. Decembra bo Jefra opravil testne vožnje in začel trenirati z novim bolidom Surtees formula 2, s katerim bo tekmoval v prihodnji sezoni. SLAVKO MALI NA 7. SREČANJU PIONIRJEV DOPISNIKOV V TR2ICU 18. in 19. oktobra je bilo v Tržiču 7. srečanje pioninev dopisnikov. Zbralo se nas je 135 dopisnikov iz vse Slovenije. Z Vladko Merzel iz 6.a sva se arečanja udeležili na povabilo uredništva Dolenjskega lista. V Tržiču so nas lepo sprejeli. Po kosilu na osnovni šoli heroja BračF ča smo z gostitelji domačimi pionirji odšli na njihove domove. Ob 15. uri smo se vrnili in si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Ob 17. uri smo se vrnili v šok) na tiskovno konferenco. Za sodelovanje smo dobili od uredništev knjige in diplome. V nedeljo je bila na šoli heroja Grajzerja razstava šolskih glasil in podelitev nagrad. NaS Prvi poganjki so dobili drugo nagrado. Po proslavi smo si ogledali spomenik v Podlju-belju. Pogostili so nas še na osnovni šoh v Križah, nato smo se od prijaznih gostiteljev poslovili in se odpeljali domov. Prvič sva bili letos na takem srečanju in zelo nama je bilo všeč. Zahvaljujeva se uredništvu za povabilo, saj sva zvedeli veliko novega in spoznah nove prijatelje in kraje. OU^RA STANISA, 7.ao. š. NOVO MESTO Za jesti in piti je bilo! Gasilsko društvo Kapele: „Sebično" obrekovanje ne vodi nikamor, najmanj pa k tvornemu sodelovanju v prvi polovici avgusta sta bila v Dolenjskem listu objavljena dva prispevka; v enem so bili kritizirani prireditelji proslave ob 125-letnici ka-pelske godbe, v drugem pa so godbeniki krivdo zvalili na matično gasilsko društvo Kapele. Prvemu piscu, ki trdi, da na veselici ob proslavi ni bilo moč dobiti piva, moramo povedati, da je vsak lahko prišel do te pijače; od začetka do polnoči smo prodali 750 steklenic piva. Popoldne smo nahranili tudi celo četo brežiških brigadirjev in ob tem prodah še 200 klobas. Kot na vsaki taki prireditvi, tudi na tej ni nekdo občuteno recitiral, me je pri srcu tako zaskelelo, da bi mi skoraj izvabilo solze. Spomnil sem se tistega krvav^a dogodka iz časa okupacije in pokojnega partizanskega grobarja Toneta Panjana iz Vojne vasi. Oktobra 1943 je bila v Črnomlju nemška hajka: ranjena rajhovska zver se je pomikala iz Grčije prek Balkana, Bosne in Hrvaške, prek Kolpe, skozi Črnomelj proti severu. Skozi mesto so se valili težki tanki, avtomobili, polni orožja in vojakov. Na desni in levi za ščitnica, vojaki na motorjih s strojnicami, do zob oboroženi. Nekdo izmed naah je na semiški vpadnici v Črnomelj po nerodnosti zaklical: „Naši tanki gredo!" Mladi fantje so se obešah na tanke in pozdravljali s partizansko kapo na glavi. Nemški vojaki pa so jih streljali s pištolami. Mimogrede ^ bilo 13 mladih žrtev. Sredi ceste in ob cesti so ležali pobiti. Nihče se tedaj ni upal iz hiše. Vse je bilo pre-stra^no. Sam sem moral pobirati mrtve, mobilizirati kmete, da so jih naložili na vozove in peljali v Vojno vas v mrliško vežo. „Tone, nič ne pomaga! Hočeš nočeš, zavihaj rokave! Pusti delo na njivi in kopiji jame za te žrtve nedolžne! To so naši ljudje. Moramo nemški SS oficir, do zob oborožen, me ustavil in nahrulil: ,4n kaj iščete vi tod okoli? " „Te nedolžne žrtve, ki ste jih pobili, moramo vendar pokopati. Vsak ima vendar pravico do dostojnega pogreba!" „Kaj," se je surovo zadri. „Nič pokopavati teh banditskih psov! V vodo z njimi, tu čez most dol! Nič blagoslova, nič križa. Namesto vaše-^ žegna, prečastiti, naj jih pes .. . Drugega niso vredni!" jih dostojno pokopati. Sveta dolž nost je, da jim poskrbimo za dostojen pogreb In da obvestimo njihove svojce!" Pokojni „partizanski grobar" Tone je samo prikimal. Spet so mu solze polzele po licu. Kopal je, kopal grobove. Kar zapovrstjo, kjer je bilo kaj prostora. Ko smo zadnjo žrtev te nesrečne hajke nabžili v Loki, sem se vračal ves zlomljen in bled domov. Na velikem mostu mi je prišel naproti Tedaj mi je zavrela kri, stisnilo me je v mož^nih in sem ga tudi jaz nahrulil: „Saj so vendar ljudje! Vse poznam osebno. Bili so poštenjaki!" Oficir je potegnil pištolo in mi jo nastavil na prsi tik pod kolarjem: „Se eno besedo zinite in vas takoj ustrelim kot psa! Vi partizanski far!" Zravnal sem se, ponosen, kakor da je ves svet moj, in mu zabrusil: ,,Sem katolik duhovnik. Za moje dobro delo, pokopavati mrtve, me lahko takoj počite! Možje umaknil pištolo. Nihče drug se ni upal drugi dan na pokopališč, da bi pokopali naše žrtve. Sam Opetov Tone mi je stre-gel, ko sem jih sprevajal iz mrtvašnice h grobovom. Iz Črnomlja pa so se na vsakem pednju režale strojnice proti Vojni vasi in od časa do časa ^ z velikega mosta prifrčala nad najinima glavama mina in se s smrtonosnim žvižgom zarila v pašince onkraj pokopahšča. „Gospod, pohitite, zakaj zadeli naju bodo!" je med obredom ponavljal partizanski grobar Tone ^njan, meni pa je razbijalo rce v prsih in od trenutka do trenutka mi je bilo težje za nedolžnimi žrtvami.. . Na Preloki so ustaši zbili letečo amerikansko trdnjavo. Sedem . oktobra 1975 bilo natakarjev, zato je moral vsak sam priti do jedače in pijače - na ustreznih prostorih. Zavedati se moramo tudi, da je vse breme pri organizacni veselice obv^selo le na desetini oanov. Za aktivne Člane društva pa je taka kritika hud udarec, saj so žrtvovali že nešteto ur, da se je gasilsko društvo Kapele prebilo med najboljše v občini. Ce bi tudi gasilci tako „sebično" opravljah svoje dek), kot nekateri hitijo obrekovati in kritizirati, potem se že zdavnaj ne bi več imenovah gasilci. GASILSKO DRUSTVO KAPELE llllllilllllllll mrtvih pikjtov Amerikancev so pripeljali v Vojno vas. Sedem duhovnikov se nas je zbralo na veličastnem pogrebu. Tone jim je skopal Mob, skupen grob. Skupni so bili v boju, skupaj so v jami, daleč od svoje domovine onkraj velikega morja. Po končanem pogrebu sva s Tonetom sedela na klopci pred njegovo hišo. Nad nama so visoko visoko grmele leteče trdnjave. Kakor srebrne golobice so se svetili bombniki v poznopopokianskem soncu. „Spet peljejo Nemcem jekleno večer^. Včeraj so jim v isti smeri peljali morda prav isti kosilo," je pripomnil Tone, ko sem vstal in se poslavljal. Grabili smo otavo na Gričku za mestom. Po bUžnjici je prišel Tone in mi povedal: „Spet so mi en(^ pripeljali. Ubili so ga nekje pod Mirno goro. Lep, močan fant. Morda bi ga vi poznali. Stopite z menoj. V mrliški vežici je." Odbžil sem »rablje in tiho sva šla za omejki. Odtinil mi je vrata v mrliško vežico in pokazal nanj: „Vi ga boste gotovo poznali!" Stopil sem bliže, prijel fanta za roko, ga pogledal v obraz in komaj slišno iuoltal: „Seveda ga poznam. To je Dobličanov iz Ix)kev! Pred dnevi sem se z njim še pogovarjal v Rodinah v Ko^novi zidanici Imel sem mašo pri av. Jakobu in sem se mak) oglasil na kozarec vina!" Solza mi je ušla po licu. Njemu prav tako. „Bodite tako ljubeznici in obvestite njegove, da leži tu. Naj se oglasijo, da ga pokopljemo tu ali da ga odpehejo domov na pokopališče pri Sv, Juriju na Rožancu!" Tako in podobno se je godilo v tistih težkih časih pri nas na osvobojenem ozemlju. LOJZE JOŽE ŽABKAR DOLENJSKI UST 5 .dolenjska, Bela krajina in Spodnje Posavje predstavljajo obrobne slovenske pokrajine, vendar se je čestokrat prav na teh tleh oaločala usoda slovenskega naroda. Za turScih vpadov, kmečkih uporov in v narodnoosvobodilni borbi, v vseh teh zgodovin^ih prelomnicah je no^o prebivalstvo tega področja glavno breme v borbi za obstoj in napredek Slovenije," je dobesedno zapisala v „Dolenjskem zborniku", ki je izšel ob 20-letnici ljudske revolucije, inž. Vilma Pirkovič, takratna podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Na te besede sem se spomnil minuli teden, ko so družbenopolitične organizacije novomeške občine sklicale z novinarji nekaterih večjih časopisov „okroglo mizo", ki so se je udeležili revoluck>narji dr. France Hočevar, Miloš Hočevar, Niko Šilih, Mara Rupena-Osolnik, Jože Franko, Jože Penca, Bogo Komelj, Štefan Iskra in Franc Somrak. Namen srečanja je bil osvetliti novomeško predvojno revolucionarno zgodovino, ki ji srca že od nekdaj, pisani viri pa še dandanes (virov namreč skorajda ni) ne pripisujejo pomena in častnega mesta, ki si ga je zagotovo zaslužila. Pisec tega prispevka je bil rojen leta 1944, zato je pri pisanju izrečenega ob „okrogli mizi" prosil za pomoč Bog^a Komelja, upravnika novomeške Studijske knjižnice, prepričan, da lahko Komelj kot udeleženec nekaterih takratnih dogodkov in kot mož peresa ter strokovnjak za naše bralce na kratko oriše in poveže podobo novomeške predvojne zgodovine. Posebej pa kot sestavni in bistveni del pisanja objavljamo izvlečke iz za ,,okroglo mizo" povedanih spominov že omenjenih novomeških revolucionarjev. dolenjski kmet -kmečki proletarec Novo mesto z okolico je bilo po prvi in pred drugo svetovno vojno izrazito uradniško, dijaško in kmečko območje. Bilo je sicer nekaj drobnih obrti, vendar brez pomembne industrije. Komunistična partija je iskala in imela največ svojih aktivistov in pristašev v delavskem in proletarskem razredu. Ker pa je bil dolenjski kmet v bistvu le kmečki proletarec, so našle komunistične ideje ugodna tla tudi na Dolenjskem. Glavni nosilci teh naprednih idej so bili predvsem dijaki in študentje, predvsem tisti, ki so ostajali tem idejam zvesti tudi potem, ko so prišli do kruha. Komunistična ideja se je počasi, vendar vztrajno Srila ter dajala poudarek predvsem študiju, ustni propagandi, trošenju letakov, kresovom, ker na. Dolenjskem pač ni bilo možnosti za večje množične akcije (stavke in podobno). Zato 'je Komunistična partija na Dolenjskem uporabila prav vsa legalna sredstva in načine, da je lahko svoj vpliv širila in obdržala tudi v ilegali. In še nekaj je treba na začetku pribiti. Čeprav je bilo načrtovano, da bodo prva osvobojena ozemlja nastajala v slovenskih industrijskih središčih, so se dejansko - tega tudi dandanes nihče ne zanika - rodila na kmečkoproletarskem Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem. po obznani iz legale v ilegalo Ko je bila na Vukovarskem kongresu ustanovljena Komunistična partija, je imela že takoj od začetka svoje člane tudi v Novem mestu, med njimi se je posebno izkazoval inž. Metod Dular. Ko je bila Partija z Obznano prepovedana, je stopila KP v il^lo, stike med l^alno in ilegalno Partijo je vzpostavil Dular. V ilegali je dobila Partija svoje, prostore v knjižnici Narodne čitalnice (današnji Dom JLA) in njeni kasnejS naslednici Sokolski knjižnici. Voljeni ki^ižničarji se za dek) niso preveč menili in so ga raje prepuščali dijakom. Tisti od njih, ki so bili v zvezi z ilegalno Partijo, so to srečno matomarnost izkoriščali tako, da so uporabljali ta prostor za sestanke in da so uvajali v knjižničarsko delo predvsem simpatizerje KP, ki so se kasneje, med študijem, razvili v partijce. Med najpomemb-nejSmi knjižničarji je bil Tone Bele, ki je vključil v delo tudi Franceta Hočevarja (takrat je bil še dijak), ki se je nato v knjižnici in z ilegalnim delom izoblikoval v komunista in bil 1932 sprejet v Partijo. bujno cvetje „bele krizanteme FRANCA HOČEVAR: „Za delavsko gibanje in marksizem sem se za- frr. ti. £3. jMU«r* 40.se 4. jCMuaiM« nm arvđnjlh tolali foroali* giM« ^raiskar« 40tta;vXJ».- 8r«*kMa MuaiatTu V Iovm atttu. I« e*iurrt Vrtaču bo1«c« it*T.for.5a/l o4 M.Jaauftra 1.V40 roro«n iiTrttns hiin« pralakava yo aa ia ta^ura V14rih Jei«fu t yrlaotao«tA oMlncrlh •\rtUnlkoT Jakof*!« Julija la Ula4a Alealja ^rt Aijakl^ tok.raaln« glanaatJa Sillh llkolaju,kl aklakuja 6 rasrad in ataauja yri aToJaa ouatu na Salhalakl oaatl Itav.S in Koaaao teena ki ofeiaku]a T.r«sra4 in atanuja na loki pri 4ar6n«Bu cvaniinlku SoJM Alo}ciJa. Pri Sillb licolaja aa ]a nailo alad**a ilagalna tiakan« atvari in i 1.) ravija "Slovanak* mladina* itav.l,S,S,3,i( lata li«38,raTlla 'Sloran-' mtcm i* lata IVSV. ii«) Barija "Sloranaka aal41na* srasak 1 ^a Maao aJctokar in araaak 2 aa Maao noraabar lato l^SV^O. 3.)0kroCnioa Vft eknaiie daMkratakib avokoUAiii". 4.) Brotara "dialaktikni aatariaUMa* ^la H* XVX. a ^ tri Eoasaaa f aa na>|i ana knjiga "Saa aanj fa. da ki ijh driala ahraajana tako yri roki aad iolakiai ^adaati Taakdaaja anorak«. Šilih Ja kil rpnšan ki« ja dokil ravija pod 1 ia S ja iati lajaril, da aa taka ravija dokirajo t •ali in da aa Jih j* dala dijakinja Katalke j OTat*,k ^radaata y«d 9,iB 4 Ja iaJaTil,da Jih J« dokil tudi nakja t ioli,ni j ya aosal p«vadati od k«(a in kadaj. KoaaaA J« iajavil da iaa kajigo yod ana lunradaaa ia dalja 4aaa in Jo Ja frinaa«! od doa» a pod £ in S aaanacana atrari Ja rakal da Jih J a do- j •1 nakJa t IoU ai pa hotal povaditti od koga. ' oSillh likolAj Ja aia upokojanag*. ialaaoitkaga oalvlkanca rojaa Ja e.lS.lSlV T Traoaaja,priatoJaa r loro Mfto,BiB Aatona in uarla rraatitka rojaoa Raaftgar.On ja alaa tuk.bokola po ajagori iiJaTi ia od 3 gianasij« dalja,dalja Ja pradaadalk druitTa "Proarata* ia «lan "Bodataga Kriia*. MJago* o4«,kot atar talasaikar Ja akoai in akoai aooiJaliatiOno orijantiraa. . Tadkrat aa.Ja opasilo,da aahaja k lilihu prlTatni iaianjar Joaip Oar» aia profaaorja r pokoju i* Hovaga-aaata ki Jatkil tr latu 1S94 v OpraT-aa« odkaru poJmiaioa Bvokoda r nortm Matu,katara Ja kila posnaja raspudAa-oa taradi pojara koaunina. Oara takrat aioar ni »11 okaojaa saradi koaunicaa pai pa od aodliea ^ HoraTakaga diviaijakaga Tojnaga aoda ▼ Mitu ped itar.MSd od IS.7*1935 po i It) Vej.kriv.*ak>nika na 4to lato in 6 aaaaoaT atrogaga sapora. Oara Taariuja kakor J« opaiaitl ljukama odnoaa t aaatro agoraj naTadaaaga Siliha a iaano« Silib iaida,ki Ja tudi aradnja iolako naokraiaoa Ja pa T alutki pri laaaaau trgovca Baroarda w Morm aaatu. Koaaac Uoa Ja rojaa 2i>.3.lv£S t MarAkoru ia tja priatojaa aak.ain uarlaga Ucaa.polioijakaga aadaoraika la Alkiaa rejana Bala aadaj atiinujoda v Marikoru.Po ajagoTi iajavi Ja oa priial r lovo aaato itudirat saradi ala-kiJi drožloakit. r>»aar,kar ata aa oea in aati vadao prepirala la Ja valad tega priti« ealJ ao aaaoaora prt oeattt,p« saradi takib rasaar ai »ogal itu-dirati Marlkoru.sato g« Ja dala mati aa ttudija v love Mate. !«ask9 lato. ^a KaaMfi ataaoval pri vdovi Vahovae ia Ja kil vaaakosi okro aadclran.iato tako Ja tudi latoa vaaatraaako aadtiraa, po atanodajalou oneu,ki .sjavll.aa pri dijaku KoaMau,£oac kot klvii orotnik ni aikdar Poročilo žandarmerijske postaje Novo mesto sremskemu načelstvu v Novem mestu o preiskavi pri gimnazijcih, ki so bili osimiljeni komunistične dejavnosti. i' SO Takrat, ko še ni bilo rdečih nageljnov Dolenjskemu predvojnemu revolucionarnemu gibanju pisani viri žal še ne pripisujejo pomena in mesta, ki si ga je gotovo zaslužilo ^ čel zanimati že zelo zgodaj, pri 16 letih. Ko je bila leta 1929 v Jugoslaviji uvedena fiaSstična diktatura, sem s šomekaterimi tovariši stopil iz Sokola, ki je bil takrat podržavljen. Vanj se nisem nikoli več vrnil. Seveda pa sem še naprej pridno zahajal v Sokolsko knjižnico, kije bila zbirališče naprednih dijakov; tam so ti prebirali napredno literaturo ali knjige,' ki so nas v našem svetovnem nazoru podpirale in potrjevale (Cankar, Gorki). Se danes se spominjam, da je bila Cankarjeva „Bela laizante-ma", ki sem si jo sposodil, vsa podčrtana in komentirana in te je morala privesti k določenemu razmišljanju. V času mojega gimnazijsk^a šolanja v Novem mestu je bila partijska organizacija med dijaki sorazmerno šibka, vendar so bili med nami tudi mladi ljudje (nepartijci), ki so se začeli svetovnonazorsko oblikovati na novih temeljih - ne klerikalnih, ne liberalnih, ne orlovskih ali sokolskih. Iskali so nekaj drugega, hoteli so novo družbo, nov svet, sprevideli so, da se lahko ta novi svet oblikuje samo s pomočjo delavskega razreda. Medtem sem na gimnaziji sreča-val, ne da bi vedel, tudi člane Partije in vodstva, ki so me pritegnili tudi v akcije: tiskanje il^alnih letakov, trošenje letakov itd. S tem so me tovariši preverjali. Nekega dneva, ko sem bil v osmi gimnaziji, so me tovariši sprejeli v Partijo, vendar se datuma ne spominjam, to ni bil noben svečan dan, ni bilo rdečih nageljnov. Ker ne vem dneva, navajam zdaj za sprejem v KP julij 1932." „boljševik" izšel pri gospodični Iz novomeškega ilegalnega partij-sk(^a krožka, ki se je zbiral okrog Vinka Prežlja, je izšel tudi Jože Svej- ger, ki je bil vezni člen med novomeško in ljubljansko Partijo in kije Franceta Hočevarja kasneje vključil v partijsko delo na univerzi. Močno žarišče komunistične dejavnosti je bilo tudi v tovarni keramike Jožeta Klemenčiča, ki je bil tudi simpatizer Partije, njegov brat Lovro pa celo v pokrajinskem partijskem vodstvu. Že v tem obdobju de-tovanja novomeške Partije so bili njeni člani tudi nekateri debvci. Najpomembneje akcija t^a časa je bila 1932, ko so Tone Bele, Franci Lakner in Srečko Prežclj ilegalno tiskali list ,boljševik". Pri eni od številk, ki se je tiskala pri Gospodični na Gorjancih, je sodeloval tudi inž. Janez Marentič. V tem času je Partija izrabila tudi legalne možnosti inje začela delovati v legalnem naprednem društvu „Svoboda". Prirejali so predavanja, uprizarjali Canl^jevega „Hlapca Jerneja" ter obenem iz rednih članov ,,Svobode" izbirali najbolj zanesljive za ilegalno delo v K P. Izreden uspeh Partije je bila leta 1934 organizirana stavka v Polhovi tovarni, ki je popolnoma uspela, vendar so doletele hude zaporne kazni komuniste Srečka Prežlja, Boga Juriševiča in Franca Laknerja ter inž. Jožeta Germa, ki ni bil komunist, vendar kljub temu med organizatorji stavke. Ob tem je treba poudariti, da se pri opisovanju te stavke Polhovi družini, družini, ki je šla kasneje vsa v partizane, večkrat dela krivica. dijak in profesor v isti celici NIKO SiLIH: „Stavka v Polhovi tovarni je predstavljala že javno politično akcijo. Voditelji stavke so bili večinoma poslani v Mitrovico. Rudo Zupane je nekaj zatem - partijsko življenje v Novem mestu je bilo pre- cej ohromljeno - poklical Jožeta Prežlja in mene na Drsko in naju sprejel v Partijo. Vinko Kristan, poslan iz Ljubljane, je raznetil novo delo Partije. Ker je imel Kristan zvezo z Ljubljano, smo prišli do literature, do Speransa, do vsega tist^a, kar nam je lahko širilo jasno idejno usmeritev. Razen tega smo tiskali tudi letake, začelo se je resnično partijsko življenje. Ob Hitlerjevem napadu na Češkoslovaško so bile v Novem mestu že demonstracije. Na gimnaziji so bile zaradi tega preiskave, izključitve, dogajalo se je celo, da so se morali dijaki špijonirati med seboj, vendar je ostal napredni krog trden. Dogajato se je celo, da sta bila dijak in profesor v isti partijski celici Ob kapitulaciji stare Jugoslavije je bila Partija v Novem mestu idejno že toliko močna, daje pp propadu najrazličnejših meščanskih grupacij postala temeljno jedro Osvobodilne fronte." Zaradi zapornih kazni je bila ta stavka za takratno novomeško partijsko vodstvo eden najhujših udarcev, njen širS, resnični pomen pa je "bil tako velik, da je stavko na eni od konferenc omenU v poročilu tudi Josip Broz-Valter. josip broz vabi pre2lja v vodstvo BOGO KOMELJ: „Ob aretaciji Srečka Prežlja (leta 1934) je štela KP v novomeškem okrožju okoli 40 članov. Kakšen revolucionar je bil Srečko Preželj, pa govori tudi ohranjen dokument, iz katerega je razvidno, da je Preželj na neki pokrajinski konferenci v tolikšni meri vzbudil pozornost Josipa Broza, da je ta Srečka povabil v pokrajinski komite. Preželj je povabilo zaradi družinskih razlogov odklonil, povedati pa je tudi treba, da Broz Prežlja od prej ni poznal. Pozornost je Srečko vzbudil samo zaradi poročila o partijskih metodah in delu v novomeškem okrožju. Pristaši novomeškega naprednega gi^ianja so po tej izgubi nadaljevali delo predvsem v Sokolski knjižnici (študij partijske literature) vse do leta 1937, ko je prišel iz zapora Jože Slak. Stik mladca rodu s Partijo sta pred tem in tudi po tem vzdrževala predvsem Jože Preželj in Niko Šilih." Se predtem je prihajala ilegalna partijska literatura tudi iz Zagreba, kjer so študirali nekateri napredni novomeški študentje. V Sokolski knjižnici so potem to literaturo vstavljali v nedolžne knjige ljudem, za katere so bili prepričani, da so napredni in zanesljivi. Vsekakor pa je treba poudariti, da seje s Siliho-vim in Prežljevim nastopom ilegalno partijsko delo zelo okrepilo, močno so se okrepili ilegalni laožki, velik poudarek je bil na študiju marksistične literature, pač iz prepričanja, da je dober in pravi komunist le tisti, ki pozna tudi nauk, kajti sentimentalna pripadnost je premalo. na dolenjskih gričih so 2areli kresovi v tem času so na dolenjskili gričih ob partijskih in delavskih praznikih goreli kresovi, ulice so bile polne letakov. Te manifestacije so dosegle vsakokrat svoj vrh na predvečer 1. maja in oktobrske revolucije. Kljub temu, da je bila KP mak)številna, so postali njeni cilji in miselnost ob takih in podobnih dejanjih med ljudstvom zelo priljubljeni. V tem času (1940) je delo novomeške partijske skupine še bolj okrepil Vinko Kristan, ki ga je pod krinko nameščenca v Spk)šni l^e-tijski zadrugi poslal kot inštruktorja na Dolenjsko Centralni komite KP Slovenije. Mirno lahko zapišemo, da je segal takrat vpliv Komunistične partije od Kolpe do Save, v obdobju od 1937 do 1941 pa je treba omeniti predvsem naslednje velike akcije, kijih je pripravila Partija: akcija zbiranja „Rdeče pomoči" za ^anske borce, protidraginjske demonstracije na novomeškem živilskem trgu, protinem-ške demonstracge ob zasedbi Ceško-stovaške, zbiranje podpisov za članstvo v Društvo prijateljev Sovjetske zveze ter priprave na predavanje „O življenju delavca in kmeta v Sovjetski zvezi", ki ga je za 30. julija 1940 zvečer napovedalo novomeško Sokolsko društvo, predaval pa naj bi Vinko Kristan. kmetje so na predavanje drli z vozovi Zaradi napovedi za to predavanje je bilo razgibano podeželje od Kolpe do Save, v Novo mesto so se na predavanje z vozovi dovažali kmetje, vendar so jih orožniki, ki so preda- Vinko Kristan, sekretar okrožnega komiteja KPS Novo mesto vanje prepovedali, že pred Novim mestom razgnali. Kmetje so se nato peš napotili pred Sokolski dom, kjer jim je govoril Kristan. Ker pa so orožniki ponovno posredovali, so se pogovori nadaljevali po gostilnah. Za novomeško predvojno revolucionarno obdobje je predvsem značilno, da je bila najbolj delavna mladina, kar dokazuje tudi pravilo, da so bila vsa vodstva dijaških organizacij na novomeški gimnaziji v komunističnih rokah. Te organizacije" so bile Dijaška prosveta, Fertalni savez, Jadranska straža, Aerokrožek in Rdeči križ, pri akademikih pa Klub dolenjskih visokošolcev. V tem klubu se je tudi prvič na Dolenjskem pela pesem „Kosec koso brusi" in podobne. Zek) velik vpliv je imela predvojna Partija tudi na dolenjskem podeželju, kjer se je za svoje delo posluževala društev Zveze kmečkih fantov in deklet. Tekmovanja pre-dic, koscev in podobna so bila namreč v resnici komunistični shodi. V teh društvih je veliko delala Mara Rupena-Osolnik. tisto tretje je bila partija MARA RUPENA-OSOLNIK „Jaz se bom predvsem dotaknila obdobja, v katerem sem skupaj z velikim števik>m mladih ljudi hodila v novomeške šole. Partga je imela ravno v Zvezi kmečkih fantov in deklet svoje ljudi, ki so z ene strani usmerjali interese, z druge pa akcijo. Spomi- njam se zelo daleč nazaj, in vendarl® ne vem za nedeljo, ko ne bi organizj rali predavanja, tekme ali razgovor^, Zelo pomembno je, da so se v okvi", ru teh društev pogosto srečavaliP®": lenjci z Belokranjci in obratno, ob^ ji pa, recimo, z Zasavci. ; Pogosto smo pred vojno vse, je bilo naprednega, takoj sporo^® naprej, čim dlje je kdo mogel. Inpf'j tem nismo vedno upoštevali lestvit*! partijskih vodstev. Ko že nevezano govorimo o prednem dolenjskem predvojnem P" banju, moram povedati, da smo in"" li že pred vojno in med njo števU"' železničarje, ki so prena&li litei*'®' ro in še marsikatero važno stv^ ftedvsem pa mislim poudariti, dir bilo na tem Dolenjskem, za kateff vsi trdijo, da se ni na njem pred*®)' no nič dogajak), gibanje, ki zahte* predvsem pa zasluži, ^ ga priki*f mo in obdelamo tudi glede deb^ stih ljudi, ki jih ni več med nami-kar imamo, je namreč tudi sad s? hovega dela". FRANCE HOČEVAR; „Intef^ za partijo je bil zelo Srok " . začetku lahko govorimo o maf i nem levičarskem razpotoženju v Nj vem mestu - tudi po vaseh, ' vsem v okviru Društev kmečkih j tov in deklet. Značilnost te otp^ | zacije je bila, da ni bila vezana klerikalizem ne na liberalizem. Sf'f ^ da so v njej delovali politično raznorodni ljudje, vendar je ""f . fantov in deklet, ki je v njej zapustila tradicionalne okvire ^ ■ venske politične miselnosti in | nekaj tretjega. Zaradi tega je bib . liko lažje dostopna za komunist'^ ideje. Ko sem se leta 1941 vrflf^ Novo mesto, da bi pomagal ustaJ"^ Ijati Osvobodilno fronto, sem kim veseljem lahko ugotovil, bili vodje teh društev in deklet krat že člani KP." KDO BO OMENIL DOLENJSKE TISOČE? MILOŠ HOČEVAR: „Jaz P°v| kar po domače, doktrina kmeta tedaj ni priznavala kot & lucionarja in nosilca revolucija ^ pa je na Dolenjskem bil. Partija P1 vojno se je zmotila v oceni, kal® bo razvijala revolucija v času v0^ ker je naslanjala svojo doktrin0 Gorenjsko, kjer je bil koncentf1^ proletariat (na Kranj, Jesenice savje). Ker pa tam odziva nT>> oziroma je bil zelo majhen, ; di težišče borbe preneslo na sko. Mislim, da po tridesetih e ^ tudi to lahko zabeležimo in 1135 ) treba biti nič sram. Partija je na Dolenjskem 1 a močno delovala po dveh tirih: r prek društev kmečkih fant°v & klet, drugič pa tudi prek šolske dine. Poleg drugega lahko otne^-da je pred vojno nekaj časa di partijska zveza med Novi111 ^ stom in Belo krajino. Prav za*3 p ko vsestranskega delovanja naprednih sil med dolenjski^ ^ ljem tu leta 1941 praktično kraja, v katerem ne bi bilo org3 ^ cije Osvobodilne fronte, Pa kakorkoli organizirana. Mislim. 0 to treba poudariti, Dolenjska ^ mojem mnenju zagotovo g'e j, s« premalo omenja. O vseh $o več piše, govori se o tisočih, j sodelovali v prvih letih v0^o NOV, mi, Dolenjci, pa tem ničesar povedati. Mislim, ^ zdaj zadnji čas, da zberem0 P.teIfl ke, dokler je generacija, ki je P ^ $ sodelovala, še toliko pri moči« ^ lahko kaj povedala. In poveda kaj. 0pir O naprednosti novomešKe ^ ne pa samo podatek, kigave jjjr 1941 je bilo iz višjih razred^, nazije izključenih 214 dijako^j; MARJAN BA DOLENJSKI LIST Zborovanje dolenjskih društev kmečkih fantov in deklet v Novem mestu septembra 1939. §t. 43 (1370) - 23. oktobi^ Spomini prof. inž. Jožeta Levstika-Vida na 26. februar 1943, ko so pri Dolenji Straži padli narodni heroj Jože Slak-Silvo, Maks Strmecki-Rok in Jože Povše V nedeljo, 26. oktobra, bo ob 10. uri v Dolenji Straži spominska slovesnost, na kateri bodo odkrili spomenik padlim aktivistom novo-^škega okrožja Osvobodilne fronte: narodnemu heroju Jožetu Slaku—Silvu, inštruktorju CK ZKS w kadroviku na okrožju Maksu Strmeckemu—Roku in sekretarju ^dokrožnega odbora Mirna peč Jožetu Povšetu. Pri slovesnosti bo -govoril France Popit, predsednik CKZKS. Univ. prof. inž. Jožeta Levstika-Vida, ki je kot sekretar okrož-J^®ga odbora OF po srečnem naručju preživel ta nesrečni dan, smo zaprosili za zapis, ki ga objavljamo. 6 je bliznel?am Pr*zanesljiva zima 1942/43 se vijali ^aju- ^es zimski čas smo raz-vahn delavci na Dolenjskem ži- cev ^ P0^t'čno delo po vaseh od Gorjan-Za Šk° ^ebanj«kih hribov, od nemške meje lenjSk^c^nom pa do Žužemberka in Do-nizacj- J°P^C- Utrjevali in širili smo orga-bodrilf p °b°dilne fronte in naše Partije, miajjp , judi *n pripravljali za partizane sm0 rađ"16^6 fante- Tiskali in prenašali nekater'i?^6 "Vesti ter 113 ** literaturo. Po skih en' UsPe^ vojaških akcijah partizan-se ie z^sti P° uspeli akciji pri Dobu, V te 83100zavest še večala. ^sebm?1 u^aSU tud' sovražnik ni miroval, .drzni : be'°gardisti so postajali vse bolj je padj "evafni. Mnogo naših dobrih ljudi itiačih • h* Zrtev zahrbtnih pohodov do-Vse v i ši JZ . lc e v' ^ 80 vodili okupatorja povesti v 11386 terene. Treba je bilo usodnemu dnevu naproti Lepo in u * februarja • Sk- Vreme v drugi polovici ^Ijfe pohV"0 lcot pripravno za Hirieljuij. ° Z Jag°dnika in Runčeca za stejših h'^111' ^er smo imeli nekaj najzve-novonjenf' smo J° mahnili štirje aktivisti ^°5rjeVa * okrožja: tovarišici Meta Prek v"i Ambrožičeva, tov. Rok in rebri jn Zq ez"'ce 23 Mirno pečjo, Brezove Krko v p ^a ®a hriba ter ponoči čez P°d Koč 0 ^.ns'co dolino. Zavetna dolina lak° DomVS u ^°8°m> kjer seje odigraval bo hen del naše narodnoosvobodilnem* 6' ^ ikra t že vsa v po-?° n°sili v^^l^ženju. trajanje v prirodi P°8um ' tUC^' yut*je- Postajali smo živi načrtn'tCr novih snovanj, pogum-V taken^ m trdne Vere v končno zmago. % svofe h fazP°Oženju smo tudi mi opra-P°se(Hi ka 6 °" ^-at* Poljanami v bregu smo L.aktivitfi ZUnaj na hlode in imeli sestanek w tovari?PT0(lokrožja toplice. Prisotni so r*in in Jo °Ze ^av^ar (Gregor), Matevž, *boj o po^.^gi. Informirali smo se med ? n°ve n r ■ s'tuac'ji in napravili načrte • U^u smp° -tične gospodarske akcije v ^^eea ^?,1C 03 šega političnega vodstva, ** °abora OF. Popojj Ltov- Gr^C ^ krenila 03^ četvorica skupaj • 0vemu ^0rjem čez hribe v smeri proti ^iskali <.,eStu' h sm° <-ez Rigl kjer smo nudila tia^0 Znanko tov" Sitarjevo. Po-52®0 vrUlj6 ,°r.eh0V in vina. Prelepo ljetna to0016' ^°^r0 opravljeno delo in ^no voi-^^. vse t0 nas je spravilo v 51110 Prišli J° ^ je nagibal dan k večeru, v? k°ncu nUd Vas ^aProče in se zaustavili . ki Vas' Porščkovih. Tu je ostala 2 j. Je nameravala odtod organizirati IN se pr I11 11 Novega mesta. Že v mraku .°t°k, ki?'?00 sPu^čali proti cesti nad vas s ,,«« °b Krki. Pod vasjo nas je v /°dnik (*\°m PrePeljal prek vode mlad e ^ ne motim, je bil to Drgan- *akoSm r ^anko° ur'^ v vas ^er smo "ne^ v2' 2 levf. Vlfl do8ovorjen sestanek z akti- a?!*eČak .bf*11* reke v hiši nas je v ^ 0 Pr» veliki mizi nekaj domačih h» ^ Še'nt?V-. Branko, dva iz Goršetove 5k 4 tov - dru8'h- Kmalu so vstopili v . e Plati- J?*. ki so prispeli od mirnope-brVa) jn" ' ,° (Jože Slak), Slavka (Becele-hJSVseihn° ^ovfe)- Sestanek je imel lii • na?men Pregledati vrste najsposob-^teteV0rbenej5ih in najnaprednejših ■S* , k°hša. Prisotnost dveh starih in R t!r?ev PartUe> kot sta bila tu^sebnc? *n ^ilvo, je dala našemu delu noj; lcieo'oško globino in težo. Poz-Sfin k, j^10 končali sestanek in imeli vsi fah^Jam* 51110 dobro opravili svoje delo. teJft ra, ^ ^e. kako sem se zapletel v C ^ kot^ Z Jožetom tlakom. Poznal ^jskeo- ^'0Veka, ki je zrasel iz sredine ^ mcta in ki se je prav posebno It *^flje yPra^nja naše vasi in v kmečko >. ^ Žjv]Sp . Razvijal je svoje zelo trez-V6 m's'' 111 Pogine na reše- 1 '^°liov ^^"ih problemov v osvobo-ini. Videlo se mu je, da resnično pozna življenje dolenjskega kmeta in da ga ima rad kot delovnega človeka, ki mu je treba pomagati, da bi se dvignil iz zaostalosti. V osnovnih vprašanjih bodoče agrarne politike sva se prav zaradi njegovih realnih pogledov na stvar zelo dobro skladala in se dogovorila za izmenjavanje misli. • Sredi trdne noči smo se razhajali. Gregor in Slavka sta se odpravljala še tisto noč čez Krko, Slavka se je kar nekam težko poslovila od nas, zlasti še od mladega študenta Jožeta Povšeta, lepega fanta z velikimi, otožnimi očmi. Skupina, ki je ostala tostran Krke, se je podala proti Faleskini-jevi opekarni. Mladi Jože, ki je od nas vseh tu najbolj poznal ljudi in pota, nas je pri-vedel v mrzli noči do opekarne. Oglasili smo se pri domačem hlapcu, ki je bil zaupen človek in ki je preskrbel za naše aktiviste nekaj kitogramov soli. Povabil nas je v svojo skromno izbo, da se malo pogrejemo. Zagotavljal nam je, da lahko mirne duše malo zadremljemo in nato rano zjutraj krenemo proti Dolenji Straži ter naprej v gozd. Dodal je, da Italijanov iz Straže ni videl že dva meseca. Res smo legli po klopeh, mizi in stolih in naprosili hlapca, naj nas pokliče ob petih ?jutraj. Bili smo močno utrujeni in takoj smo zaspali. Morda smo spali kake štiri ure, ko nas je že prišel hlapec budit. Tiho smo vstali in zapustili gostoljubno sobo. Zunaj smo se takoj formirali v kolono po eden. Na čelo kolone je stopil zopet Jože, ki nas je hotel voditi do Dolenje Straže k svojim dobrim znancem na zajtrk. Za njim je stopal Silvo, v sredini Mica, za njo pa midva z Maksom. NARODNI HEROJ JOŽE SLAK -SILVO (1902 -.1943), 1934 član FK SKOJ, urednik „Mladega plamena". fantje, slisim italijane Bilo je jasno nebo, polno zvezd. Jutrajni zrak je bil oster in povsem miren. Korakali smo čisto tiho v smeri ceste Novo mesto -Straža. Naenkrat je Mica zadržala svoja dva soseda Roka in Silva ter prisluhnila šumom od vasi: „Fantje, jaz slišim tiho govorjenje Italijanov v bližini! Počakajmo malo, da vidimo, kaj to pomeni!" Vsi smo prisluhnili. „Ne bodi panik! Tu jih ni bilo že dva meseca! " je zavrnil Mico Jože in krenil naprej. Vsi smo korakali za njim in prispeli že skoraj na cesto Straža - Novo mesto. Naenkrat poči čisto iz bližine strel iz puške. „Tovariši, naprej po cesti in za vasjo v hrib!" zakriči Jože. „Nazaj, tovariši, proti opekarni!" zavpijem jaz. Stekli smo vsi skupaj za njim še nekaj desetin korakov po cesti v smeri Novega mesta, kai se usuje na nas strahovit ogenj. Iz pušk, mitialjezov i^j minometov. Prileteli smo naravnost v sredino močne italijanske zasede. Prvi je bil zadet Silvo. Bil je ranjen in ni mogel več naprej. Nekaj trenutkov za njim se je zrušil Jože Povše, smrtno zadet naravnost v glavo. Italijanski vojaki so planili iz zasede proti nam. Mico so zgrabili živo v bližini Jožeta Slaka, ki se je vrgel sam na bombo, poprej pa še zaklical: ,,Pozdravite mojo mamo!" Ni hotel živ pasti v sovraiini-kove roke. Ko so prišli do njega italijanski oficirji, so se odkrili in dali priznanje njegovemu herojstvu. Midva z Maksom sva tekla s ceste nazaj naravnost proti gozdičku za opekarno. Bila sva venomer pod strašnim ognjem. Ves prostor je bil osvetljen s svetlobnimi raketami. Padala in metala sva s^ na tla. Nad nama so sikali dolgi rafali. Ker so italijanski vojaki pritiskali za nama, sem dvakrat ustrelil nazaj iz svoje male pištole. Pri padcu sem v temi izgubil še to edino orožje. Naenkrat sem začul Maksov glas: „Jože, ranjen sem." Ozrl sem se nazaj na levo in videl že dva italijanska vojaka pri njem. Streljanje je za kratke trenutke prenehalo in jaz sem s poslednjimi močmi tekel proti gozdu. Ponovno se je učelo divje streljanje. Se danes ne vem, kje sem vzel moč, da sem to vzdržal, in kako se je moglo zgoditi, da nisem bil zadet. Na pol mrtev sem se zavlekel v gozdiček „Brezje", kjer kopljejo glino za opekarno. neskončno čakanje noci ... Kakih petdeset metrov sem še prodrl v notranjost gozda in se ustavil tik za glo-beljo starega odkopa gline. Zleknil sem se sredi robidovja pod majhno smreko, ki je imela veje skoro do tal. Zvil sem se okoli smreke in pritisnil čim bolj k zamrzli zemlji. Italijani so divje streljali v gozd. Ročne bombe so padale čisto v bližino mene. Med streljanjem sem slišal tuljenje pobesnelih italijanskih vojakov. Čutil sem jih v neposredni bližini. Popolnoma sem bil prepričan, da bodo v gostih strelcih preiskali mali gozdiček in me našli. Nahajal sem se v nemogočem'prostoru med Krko in cesto Straža - Novo mesto, od koder bi bil vsak umik čez dan stoodstotno tveganje. Terena nisem poznal. Bili so strašni trenutki čakanja. Kot na filmskem traku so se mi v zavesti odvijale slike iz mojega življenja: drobna doživetja iz rane mladosti; videl sem ženo, in dve hčerkici, ki sem jih zapustil same v Ljubljani, očeta in mamo ter njihovo zaskrbljenost ob našem slovesu in še tisoč drugih dogodkov. Po okoliških cerkvah je zvonilo sedmo uro. Vstalo je krasno sončno jutro 26. februarja 1943. Nisem si upal pogledati sončnih pramenov, ki so prodirali skozi grmovje. Nisem si drznil pomisliti, da bi preživel ta nesrečni dan. In vendar bi tako rad še živel. Gledal sem žuželko, ki se je prebujala v travi, in siničko, ki je luščila semenko iz smrekovega storža. Zavidal sem tem živim bitjem, da niso ljudje in da nimajo razuma, ki ga je človek tako strašno zlorabil. Krik in vik italijanskih vojakov se je vse bolj oddaljeval. Ko je bila ura osem, sem jih še čutil na cesti in v vasi. Zaradi čisto negotovega položaja se ves dan nisem nikamor ganil. Zavedal sem se, da me lahko reši edino noč. Polagoma se je okoli mene v.se umirilo. Minute so tekle počasi, ure so bile dolge kakor večnost... Spomini na Roka Maks Strmecki - Rok je bil moj sošolec iz gimnazije. Bil je nemiren, razborit mladenič, kije krrmlu opozoril nase, na primer s predavanjem v razredu prof. Koblarja. Kot študent mcdicineje bil zaradi svoje komunistične dejavnosti 7 let zaprt v Mitro vici, kjer seje teoretično zelo izpopolnil. Kot kadrovik pri okrožnem odboru OF seje zlasti prizadeval za poglabljanje ideološkega znanja. Obiskoval je partijske skupine in imel vrsto tečajev. Na njih Je dajal poseben pomen agrarnemu vprašanju, tako pomembnem za Dolenjsko. Na tečaju okrožnega aktiva komunistov v hmeljniški zidanici je obdelal „Agrarno vprašanje" Karla Kautsk(^a. Razvili smo zanimive debate, zavedajoč se, da je treba mobilizirati dolenjskega človeka, dolenjskega kmeta. PrišU smo do enakih ugotovitev, kot jih je že razvil belokranjski revolucionar inž. Janez Ma-rentič, ki je natanko poznal teoretske zakonitosti zajpletenega kmetijsk^a vprašanja pa ob tem nikoli ni postal dogmatik ali šablonizer. Stvari je preveč poznal, da bi mogel narediti tako napako. Tudi v razpravah, ki jih je izzval Strmecki, smo opozarjali na nevarnost dogmatizma, na nujno upoštevanje dolenjskih posebnosti. Taki pogledi so nam omogočili, da smo v narodnoosvobodilni boj pritegnili dolenjske kmete, ki so tvorili pretežni del takratnega prebivalstva. Strmcckega, ki je bil učen marksist, človek visoke kulture, so kmečki ljudje žc kar čakali, koje prihajal v gostilno in govoril o družbenili, zlasti kmetijskih vprašinjih. S seboj je vedno imel Prešernove pesmi, jih skrbno izbiral in bral ob različnih priložnostih. Maks je opravljal visokovredno vzgojno delo in pustil globoke korenine v narodnoosvobodilnem boju na Dolenjskem. (iz spominov prof. Levstika) partije v Mirnopeški dolini. Bil je sredi dela za narodnoosvobodilno stvar in za blaginjo delovnih ljudi. Morda je prvič v življenju vzljubil dekle, pa je moral pasti. Videl sem Jožeta Slaka, enega najbolj priljubljenih partizanov na Dolenjskem, skromnega, borbenega, požrtvovalnega in zrelega človeka. Njegova osebnost je postala vzor nam vsem. V prvili vrstah najodgovornejših tovarišev naše partije je pripravljal Jože Slak poprej nerazgibane, politično zaostale množice dolenjskih kmetov za to, da so dale iz svoje srede vrsto čudovitih borcev za svobodo. Jože je bil rujsvetlejši vzor človeka, ki je zrasel iz ljudstva. Njegova posebna moč je bila v tem, da je kot kmečki sin dobro poznal korenine političnega klerikalizma v zavesti slovenska kmeta in se odločno boril proti njemu. Slišal sem glas ranjenega tovariša Roka, ki je padel v roke podivjanim Italijanom. Bila sva sošolca iz gimnazije in stara prijatelja. Poznal sem njegovo aktivno politično delo v partiji že v srednji šoli, sedem let prestajanja robije v Sremski Mitrovici, njegovo organizacijsko delo v Ljubljani in v Zasavju v letih do zlomi stare Jogoslavije. Bil je eden najaktivnejših tovarišev v kmečko-delavskem gibanju in v „Zvezi delovnega ljudstva". Bil je široko razgledan mož, ki je s svojim bogatim ideološkim znanjem izobraževal mlade komuniste in jim v številnih predavanjih in člankih utrjeval in poglabljal revolucionarno borbenost. Kako prijeten mi.je bil spomin na najina skupna pota iz Runčeca v Smarjeto, čez Vinico v Škocjan in naprej v Zagrad, kjer sva obiskovala v zimskih tednih mlade organizacije komunistov! Naravnost veselila sva se teh obiskov, pa tudi ljudje so naju bili vedno veseli. V Smarjeti, kjer sva se ob teh prilikah ustavljala pri Karlovškovih, se je vedno zbrala v kuhinji majhna družba, ki naju je rada poslušala. Tovariš Rok je večkrat z občutkom recitiral Prešernove pesmi, ki jih je stalno nosil s seboj. Vsi ljudje so ga spoštovali kot starega borca naše partije. Kot kadrovik je izvršil v novomeškem okrožju veliko delo. V takih razmišljevanjih mi je potekel čas. Še ves dopoldan sem bil prepričan, da se bodo Italijani vrnili in prečistili gozdiček, od koder je bilo nemogoče kamorkoli pobegniti. Mešala se je v meni potrtost zaradi tako težkega udarca, ki ga je okupatorju uspelo prizadeti vodilnemu političnemu aktivu novomeškega okrožja, in bojazen, da vsak čas odkrijejo in pobijejo še mene. Do opoldne ni bilo nikogar. Plaho sem začel upati, da bom morda le preživel ta nesrečni dan. Z vsako uro je to upanje raslo. Ko se je sonce že sklonilo za hribe in ko sem že skoraj nameraval zapustiti to vražje mesto, sem naenkrat zagledal v bližini dva moža. Še bolj sem se prižel k zemlji in zvil okoli smreke. Bil sem prepričan, da sta civilista belogardist ična tipa, ki soju poslali Italijani vohunit za menoj. Naenkrat se mi je zazdelo, da sta opazila s svetlimi žeblji okovani podplat na čevlju moje desne noge. Bila sta izredno previdna. Zopet sta se nekoliko ■oddaljila pa zopet približevala. Bilo mi je tesno, orožja nisem imel. Naenkrat sem začul pritajen glas z druge plati globeli: „Tovariš! Ne boj se, tovariš! Ali si ranjen? " Nisem si mogel biti na jasnem, aH sta dobra človeka, Tci mi hočeta pomagati, ali sta prto-vokatorja, ki me želita dobiti živega v roke. Ponovno sta me klicala: „Ne boj se, tovariš, izkopal iz robidovja, skočil čez jarek k njima in jima dejal:.„Ce sta prava tovariša, potem je prav." Povedala .sta mi, da sta delavca iz opekarne in organizirana v terenskem odboru 01' . Vedela sta povedati, da so tovariši Roka Italijani že dopoldne ustrelili. Hlapec jima je povedal, da nas je midva ti želiva pomagati!" Tedaj sem se bila petorica in da se je eden zatekel ranjen v gozd. Cez dan si niso upali iti pogledat, ker so bili prepričani, da jih kdo opazuje-Povabila sta me k sebi na stanovanje, ki je bilo v bližini. Bilo je že mračno. Žene so mi prinesle hrane in bile dobre z menoj. Čutile so, da je za menoj strašno doživetje. Vedno več ljudi se je nabralo v sobi, da bi videU MAKS STRMECKI (drugi z desne), študent medicine, sekretar (krožnega komiteja ZKS Krđco. (1908 — 1943) PODOBE PRIJATELJEV SOBORCEV Videl sem pred seboj podobo Jožeta, mladega, nadebudnega študenta tehnike iz znane partizanske Povšctove hiše na Pod-borštu. Zrasel je v napredni hiši in se že zgodaj pridružil aktivnim borcem 01' in človeka, ki je preživel to veliko nesrečo. Bil sem ginjen nad dobroto teh ljudi. Govoril sem jim o padlih tovariših. Rekel sem jim med drugim tudi tole: „Res je zadel danes organizacijo naše partije in OF na. Dolenjskem hud udarec, toda ne smemo kloniti. Dokler ima naša organizacija take ljudi po terenu, kot ste vi, toliko časa se nam ni bati!" Iskreno sem se ljudem zahvalil in odšel z enim od obeh delavcev. Se isti večer sem bil med svojimi tovariši v bunkerju TV-stanice, kjer sva pozno v noč govorila s tovarišem Nikom Silihom o naši nesreči. USODA MAKSA STRMECKEGA Po končani vojni mi je tovarišica Mica pripovedovala o nadaljnji usodi Maksa Strmeckega-Roka in o svoji usodi tistega nesrečnega februarskega dneva. Zasedo v Dolenji Straži je držalo tisto noč 125 italijanskih vojakov iz Straže-Maks je bil ranjen v spodnji del obraza tako, da je težko govoril- Njega so zgrabili in odpeljaH vojaki, Mico pa oficirji. Pobrali so naše nahrbtnike. Vse skupaj so odvedli v Stražo, v glavno pisarno kolonela pred mostom. Ljudje so' se iz ceste umikali v Jože Povše hiše. Le ena ženska iz Straže se je znašala nad partizanko Mico in ji pljuvala v obraz. Mico so zashševali o Roku, nj^a zopet o njej. Dvakrat sta se še videla o priliki soočenja. Z Rokom so ravnali nečloveško. Že pri prvem zaslišanju so ga straliovito mučili, tako da je bil ves razbit, z visečo spodnjo ustnico. Bili so besni, ker niso mogli spraviti iz njega nikake izjave. Pri prvem soočenju je Rok ponosno izjavil, da je komunist in partizan in da je to vse, kar ima povedati. Komandant je dal poklicat grobarja in mu v navzočnosti obeh naročil, naj takoj izkoplje dva groba na pokopališču. Roka so zopet odpeljaU v posebno sobo na zasliševanje. Mico so odpeljali v sobo, kjer so bili na tleh razstavljeni predmeti iz naših nahrbtnikov razen denarja. Med papirji so bili tudi podatki o partijskih kadrih novomeškega okrožja, ki jih je nosil s seboj Rok in kijih na srečo niso znali brati. Ti Rokovi kadrovski papirji so Mico najbolj skrbeli. V težki situaciji pa se je znaŠa in začela iskati svojih 17.000 lir, ki jih ni bilo nikjer med razstavljenimi predmeti. Energično je pred komandantom ugotavljala, da ji je ukradena večja vsota denarja in da je to sramota za italijansko vojsko in še posebej za oficirje, ki so edini imeli z njo posla. Komandanta, ki je ves čas govoril z njo s pomočjo tolmača, je afera zelo razburila in hotel je zadevo na vsak način razčistiti. Dal je poklicat vse oficirje, ki so bili v jutranji akciji. Medtem je Mica še enkrat videla Roka vsega razbitega. Takrat ni mogel več govoriti. Mica mu je z robcem obrisala obraz, zato jo je italijanski vojak s pestjo udaril po glavi. Medtem je prišel grobar javit, da je ena jama izkopana, druge pa da ne more sam izkopati, ker je Zemlja zmrzla. Komandant ga je napodil kopati še drugo jamo. Roka so takoj odpeljali in ob devetih ustrelili pred pokopališčem v Vavti vasi. Mico so vlekli nazaj v sobo z razstavljenimi predmeti in jo med zasliševanjem pretepali. Izgovarjala se je, daje to jutro prišla čez Krko, da ne bi kompromitirala Fran-kovih. Z denarjem da je hotela v mestu kupiti nekatere stvari. Medtem so pripeljali 17 oficirjev in jih postrojili pred Mico, da bi pokazala tistega, ki ji je ukradel denar. Mica jih je ponosno zaničevala, češ kakšni so oficirji, ki nimajo poguma zagovarjati svoje dejanje. Komandant je divjal, oficirji so bili bledi od strahu. Mica je šla od človeka do človeka. Ko je pri^ do zadnjega, je zahtevala še tistega, ki ji je vzel nahrbtnik in ki jo je prvi začel pretepati. Pripeljali so ga in ugotovili, da je ta krivec. V desetih minutah je bil denar zopet tukaj. Takšna je bila čast oficirjev italijanske kraljeve vojske! Oficirji so odšli. Komandant je v prisotnosti Mice telefoniral v Novo mesto generalu Cerruttiju o uspeli akciji pri Dolenji Straži. V dvajsetih minutah je bU Cerrutti v Straži. Že po prvih informacijah se je razburil nad komandantom, kako je mogel odrediti streljanje ranjenca človeka, in ga opozoril na najnovejša novodila vojski, da se ne smejo streljati žene - matere. Komandant se je moral Mici opravičiti zaradi surovega postopka. Odšla sta v sobo, kjer so bili razstavljeni vsi predmeti in papirji iz nahrbtnikov. Odbrala sta vse obremenilne papirje in italijanski general jih je sproti metal v peč. Tako Je bila tovarišica Mica rešena gotove smrti zato, ker je nastal v tistem času že globok prepad med italijanskimi fa.šisti in pristaši generala Badoglia. DOLENJSKI LIST mm iT« Im ilyTpT2y rli!7yWl fr|Tw Bi1 hitrim p 1 l*f>i IH" I in\if ■ i H! 11! HIM ki n! H ■ »11i Hi Ivan Kralj Jože GertcSč Arsen Celigoj • Jože Golob Djordje Vujovic Ivanka Adle^č Jaz in ti, oba sva zraven Korenita ^ememba dosedanjega načina obnašanja je nujna, če hočemo u^ti na potile stabilnosti, so poudarili na 17. seji predsedstva centralnega komiteja ZKJ, ki je bila prejšnji mesec posvečena oceni in določitvam nadaljnjih nalog v procesu stabilizacije. Medtem ko smo v zadnjih mesecih s celotno družbeno akcijo že dosegli idejne premike in ugodno vzdu^ za uresničevanje zastavljenih ciljev, pa prehajamo v obdobje, ko bomo začenjali meriti dejanja. Da so s stabilizacijskimi nalogami razmeroma dobro sezna-lueni naši delovni ljudje Dolenjske, Bele krajine, Posavja in kočevsko—ribni^ga območja, lahko razberemo iz številnih izjav občanov najrazličnejSh poklicev. Še več: iz teh izjav veje pripravljenost za tvorno sodelovanje. 24 prostovoljnih ur Ivan Kralj, skladiščnik v Vinski kleti: ,JCaj bi morali narediti v prid stabilizacije? Mislim, da smo se pri nas dela lotili s pravega konca. Malo smo ,modrovali' in več delali. Za trdnejše gospodarjenje smo vsi delali tri delovne dni, brezplačno seveda. Ko smo o prostovoljnem delu govorili na občnem zboru, smo bili zanj skoraj vsi. Nekateri smo svoj dolg stabilizaciji že dali, drugi pa ga bodo te dni, ko je pri nas največ dela. V naši zadrugi nas je zaposlenih 140, in če seštejemo vse prostovoljne ure, smo lahko s prvim korakom za stabilizacijo kar za-^ovoljni." veC zavesti in odgovornosti Jože Gerkšič, referent prodaje v Beti: „Vsi smo za stabilizacijo, vsi govorimo, da moramo ustaviti divjanje cen, nekaj storiti proti sno-bističnemu uvozu. Mislim, da je bilo do sedaj izrečeno zelo veliko besed, premalo pa smo delali. Ne trdim, da smo v zadnjih tednih samo govorili, saj časopisi skoraj vsak dan pišejo o nižjih cenah, o prostovoljnih urah, o kvaUtetnejših izdelkih itd. V tovamah bi morali več delati, popraviti organizacijo dela, poostriti delovno disciplino. Ljudje marsikje še sedaj ne vedo, da delajo zase. Kako si zamišljam stabili zacijo? Treba je več in bolje delati, prepovedati uvoz nepotrebnih stvari in imeti pri delu predvsem več zavesti in [ovornosti." prihraniti 10 odstotkov IVAN NOVAK, IMV, TOZD Tovarna prikolic, Brežice: ,,Stabilizacije ni brez varčevanja. Če bi na primer v naši tovarni prihranili pri materialu deset odstotkov, bi zbrali v letu za dobro plačo slehernega delavca. Tistega, kar uničiš, ne moreš nadomestiti. Ce razbijem steklenico z oljem, moram v trgovino po novo in jo še enkrat plačati. Tega se v podjetju premalo zavedamo. Ni pravega čuta odgovornosti, zato bi morali to preprečevati predvsem tisti, ki so dolžni vplivati na delavce. Ce nekaj vržeš proč, to ni izkoriščeno in pomeni, da si vrgel iz svojega žepa, čeprav tisto ni ne moje in ne tvoje, ampak naše, skupno." agar V ZAKAJ uva2am0? Arsen Celigoj, arhitekt iz Novega mesta: „Mislim, da bi bilo treba v okviru stabilizacijskih prizadevanj prepovedati uvoz predmetov, ki jih izdelujemo doma. Razen tega menim, da bi bilo treba postaviti določen rok, na primer 31. december, in do tega dne postaviti ceno vseh izdelkov in blaga na ekonomsko, realno raven, nato pa za dve leti zamrzniti tako cene kot plače." posredniki preveč dobe VINKA KOZOLE, delavka s Senovega: „Vsi samo povečujejo cene, zato je taka dfraginja. Najbolj pa smo prizadeti kmetijski delavci. Samo poglejte, kako je pri kombinatu, v družbenih nasadih sadnega drevja: za jabolka nam bodo plačali po pet dinarjev kilogram, na trgu in v trgovini pa mora kupec odšteti zanje dvanajst dinarjev. Mi jih za pet dinarjev obrezujemo, škropimo, obiramo in sortiramo, posrednik pa takole mimogrede prisluži prav toliko. To ni pravično in prepričana sem, da tudi ni v duhu stabilizacije. Delavci se zavedamo, da nas bolje ne morejo plačati za naše delo, toda zakaj lahko drugi toliko zaslužijo mimogrede, brez tru-^a? " porabiti le, kar zasluziš Ivan Levstek, urar v Ribnici: „Če bi v delovnih organizacijah delali tako, kot delamo obrtniki, potem ne bi bilo treba stabilizacije. Vsak posameznik, obrtnik, podjetje, občina, republika ali država, ne bi smel porabiti več, kot zasluži, ozirorna ustvari. V nasprotnem morajo drugi delati zanj, da živi, da bo sit, da obstoji. Na stabilizacijo smo se spomnili malo kasno. Že ves čas bi se morali stabilizacijsko obnašati." konec političnih investicij Jože Golob, upravnik Dolenjskega letalskega centra iz Novega mesta: „Ei^krat za vselej je treba napraviti konec političnim investicijam, političnim tovarnam. Take investicije so skorajda praviloma ekonomsko neutemeljene, take tovarnice le životarijo in seveda proizvajajo izgubo. Drugo stvar, ki jo mislim poudariti, pa bi lahko strnil v naslednjo misel: zakon, za katerega smo prepričani, da je dober, moramo izvajati toliko časa, dokler ne po kaže svojih najboljših sadov. Potem ga je treba dopolniti, izboljšati, ne pa ravnati, kot pogosto delamo zdaj, ko uredbe in zakone tako rekoč čez noč spreminjamo, ne da bi počakali vsaj toliko, da bi lahko ugotovili vsaj to, ali je zakon dober ali'slab!" Našo akcijo z delovnim naslovom STABILIZACIJA so pripravili novinarji: Ria Bačer, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Prime in Jožica Teppey. storilnost V pisarnah .. . IDA RESNIK, uslužbenka iz Brežic: „Stabilizacijska prizadevanja se ne smejo omejiti samo na gospodarske organizacije. Tudi pri pisarniškem delu je možno zmanjševati stroške. Varčevati se da pri papirju, pri kuvertah in znaii^ah, pri telefoniranju, zlasti na velike razdalje. Nič kolikokrat bi bilo ceneje in enako učinkovito ^ če bi napisali pismo. Nasploh pa menim, da je v upravah zaposlenih preveč ljudi, od delovnih organizacij do občinskih skupščin. S tem se kvari odnos do dela. Pokličeš na primer nekoga, pa ga tisti, ki se oglasi, ne obvesti, ampak samo reče: ,Pride pozneje, kličite še enkrat!' Storilnost v pisamih zmanjšujejo tudi kavice, pogovori o športnih napovedih _/ obrzdati cene JANEZ BRAČUN iz Brestanice: „Odobravam podražitev žganih pijač, poceniti pa bi se moral sladkor, osnovno živilo za otroke, saj je zdaj pri nas najdražji v Evropi. Ko iščemo poti k stabilizaciji, bi morali stopiti na prste tistim, ki služijo kot posredniki. Tako se na primer še dosti preveč denarja zgubi od živinorejca do potrošnika mesa. Odkupna cena za teletino je bila pred tremi leti yi^a, prodajna pa nižja kot danes. Kje je razlika? Ne razumem tudi, zakaj moramo na podeželju plačevati za povrtnino več kot v mestih. V Brestanici ni nikjer nobene vrtnarije. Niti kioska za prodajo zelenjave nimamo več, čeprav je bil nekoliko cenejši in bolje založen kot trgovina. Tudi plače za enake poklice v različnih podjetjih se ne bi smele toliko razlikovati, kot Vse v naši občini." j vsak naj pogleda sebe Djordje Vujovič, direktor Stanovanjskega podjetja Črnomelj: „Imamo stabilizacijske programe, vendar predstavljajo zgolj papir, če jih ne prenašamo v piakso. Pri vseh stabilizacijskih akcijah naj vsak pogleda najprej sebe in potem na drugega pokaže s prstom, češ: ti delaš napake. Po mojem se stabilizacijska prizadevanja začno tudi pri malih stvareh: predolga malica, veliko bolniških, nevestnost pri delu, slabi odnosi med zaposlenimi — vse to nam izpodkopu-je uspehe! Nosilci prizadevanj za ustalitev gospodarstva pa bi morali biti člani Zveze komunistov in večjo vlogo bi lahko odigrali strokovni kadri. Če bi inženirji, pravniki, ekonomisti in vodilni bolj zavzeto poprijeli, bi vplivali tudi na druge iz ^voje okolice." preveč razvajeni Ana Žagar, delavka v tiskarni Kočevski tisk, Kočevje: „Varčevati rrwramo, ne pa razmetavati. Žal smo se navadili tudi odrash, predvsem pa mladina, le zapravljati. Več ljudi bi moralo v šole, da bi se naučili, kako se bolje dela in več naredi, vendar na lažji način. Nagrajevanje bi moralo biti urejeno tako, da bi več zaslužil tisti, ki več naredi in bolje dela, ne pa v glavnem vsi enako. V našem podjetju bi si morali bolj prizadevati, da kvalificirani delavci ne bi odhajali drugam." veljalo naj bi za vse Ivanka Adlešič, delavka v TOZD IMV Črnomelj: „Ne bi znala razložiti pomena besede stabilizacija, iz vsega, kar sem slišala na sestanku v podjetju, pa se mi zdi, da gre za boljše gospodarjenje. Po mojem bi morali vsi enotno zgrabiti, pa bi šlo, kot če premikaš težak tovor. V našem kolektivu si stabilizacijo zamišljam tako, da bi delali s čim manj napakami, da bi bilo delo organizirano tako, da ne bi bilo zastojev, da bi bilo manj režije in da bi ime-h čim manj bolniškili. Če bi imela kaj več besede, bi predvsem zahtevala red in disciplino za vse, od delavca do direktorja, in za vse na izpostavljenih položajih kjer-koli." spodbudnejSe nagrajevanje nasvet za kmetijstvo Inž. Mirko Pire, vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Ribnica: ,,Za stabilizacijo v kmetijstvu je potrebno: Marjan Krivec, direktor TOZD PTT Kočevje: „Potrebno je splošno varčevanje. Sestanki bi morali biti krajši in ne med delovnim časom. Dovoliti bi morali uvoz vsega, kar je nujno potrebno za naš razvoj, ne pa omejevati vse vprek. Prepovedati bi morali uvoz tistega, česar imamo dovolj doma, na primer skoraj vseh kmetijskih pridelkov. Odgovornost je treba zaostriti pri vseh, ne le pri vodilnih. Umno bi morali izkoriščati delovni čas. Predvsem pa bi morali spodbudneje nagrajevati po delu, bolje plačati boljše delavce. To bi bilo jamstvo za cenejšo proizvodnjo in izboljšanje izvoza. Tudi izumitelje bi morali bolje nagra-^vati." ^ - Stabilizirati cene in zagotoviti odkup oziroma prodajo kmetijskih proizvodov, - povečati proizvodnjo na račun boljše domače krme, kar bo pripeljalo tudi do pocenitve kmetijskih proizvodov oziroma manjših proizvodnih stroškov, - zmerno in pametno uporabljati močna krmila in umetna gnojila, i - pri gradnjah in drugih investicijah pa je treba iskati čim cenejše, vendar gospodarne in pametne rešitve." 8 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER §t. 43 (1370) - 23. oklo^ Marjan Krivec Mirko Pire Ivan Levstek Ida Resnik Janez Bračun Ivan Novak Vinka Kozole kultura in izobraževanje v Kostanjevici večkrat vzplamti piameruca Dolenjskega kultiirne-ra fetivala, toda samo enkrat v *" letih za grafični bienale jugoslovanskih pionirjev, ki ga tu jeseni odpirajo. Kalco potreben, pomemben in tudi milaven kul-urni dogodek je to, je težko ,y, tako kiatkem zapisu. T ^ «ikovite misli Božidarja J C.ranceta Miheliča, Krsta gedu^ća in Alenke Geriovič vfj ^ "i ^ pod njen drobnogled VSI desettisoči pionirskih grafik, nnc« •1-^®®®'''' jih Še enkrat ^ drugo. Premalo uon+ • "^Mzličnejši podatki in tovitve, ki prikazujejo, v ka-vsejugoslovansko s razrash prireditev festletno tradicijo. Bienale živi ^O^vor na vsa ta in druga v sami razsta-2anix • in širšem izboru Uri MrtJ® gotovo v sleherni aiJf^^janja, radosti in razoča-dveUtJ® pričakovanju sadov ^ opravio temi rim uP° razpisani javnnct T ^ razrašča ta de-žiriia v- i"^ tudi ga za 1^ P'^Pravi izbor najbolj še-Letos je morala grafičniK^-^'"®'^ 2.000 poslanih njen Pa bi šli pod pionirski desettisoči "ostalo v jih je Zavzetih ^ vodstvom opravila ^ Več zmo^ najbrž ne bi bienale je bil posve-•^t ip osvoboditve, in tereŽft.\'Je bil zadnji, za ka-^oslei n!- ^e"^ predpisana, nem siu ^ ^mutovem likov-ga, ^ prirejali razstave te-'^tvatSpi mladi grafični •^^ni^islf r S da boH« ♦ prepnča- bolife ^«w^tako nastala dela še žili fc'?? Pridru-)^nje snoS* h' predpiso- oviralo.Vse-o bienale še nadalje živel. I. Z. Slovenija za svetom, Dolenjska za obema FESTIVALNI OGENJ JE ZAGOREL — S prižigom plamenice Dolenjskega kulturnega festivala je pokroviteljica 4. graHčnega bienala jugoslovanskŠi pioniijev akademska slikarka Alenka Geriovič v soboto, 18. oktobra, simbolično odpria tudi razstavo otroških graHk v Lamutovem likovnem salonu. (Foto: Ivan Zoran) Plamenica za „Korake v svobodo" Alenka Geriovič odprta v Kostanjevici razstavo 4. grafičnega bienala ta kultura nima strehe V Kostanjevici je spet gorela plamenica Dolenjskega kulturnega festivala. V soboto jo je prižgala pokroviteljica četrtega bienda jugoslovanskih pioniijev, akademska slikarka Alenka Geriovič, ki je svojo umetnico pot začela v ognju NOB pred tremi desetletji. Preden je odprla razstavo nekaj nad 100 graflk, izdelanih na temo „Koraki v svobodo", je v slavnostnem nagovoru ponovila besede, ki jih je bila napisala že za katalog, da je namreč likovna vzgoja naj-mlajSm potirebna nič manj kot vsakdanji kruh. Pred Lamutg^m likovnim salonom so se poleg učencev in likovnih pedagogov iz šol, od Za drugo najboljše šolsko glasilo v Sloveniji je predstavnici ,4*rvih pp_ganjkov" novomeSce osnovne šole „Milka Šobar— Nataša" > na sedmem srečanju jnoniijev dopisnikov v Tržiču izročil ^vni urednik časnika Glas iz ^nja nagrado. knjižnice ni! Tak kjer slišati na Otočcu, dobn 2.000 knjig že ^3ka, da jim bo-^bnik streho in razde- nasejjj ^ se je začasno »la^i ^ za dnige pa so t>a nekem skednju. _ ćast ^ odgovornim ni v 'f" ^ Otočcu zavedajo. tnif ^®''^ otoško ljudsko deli °^P'eti in obogatiti z ^^Šnje ir,,u posebno zavzema O ^stann«?- °*P'°^etno dru-orfk®'*' so letošnjo pomlad, ki nekaj sejali ftosenečki. 'Itui P'®' Itulturn jJ'^nico kot za vso *Jo. »»^no dejavnost, ki jo snu- Oči društvenih članov so uprte v . spomladi pogoreli dom, ki p zdaj obnavljajo in bo letos dobil novo streho ter strop. Knjige so bile v, njem že pred požarom, v kotičku za odrom, vendar precej nedostopne. V obnovljeni dvorani bodo spet dobili možnost za delo otoški lutlcarji. Šolski lutkovni krožek, ki ga vodi Francka Murgelj, sicer tudi zdaj marljivo dela in pripravi vsaj dve igri na leto, prikrajšano pa je zunanje občinstvo. koder so prispela dela za bienale in razstavo, zbrali tudi številni znani javni kulturni in družbenopolitični delavci iz krške občine in drugih slovenskih krajev. Potem, ko je nekaj pesmi zapel otroški zbor kosta-njeviške šole, je o bogatih sado-vih četrtega bienala spregovorila Rezika Pire iz občinske Zveze prijate^ev mladine v Krškem. Menila je, da je letošnja prireditev po kakovosti in šte^u poslanih del presegla pričakovanja, kar dokazuje čedalje večjo zavzetost samih osnovnošolcev in njihovih likovnih učiteljev. Podelitvi diplom in katalogov šolam, pedagogom in učencem, katerih dela so razstavljena v Lamutovem likovnem salonu in USPEH „PRVIH POGANJKOV" Na sedmem srečanju pionirjev dopisnikov, ki je bilo zadnjo soboto in nedeljo v Tržiču, so podelili tudi nagrade za najboljša šolska glasila v republiki. Za pet nagrad se je potegovalo kar 110 glasil. Prvo mesto je pripadlo „Odmevom izpod Krvavca" z osnovne šole Cerklje na Gorenjskem, za drugo najboljše glasilo pa so bili proglašeni „P^vi poganjki", ki ■ jih izdajajo učenci novomeške osnovne sole „Milka Šobar-Nataša" s podružničnimi šolami. Na Otočcu obljublj^, da bo o njihovi dejavnosti fe sli&ti, ko bodo imeli vsaj najmanjše možnosti za delo. Ker je le-ta kakor povsod na podeželju odvisna od prostorov, se bo lahko delo razraslo «le po usposobitvi pogorelega Part iza novega doma. V stari šoli nimajo niti enega primernega prostora za take namene, povrhu tega pa so učilnice od jutra do večera zasedene. I. Z. 8o>£i0 ,PRIZNANJE - Med U etnicP , drugimi počastitvami n;' °lctohri °.Sl?a Vidmarja je bilo ti Vseh »k ' slavnostno zaseda-to'Predcp,,froY, slovenske skupšči-l * SR Slovenije in dele- Sft ^erem "0P°litičnih organizacij, Ha,,,. Slov?J? Predsednik skupščine Mj^ncu b1Jev.dr- Marijan Brecelj 8ovne ^Duhrf'1 "Priznanje Sociali-S yel^ke Slovenije" za nje-rev PrisPevek v NOB, sociali-«pravneCH '"Povoj"1 izgradnji °j to družbene ureditve, se sk Ufe v j23 razvoj znanosti in 111 ^ m„H nskem> jugoslovan-anarodnem življenju. f TRI GROSE" - V ^ipa v-J življenjskega jubi-Šn'?^ j® vključila VS«5ko Kot uvod v novo Vv "O je svojemu nek- posvetila pred-za tri groše" Berta Brechta in Kurta Weilla. Tokratno izvedbo je režiral Peter Lotschak. PRODAJNA RAZSTAVA - V knjigarni Mladinske knjige na Miklošičevi ulici v Ljubljani so v prodajni galeriji Ars odprli razstavo olj akademskega slikarja Mihe Malefe. Med drugimi je naprodaj tudi Maleševo olje „Flamenco", ki je nastalo leta 1973. SREČANJE PREVAJALCEV -Ob 150-letnici smrti koroškega prevajalca Andreja Šusterja-Drabosnja-ka in v počastitev drugih okroglih obletnic, ki jih praznujemo letos, med njimi 25-letnice prve prevajalske organizacije v Jugoslaviji, se je 16. olrtobra na Bledu začelo prvo skupno delovno srečanje jugoslovanskih prevajalcev vseh smeri in strok. V nedeljo so udeleženci srečama, katerega pokrovitelj je bila RK SZDL Slovenije, njen zastopnik pa Josip Vidmar, obiskali nekatere kraje na Koroškem. OSEM ZBOROV NA REVIJI v ponedeljek, 27. oktobra, bo ob 19.30 v novomeškem Domu kulture občinska revija pevskih zborov. Nastopili bodo: mefeni pevski zbor KUD Krka z zborovodjem Radovanom Gobcem, moški pevski zbor DPD Svoboda Dufen Jereb pod vodstvom Franceta Mileka, ki bo dirigiral tudi mešanemu zboru društva upokojencev, ter Dolenjski oktet pod vodstvom Petra Ciglerja - iz Novega mesta, moški pevski zbor KUD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic (zborovodja France Milek), Sentjernejski oktet, katerega umetniški vodja je Ernest Jazbec, in moški pevski zbor Gorjanci iz Straže pod vodstvom Petra Ciglerja. Prire-diteljica ZKPO iz Novega mesta je na to revijo povabila tudi mešani pevski zbor „Viktor Parma" iz Krškega z dirigentom Adolfom Mo-škonom. ne2n0st AKVARELOV S triintridesetimi akvareh, povezanimi v cikle „Kras", „Zima" in „Marine", se v krški galeriji predstavlja slovenski umetnik iz zamejstva, sin čeških staršev dr. Robert Hlavaty iz Trsta. Kot je zapisal Lado Smrekar, je v Hlavatyjevih delih vseskozi navzoča globina in tišina brf šk^a samotarja, nežnost njegove ljubezenske pesmi - prav kakor v pesmih, ki so navdihovale Ketteja, Kosovela in Gradnika. Na petkovi otvoritvi je večer obogatila harfistka Pavla Ursič. Razstava bo odprta do 31. oktobra. na sevniškem gradu (to razstavo so odprli v nedeljo, 19. oktobra), je v kostanjeviškem kulturnem domu sledil baletni večer z nastopom znanih solistov in baletnih umetnikov iz Ljubljane. Sodelovali" so: Alenka Sest, Magda Vrhovec, M(^mir Lasan, Danila Švara, Mijć Ba-saUovič in Janez Mejač. Pred otvoritvijo bienala in razstave so v osnovni šoli — Goijupovi galeriji zborovali učenci-likovni ustvarjalci in likovni pedagogi. Zanimivo predavanje o grafiki je imel za učence akademski slikar Miroslav Kugler iz Krškega, pedagogom pa je o likovni vzgoji v osnovni šđli govorila Helena Berce, svetovalka z Zavoda za šolstvo SRS. V Portorožu je bilo 15. in 16. oktobra strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev, združeno z občnim zborom stanovskega društva in ekskurzijo v Trst, kjer so si obiskovalci 11. oktobra ogledali predvsem slovensko Narodno in študijsko knjižnico. Po splošni oceni je bilo posvetovanje najbolj obiskano in kvalitetno. Referati, ki so govorili o 30-letnem razvoju slovenskega knjižničarstva, so razkrili tudi nekaj grenkih podatkov. Tako mednarodni standard zahteva, da morajo imeti splošnoizobra-ževalne knjižnice po 1,5 sedeža na 1.000 prebivalcev, pri nas smo dosegli en sedež komaj na 15.000 ljudi Po tem standardu bi moralo biti v omenjenih knjižnicah za 1.000 knjig 10 m2, podatki za Slovenijo pa razkrivajo zelo hudo stisko. Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu bi morah imeti samo za knjige 1.200 m2 površine, ima pa le 450 m2. Prav zavoljo take stiske je dal srednjeročni načrt za Slovenijo^ pri izgradnji prostorov za kulturo prednost knjižnicam. Slovenski standard načrtuje 2 knjigi na prebivalca, nekatere dolenjske občine pa ne dosegajo niti pol knjige, mnoge pa se počasi bližajo eni knjigi. Srednjeročni načrt je realen za občine, ki so že do zdaj imele vsaj znosna sredstva, medtem ko bo za dolenjske občine potreben znatno večji napor. Iz referatov je bila razvidna vsa rast sodobnega knjižničarstva ter želja, da bi slovensko knjižničarstvo enakopravno in enakovredno stopilo v ta razvoj z zavestjo, da bodo knjižnice veljale toliko, kolikor se bodo z dejavnostjo vključile v družbo. Do zdaj pa se je naša družba gospodarsko in tehnično hitreje razvijala od knjižnic. Uspešno delo zahteva usposobljen kader. Do zdaj je bilo poshbljeno le za višji k^er, ki usposabljajo pedagoške akademije, visokošolski kader pa je prihajal v knjižnice brez ustrezne bibliotekarske kvalifikacije in se je usposabljal šele na delovnem mestu. Zdaj se bo ta kader izobrazil na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, pri kateri bodo odprli katedro za knjižničarstvo. B.K. Knjižničarji so delavni. Zbrane iz vse Slovenije jih vidimo na posnetku med lanskim obiskom Bele krajme in Dolenjske. Glasbena vzgoja - družbena pastorka? Nevzdržno stanje glasbenih §ol dalo povod za odprto pismo slovenski javnosti Nezainteresiranost, omalovaževanje, nepoznavanje problematike glasbenega šolstva, zavestno zanikanje njegove vloge pri kultiuno-estetdlcem oblikovanju mlade osebnosti, vloge pri razvoju glasbene amaterske dejavnosti in drugi podobni pogledi že dolgo utesnjujejo delo glasbenih šol na Slovenskem. S to ugotovitvijo se začenja odprto pismo, s katerim seznanjata javnost Zveza društev glasbenih pedagogov in Skupnost glasbenih šol Slovenije v imenu več kot 500 glasbenih učiteljev iz vseh 46 glasbenih šol ter v imenu desettisočev učencev in njihovih staršev. Pismo zavrača mnoge očitke, na primer, da tovrstno izobraževanje odžira denar osnovnemu šolstvu, in trditve, med njimi to, naj bi s šolnino nadomestili {^manjkanje sredstev za financiranje vzgoje in kulturne dejavnosti glasbenih šol. Ob tem ugotavlja, da glasbeno šolstvo ni na-što ustreznega mesta in primerne rešitve niti v srednjeročnem načrtovanju. Tako stanje- proglaša za nevzdržno. Glasbeni pedagogi in glasbene šole pri tem poudarjajo, da želijo dose- či le enakopraven položaj v vzgojno-izobraževalnem sistemu, s tem pa potrdilo, da je „naši samoupravni socialistični družbi kakovostno delovanje glasbenih šol potrebno in koristno'. Zahteve odprtega pisma so razumljive: glasbeno izobraževanje je nujno vključiti v sistem načrtovanja na vseh ravneh — od krajevne skupnosti do republike - in najti ustrezne oblike financiranja. Da bi to do- seli, morajo najprej, poudarja pismo, svoj odnos do glasbenem šolstva spremeniti Zavod za šolstvo SRS, republiški komite za šolstvo in republik izobraževalna skupnost. Podpisnika odprtega pisma sta mepričana, da bi morali pri republiški izobraževalni skupnosti takoj ustanoviti posebno komisijo za glasbeno šolstvo, pri Zavodu za šolstvo SRS pa mesto samostojnega svetovalca za glasbene šole. mm Nastopi učencev glasbenih šol popestrijo kulturno dejavnost. „GLASBA IN BESEDA" Jutri, 24. oktobra, bo v okviru proslav dneva OZN gostoval v Beli Krajini igralec ljubljanske Drame Boris Kralj. Z glasbenikom Silvestrom Milielčičem bosta izvedla tri koncerte z naslovom ,.Glasba in beseda" za osnovne šole Stari trg, Vinica in Semič. Gostovanje prireja Glasbena mladina v Beli krajini, ki ima take manifestacije v programu za sezono 1975/76. Izkoristil je dopust, posojilo (ne: koristil je) Neverjetno, kako naglo se širi in kako trdovratno se upira opozorilom jezikovnih strokovnjakov napačna (po srbohrvaščini povzeta) raba sicer lepega slovenskega glagola „koristiti". Mislim take primere, kot so tile, ki sem jih nabral po časopisju ali drugod ; ,J*rvi zapiski o koriščenju vrelcev v zdravilne namene izvirajo iz leta 1740." „Vsi ti bodo koristili svoj dopust v juliju." „Koristiti morejo to posojilo le za graditev, ker je dano samo za ta namen." Navedeni stavki bi se pravilno glasili: Prvi zapiski o izkoriščanju vrelcev v zdravstvene namene izvirajo iz leta 1740. — Vsi ti bodo izkoristili {izrabili) dopust v juliju. — Izkoristiti {uporabiti) smejo to posojilo le za graditev, ker je dano samo za ta namen. Slovenščina namreč pozna glagol koristiti in njegovo sestavljenko izkoristiti, vendar se vsaka od njiju veže z drugačnim sklonom in ima tudi drugačen pomen: koristim komu ali čemu (pomeni: delam koristi), toda: izkoristim koga ali kaj (pomeni: izrabim aH uporabim). Na primer: — Učenje mu je zelo koristilo (mu je napravilo, delalo korist). Kazen mu je koristila (napravila korist, je zalegla). — Priložnost sem dobro izkoristil (izrabil). Dopust sem izkoristil (uporabil) za ogled Sovjetske zveze. Ali če povzamemo gornja izvajanja: V slovenščini smemo uporabIjatiglagol koristiti samo v zvezi s tretjim sklonom in v pomenu napraviti korist. Koristiti kaj pa v slovenščini ni dovoljen, ker je povzet po srbohrvaščini. — Pač pa se glagol /zkoristiti veže s 4. sklonom. Ta pa ima povsem drug pomen, in sicer: izrabiti, uporabiti. B-r : Stran uredil: IVAN ZORAN. DOLENJSKI LIST 9 čeprav brez zunanjega blišča ik::::::nasstBs:a:sa»Kisi::::Rs: „Letošnji krajevni praznik Semiča. in z njim vred Iskrine-ga kolektiva na zunaj ne bo videti tako bleščav in hrupen kot prejšnja leta, ker ne bo nobenih otvoritev," sta povedala Jože Kočevar, direktor Iskre, in sekretar Anton Marentič. Imajo pa v zasnovi več novih stvari in razmeroma ugodne poslovne uspehe, kar velja ob tej priložnosti omeniti. nova hala bo spomladi Iskra je v Semiču že zgradila novo, 3500 m2 veliko proizvodno dvorano, ki jo bodo odprU v začetku aprila ob 25-letnici kolektiva. Medtem opravljajo montažna dela in uvajajo poskusno proizvodnjo. Razen tega opremljajo nove prostore za laboratorije, ki so jih letos občutno povečali in modernizirali. V pogon so spustili tudi sodobno napravo za naparevanje plastičnih filmov in s tem povečali potrošnjo hladilne vode na 12 litrov v sekundi. Ker so na-pajališča v Blatniku dajala za vse semiško območje komaj 5 litrov vode na sekundo, so v Iskri zgradili svoj zaprti hladilni sistem, s čimer so problem vode za Semič začasno uredili. Zavedajo se, da je dokončna rešitev vodnih težav zajetje iz Krupe. malice, stanovanja, prevozi Pomemben napredek za 1200-članski kolektiv semiške tovarne kondenzatorjev je preureditev kuhinje. Zdaj imajo sodobno urejen obrat družbene prehrane, ki pripravlja vsak dan 5 različnih toplih malic, za katere plačujejo zaposleni 2 din iz svojega žepa, 7 din pa prispeva Iskra iz sldadov. Obrat družbene prehrane je sposoben dajati na dan 2000 toplih obrokov hrane. Kuhajo kosila za svoje ljudi in za 300 šolarjev, ki obiskujejo celodnevno šolo v Semiču. Vsi, ki imajo do službe več kot 2 kilometra, se vozijo z avtobusi. Izjema so le zaposleni iz predela Lipovec in Nestoplja vas, kjer zaenkrat še ni ceste, a bo tudi ta kmalu zgrajena. Novo letos pa je, da so uvedli redno avtobusno progo iz Crmo-šnjic, s čimer so ustregli delavcem in otrokom, ki se vozijo v semiško šolo. Čeravno so v Iskri že letos razdelili 530.000 dinarjev za stanovanjska posojila, imajo še kup prošenj za ureditev stano-vanjsidh razmer. Čez 50 prosilcev čaka na družbena stanovanja in okrog 70 jih prosi za nova stanovanjska posojila. Celotno stanovanjsko izgradnjo v Semiču je močno zavrla neuresničena gradnja 24-stanovanjske-ga bloka, v katerem bi morali dobiti občani stanovanja iz solidarnostnega sklada in Iskraši. Blok bi moral biti že letos vse-Ijiv, a je vse skupaj zaspalo, ker niso pravočasno dobili lokacije. Zaradi tega zastoja tudi podružnica Ljubljanske banke ne more odpreti ekspoziture, ki je predvidena zraven bloka in bi bila nujno potrebna. Že od pomladi vsi zaposleni iz Iskre dobivajo osebne dohodke na hranilno knjižico, banke v kraju pa ni. kaj je z vrtcem? V Semiču so zgradili zraven šole novo poslopje za vrtec, v katerem bb prostora za 70 otrok (predvidene so tudi jasli za dojenčke), toda otvoritve za krajevni praznik ne bo, ker še ni opreme. Nujno bo to stvar urediti, kajti zdajšnji zasilni in mali vrtec v starem bloku ne ustreza več semiškim potrebam. V tovarni je zaposlena večinoma ženska delovna sila, veliko pa je med delavkami mater, ki bi rade dale otroka v vrtec. Ker 'šo ugodne avtobusne zveze, bi lahko tudi ženske iz okoliških vasi pripeljale malčke s seboj. V prostorih starega vrtca se bo potem pospešeno odvijala dejavnost Ljudske tehnike, za katero Iskra pokroviteljsko skrbi. Mlade navdušujejo za tehniko prek radioamaterske dejavnosti, za katero je znano, da je med najbolj uspešnimi v Sloveniji, organizirali bodo foto krožek in še druge dejavnosti. Iskra vse to podpira, ker na ta način spodbuja smisel za tehniko pri šolarjih, ti pa se kmalu odločajo za poklic in Iskra potrebuje tehnično izobražene ljudi. prva celodnevna šola *SSi8SSSSSSStSSS3SSSSSSSSSISStSSSSISSSS83SI Gotovo je med najpomembnejšimi letošnjimi pridobitvami Semiča začetek celodnevne šole. V tem so bili Semičani prvi v domači občini in tudi med prvimi na širšem dolenjskem območju. Kajpak je bilo v začetku nemalo težav, kot pri vsaki novi stvari, vendar se vse ureja, tako da so zadovoljni učitelji, otroci in njihovi starši. Iskrin kolektiv je celodnevni šoli priskočil na pomoč z organizacijo prehrane. Vsak dan kuhajo 300 kosil, h katerim, prispeva kolektiv 5 dinarjev na otroka. Praktično je tako, da računajo samo material, vse drugo plača Iskra. Ker se zavedajo tudi potreb krajevnih skupnosti, plačujejo še 150 dinarjev na zaposlenega za delo krajevnih skupnosti, ne le semiške, temveč vseh, na katerih območju živijo Iskrini delavci. Pri komunalni izgradnji je letos zastoj, vendar ne bo dolgo trajal. Po občinskem programu javnih del bi morala biti asfaltirana cesta Semič-Štrekljevec, a se dela še niso začela. Ta cesta bo zgrajena v letu 1976. Prav tako trdno računajo na dogradi- tev odcepa republiške ceste Ru-četna vas-Semič, za katero sov Iskri poleg vseh samoprispevkov dali še 600.000 dinarjev. stabilizacija v praksi V Iskri so med prvimi v občini s praktičnim delom podprli stabilizacijska prizadevanja. V program za letošnje leto so zapisali, da bodo za 5 odstotkov zmanjšali stroške in do konca septembra so svojo obvezo izpolnili. Osebni dohodki zaposlenih so bili razmeroma majhni, ker so dosledno upoštevali družbeni dogovor. Poprečen zaslužek v osmih mesecih letošnjega leta je znašal na zaposlenega 2230 dinarjev, od septembra dalje pa so osebni dohodki poprečno za 15 odstotkov večji. Svetovna gospodarska kriza se pozna pri Iskrinem izvozu. V 9 mesecih letos izvoz zaostaja za 2 odstotka za planom, za kar dolžijo manjšo kupno moč v tujini, nekaj pa so k temu prispevale tudi neurejene izvozne razmere doma. Novi predpisi istovetijo podobne materiale, čeprav je nekaterih že preveč na domačem trgu, nekaterih pa v Jugoslaviji sploh ne delamo. Vsem tem težavam navkljub, pri čemer velja še posebej omeniti splošno Iskrino nelikvidnost, pa je poslovni uspeh semiške tovarne kondenzatorjev ugoden. V dćvet mesecih letošnjega leta so dosegli za 28 odstotkov večji celotni dohodek kot v tem času lani. Osebni dohodki so se povečali za 18 odst., zaposlenih je 4 odstotke več in ostanek dohodka je za 10 odstotkov večji, kot je bil septembra 1974. Ker z doseženim v tem kolektivu nikdar niso zadovoljni, še naprej iščejo slabosti in jih tudi odkrivajo ter jih skušajo odpraviti. Tako so na podlagi analiz ugotovili, da število izostankov z dela precej narašča. V primeri s stanjem pred petimi leti je zdaj 2,2 odst. več odsotnih. Pri kolektivu, ki štefe čez 1000 ljudi, pomeni to, da je vsak dan 223 ljudi doma. Naj- iKinuKiKRiHiiiKRi:::::::!:::«::!!!! več je bolniških do 30 dni, kar gre v breme delovne organizacije. novatorstvo je nagrajeno Že več let imajo pravilnik .o izumih, izboljšavah in koristnih predlogih. Daje spodbuden, kažejo uspehi. Vsak pismeni predlog o t^i ali drugačni izboljšavi v proizvodnji ali kje drugje je nagrajen z 200 dinarji, čeravno se izkaže, da predlog v praksi ni uresničljiv. Ljudje pa razmišljajo in to je veliko. Sposobnejši pa za dobre no-vatorske predloge dobe kar lepe nagrade. Vsako leto izplačajo nekaj deset tisoč dinarjev za take nagrade. Tako imajo v tovarni že nekaj doma izdelanih strojev, ki uspešno konkurirajo izdelavi znanih svetovnih tvrdk, so pa za kolektiv znatno cenejši. samouprava deluje Več kot 20 delegatov iz Iskre je v občinski skupščini, 25 jih imajo v samoupravnih interesnih skupnostih, okrog 200 zaposlenih pa ima funkcije v raznih občinskih komisijah, družbenopolitičnih organizacijah na terenu, v krajevnili skupnostih in v organih upravljanja doma. Glede obveščanja zaposlenih so v zadnjem času precej napredovali. Imajo formiranih 21 informativnih skupin, v vsaki pa je eden določen za obveščanje. Vsakih 14 dni, včasih pa tudi večkrat, izide Informator, interni obveščevalec tovarne kondenzatorjev. O vseh pomembnejših predlogih, odločitvah in podobnili stvareh razpravljajo v kolektivu po že ustaljeni poti, tako da stvari ne gredo mimo delavcev. Predlog prouči strokovni kolegij, obravnavajo ga družbeno- politične organizacije v kolektivu, posebno Zveza komunistov in sindikat, pretrese ga delavski svet, obravnavajo ga po informativnih skupinah, končno pa odloča o njem zbor delovnih ljudi. Sklicanje vsak mesec. skrb za ljudi IMggjggf« Zelo aktivna je sindikalna organizacija v kolektivu. Imajo štiri podružnice sindikata, ki med drugim skrbe tudi za socialno varnost svojih članov. Za zaposlene z majhnimi osebnimi dohodki, bolehne ali kako drugače prizadete predlagajo in plačajo dopust. Sindikat organizira tudi nakup ozimnice in razen družbenopolitičnega dela skrbi za oddih in rekreacijo. Sindikat ima na skrbi Iskrin kamp in letoviški objekt na Pri-mostku, prek sindikata pa se javljajo za letovanje v drugih Iskrinih domovih aU kampih tudi zaposleni v Semiču ali v črnomaljskem delu kolektiva. Posebno letošnji dopust so mnogi izkoristili na ta način. Med zaposlenimi v Iskri je veliko mladih, ki delujejo najraje na kulturnem področju in v športu. Imajo dve rokometni in košarkarski ekipi, obe tekmujeta v dolenjskih ligah. V zdravstveni skrbi za zaposlene pa so, ne po svoji krivdi, nazadovali. Do nedavnega so imeli zdravnico v lastni, dobro opremljeni ambulanti. Odkar je zdravnica odšla, je ostala le medicinska sestra, zdravnik pa prihaja iz Crnornlja. Sploh pa je semiško zdravstvo že vrsto let v težavah. Krive so nemogoče delovne razmere v stari stavbi zdravstvenega doma, zaradi t® pa tudi zdravnikov ni. izobraŽevanje je cenjeno Po 50 do 70 štipendistov^ leto imajo v Iskri vseh z^o f deset let, podpirajo pa jj.; - - - - - - • — I •ne kolektiva pri izrednem ju. Trenutno imajo 20 izr® študentov. Če delovna org^ cija potrebuje strokovnjal^^j. študija, za katerega se »a nik odloči, mu dajo štipc/^ sicer pa omogočajo koli s ugodnimi pogoji in »t skimi dopusti. Vsako zimsko sezono oib zirajo v lastnih učilnicah varni tudi najmanj dva narja. Eden je namenjen tujih jezikov, drugi je iz stroke. V prostem času ^ ^ jo zaposleni v tovarno K® larji in to traja več mesecc ■ kako bo leta V osnutku srednje razvojnega načrta Iskre ^ ču je zapisano, da bodo leto z družbenim napredovali za l6,6 da bo ob koncu petletl^f.. po* celotni dohodek 500 dinarjev. Seveda računa -jif današnjih cenah in. s se proizvodnim programom- 'V pripravi imajo proizvodne načrte, s lahko malce spremenili^ artikle ali pa bi danjega proizvodnega razširili in modernizira|||^^jj|i( za te programe bi bile p K dodatne investicije. Ce J pjr mogoče dobiti, bo pK pravljena. 10 DOLENJSKI LIST ŠL 43 (13701 - 23. oktobjj Semič in Iskra za svoi oktobrski krajevni praznilk I Zaradi kršitve - ponovitev _ ^ ---- Zaradi Icršitve materialnih pravil je tekmovalna Icomisva t#»kmo iz 6. kola med Inlesom in . SIcvai.om — kjnčala se je neodločeno — ponovila Tudi v 7. kolu 11. zvezne rokometne lige—sever rokometni ekipi z Dolenjskega nista imeli največ sreče. Inlesovi rokometaši so v Celju izgubili, Sevničani pa so doma igrali neodločeno. V slovenski rokometni ligi so imele naše ekipe nekoliko več uspeha: Brežičani in Brežičanke so zmagali, ekipa Dobove pa je prvenstveno srečanje izgubila. SEVNICA - SENJ 29:29 Več kot 800 gledalcev je v soboto pričakovalo, da bodo domači rokometaši dosegli še eno zmago. V goste so namreč prišli Igralci Senja, ena od najslabših ekip v drugi zvezni rokometni ligi. Senjčani so povedli in vodili skoraj ves prvi polčas, saj so domači igralci dovoljevali, da so se zlahka prebijali do črte šestih metrov, Iger sta sodnika vsak prekršek kaznovala s sedemmetrovko. Tik pred koncem prve^ polčasa pa so aevničani z dobro igro v obrambi in točnimi zadetki naprej izenačili in nato tudi povedli. fted koncem srečanja so gostje še enkrat povedli priavno prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju J^.^tekalo v znamenju dveh reških klubov in Novomeščanov. Na sliki: tik po podelitvi medalj v štafeti 4 x 100 metrov. Novomešča-so osvojili tretje mesto'. (Foto: Janez Pezelj) Dolenjski „piavutarji" drugi državnem prvenstvu v hitrostnem plavanju in potapljanju v Beogradu je novomeška KPA med 14 ekipami osvojila drugo mesto Zadr ^boto in nedeljo je bilo v novem bazenu na Bajnici v ^niu 1 državno ekipno in posamično prvenstvo v pla- ^ in hitrostnem potapljanju. Na tekmovanju najbolj- kliiK plavalcev so nastopili tudi člani novomeškega a za podvodne aktivnosti. ^ ^ dokaj neznana Prven^ ° napreduje - državno lekai „X \ Beogradu si je ogledalo dob,Ji gledalcev - so lani i- beograjske tekme. Se tarjev"*^ najboljših „plavu- jih Novnm organizirali so ^ omeščani v Dolenjskih Topli- ZMAGAL TONE ŠPORAR Na ju za r^ne[m hitropoteznem turnir-dolcaj ,,l7?ber je med 14 igralci v Spori. konkurenci zmagal Tone možnih Zbra.l je 12,5 točke od 13 Čem \/ remiziral Da je le s Horvati-kovii n8^ red: aporar 12,5, Pet-*anšek s P,berč 8,5, Lubej in Voljan Stoka« ^terni in Kranjc 7, Ščap bič in ite Hrovatič 5, Golo- gen 2 <; \r0Vl ' Skerlj in 2va-tek i '-> • Naslednji turnir bo v četr-s novembra. Trn v peti kJli*udeCembra bo sevniško lO-lf^0 društvo praznovalo tih KuC0 delovanja in po dese-lijo 7 Z1 ^ kegljači lahko pohva-pa l ^ogimi uspehi. Kot kaže, Sevnici * del° 23 nekatere v ti". O ♦ Pre?ej časa „trn v pe-®la's >, em je povedal Janko Sevnico kegljaškega društva sotm '"fslednje: „Naši uspehi nehali *s,em. tistim, ki so presni niih • ni in nekate-lt da): "J.0Vlm privržencem, ki si KD sit/asa Prizadevajo, da bi se ^ so s 0lCa razformiralo. Pojavi-ktuhu e. Ce'° govorice o novem £yeder t« Sij. Puder ovira dihanje kože in njeno izločevanje. Ce že ne gre drugače, je boljši tekoči puder. Pred pudranjem je potrebno namazati kožo z dnevno kremo za obraz. Črtala in ličila naj bodo le za slovesne prihke, te pa niso vsak dan. Pretirana uporaba teh kozmetičnih sredstev ni estetska Lak za nohte zahteva seveda čiste nohte. Paziti moramo, da odstranimo stari razpokani lak, ker se sicer v razpokah naseU umazanija. Lak odstranjujemo z odstranjevalcem kar se da hitro, ker odstranjevalec topi poleg laka tudi noht. Razni dezodoransi, ki odvzemajo telesu neprijeten vonj po 2yioju, se uporabljajo tako, da jih nanašamo le na čisto in umito kožo. Kdor misli, da bo z dezodoransom tudi očistil kožo, se zelo moti. Tudi kolonjska voda in parfum zahtevata čisto kožo. , . • Vsa kozmetična sredstva lahko povzročajo vnetje kože m njeno preobčutljivost. Zato jih moramo zvečer pfed spanjem odstraniti. Lahko uporabljamo poleg tople vode ifl mila tudi obrazno vodo ali pa Čistilno mleko. i i • Za vso kozmetiko velja, da mlada in zdrava koža kozmetike ne potrebuje, saj' sta naravna lepota in inladost najlepše kozmetično sredstvo, poleg tega pa še zastonj. V J DolenlsM Ust flTgg Zmagali v srditem boju Z NADALJEVANJEM V NOB začete revolucije smo dosegli svoj veliki cilj: d ignili smo se iz zaostalosti, se otresli polkolo-nialne odvisnosti od tujine, ustvarili neodvisno gospodarstvo, ki mu tujina ne more več vsiljevati svojih pogojev. V obdobju, ki je za nami, smo zmagali tudi v srditem boju za narodno neodvisnost Naše gospodarstvo je -zdržalo najhujše pritiske na našo neodvisnost in na sociaUstično graditev. Najtežje obdobje izgradnje je zdaj za nami. (TITO) . . , ^ OB PRAZNIKU KOSTANJEVICE! Naše delo je torej iz leta v leto bilo intenzivnejše, čeprav se vodstvo SKUD Lojze Košak bori z izrednimi težavami, saj si kljub veliki aktivnosti m moglo jlačati pianina, edinega inštrumenta v dolini, ki pa ima skoraj že več opominov upnikov nad seboj, kot je tipk na njegovi klaviaturi. Kdaj in kje bomo dobili mecena ki bo za vedno potolažil nestrpne upnike? Kdaj? Takrat se bo vodstvo SKUD pošteno odahnilo in izdavilo iz ^be toliko upajoče Zupančičeve besede; bo kdaj pomlad!" (L. S.) .... , , DVA NEVSAKDANJA DOGODKA je imel pn živim v kratkem času posestnik Peter Šterk iz Deskove vasi. Zivinozdravnik iz Kočevja mu je s cesarskim rezom rešil svinjo in devet mladičev. Stara in mladiči so zdravi. Nekaj dni za tem pa je kiava istega posestnika povrgla dve, povsem normalni teleti. (J-^ ) V SOBOTO 15. OKTOBRA, so v hotelu Kandija v Novem mestu odprli razstavo sadja za območje novomeške občine. Razstava je bila namenjena propagandi naprednega sadjarstva m naprednega gospodinjstva in je prav gotovo dosegla svoj namen Imela pa je tudi trgovski značaj, saj so lahko potrošniki naročali sadje za ozimnico. ^ , i NA RODITEUSKIH SESTANKIH v Žužemberku so govonl tudi o skrbi staršev za otroke, o škodljivosti prehudega i^kpri ščanja otrok za delo, saj na žalost otroci dostikrat prihajajo neprespani in trudni ter ne morejo slediti pouku, ne napredo vati Tudi žal nekateri starši še vedno mislijo, da knjiga otroku gcodi. ali da mu vsaj nie ne koristi, LISTA 21. oktobra 1955 nsmuami UMRL JE OD SMEHA - Tudi od smeha lahko umre! Ob predvajanju humoristične televizijska serije se je petdesetletni Londončan iyexander Mitchell 25 minut neprekinjeno smejal. Hip nato se je zgrudil in izdihnil! Njegova žena je po pogrebu hotela priti do režiserja „smrtne" oddaje, in ko so jo vprašali, ali ga misU tožiti, je odgovorila: „Ne! Le zahvalila bi se mu rada, ker je možu s smehom polepšal zadnje trenutke življenja." Življenje, življenje, kako si nenavadno! ŠKRBASTI PLEŠCI — Francosko združenje zobozdravnikov je izdalo brošuro o higieni zob. Nič posebnega! boste rekli. Pa ni tako, kajti v knjižici je črno na belem zapisano, da pokvarjeni zobje ne vplivajo samo - na odpadanje las, ampak da karies povzroča tudi obolenja kože na temenu, škoduje očem, ledvicam, botruje glavobolom ter težavam srca in ožilja! Če vam je kaj do zdravja sploh, še posebej pa do bujnih las, potlej se čimprej odpravite k zobozdravniku! STE LA2J1? - Ako iz leta v leto ugotavljate, da ste čedalje lažji, potlej ne bodite v skrbeh, kajti ameriški . astrofizik Thomas van Flandern je ugotovil, da zemeljska težnost slabi, pa tudi gravitacija celega vesolja se manjša; posledica tega ni le odmikanje Lune od Zemlje, ampak tudi to, da so telesa ljudi vsako leto lažja za „okoli" mili-jonti del grama. Ali pokažejo to razliko tudi tehtnice „v korist slepih" na železniških postajah? PRIZNANJE - Podoficirka Barbara Randolph in vojakinja Debbie Watson sta bili odpuščeni iz ženske enote ameriške armade zategadelj, ker sta soglasno, zaljubljeno si gledaje v oči, priznaU, da sta-lezbijki! POKUŠEVALEC — Američan Terry Knight je dobil za običajne pojme nekolikanj nenavadno zaposlitev; v tovarni pasje hrane je - pokuševalec! Osem ur na dan (ob sobotah in nedeljah kajpak ne!) ne dela nič drugega, kot pokuša pasjo hrano in ugotavlja, ali je dobrega okusa itd. „Psi so izbirčni," zatrjuje, „toda kar je dobro zame, mora biti povšeči tudi psom!" Ali pa ne, saj imajo tudi psi različne okuse! V nMira oceanov Da so se Zendjani zna^ na pragu neskon'čnega vesolja, je bUo treba do potankosti uskladiti tudi najbolj zapletena dognanja znanosti in dosežke tehnologije. Domala enake zahteve pa po-sta^jajo ^ed učenjake tudi oceani, ki jih gotovo ne ime-ni^jo TJiman hidrokozmos. Dno oceanov je bilo stole^a ddgo pokopaiiiče potopljenih ladij, dandanes pa, ko se svet sooča z energetđco, ^onomsko in še kakšno krizo, postaja čedalje bolj jasno, da so oceani zakladni-i ca, ki ie zmeraj čaka pamet-I nega gospodarja. Pravilneje bi bilo, da bi naš planet imenovali — Ocean, saj kar tri četrtine zemeljske površine pokrivajo širna mora, oceani. Samo slutimo lanko, koliko naravama bogistva skriva ogromni vodni bazen. Da gre za ne-dutene razsežnosti, dokazuje geoloid sestav zendje in morske vode. Tako se na primer samo v enem kubičnem metru vode nahaja 30 kilo gramov različnih tvarin; elementov je domala za celo le-I stvico Mendeljejeva. In koliko kubičnih metrov morske vode je v oceanih! S posebnimi postopki iz grenke morske vode že pridobivajo pitno vodo, industrija pa morju jemlje tudi že velikanske količine soli, bro-ma in kalija. Težnja zadnjih let je: iztrgati moiju še druga rudninska bogastva, saj pd prvih raziskavah oceani obljubljajo večkratno po-množevanje znanih količin rud, ki jih nudi kopno. Uspehe že imajo proizvajalci nafte — zaloge nafte na morskem dnu so nekajkrat večje od zemeljskih. Osvajanje oceanov za potrebe industrije je ^de na tehniko podvig, ki je enak vesoljskemu. Pri oceanih pri-h^ v poštev le t.i. globinska tennika. Dasi Američani že črpajo morska bogastva tudi iz i^obine 5000 metrov, gre večidel zgolj za Mskuse, kako izpopolniti ^ zdaj poznane sisteme izkoriščanja morske vode. Docela uspešne to Ijiidie s^ oceanom v nedioi šele do glob^ 200 metrov! Postave takšne kakoršni so poslanci Jabolko spora! ^Rešitev prejšnje križanke^ Tudi na Dolenjskem Imamo ba-janičaija: 704etni kmet Jernej Zagore iz Šmaija pri Šentjerneju je s svojim vnukom in s pomočjo štirih namagnetenih jeklenih palic našel že nič koliko žil podtalne vode. S palico -do bogastva Zemlja skriva v svojih nedrih neizmerna bogastva, pa naj gre za rude, nafto, vodo. Človek, ta večni iskalec, pa ji jih hoče že od nekdaj iztrgati, si jih prisvojiti, uporabiti. Tu pa se stvar zaplete, kajti najprej je treba ta bogastva odkriti, ugotoviti, kje so skrita. Kljub strahotnemu napredku znanosti, ki je v zadnjih desetletjih odkrila ogromno načinov za iskanje Zemljinih bogastev, se je do današnjih dni ohranilo iskanje podtalne vode in rud z leskovo palico — bajalico. Na Poljskem so ustanovili celo klub bajaničaijev, ki združuje 360 članov. Med njimi so inženirji, zdravniki, geologi, delavci, kmetje itd. Eden od njih, Zbigniew Zbiegen, je po naročilu iranske vlade v tej državi iskal in tudi našel bogata ležišča žvepla. Edini pripomoček pri iskanju mu je bila navadna leskova palica. Predsednik poljskega kluba bajaničarjev pravi, da še ni povsem razisl^na presenetljiva moč ljudi, ki imajo ta dar, verjetno pa gre za izjemno občutljivost in reakcijo živčnega sistema na elektromagnetno polje, ki je vedno tam, kjer je podzemna vodna žila ali rudno nahajališče. Bajaničarstvo sije na Zahodu utrlo pot celo v znanstvene ustanove, kjer so v zadnjem času začeli proučevati to nenavadno in redko sposobnost. Nekatera dejstva govore, da so bajaničarstvo poznah že stari Etruščani in Egipčani, v srednjem veku pa so ga šteli med črno magijo. Poljski bajaničaiji so dosegli že lepe uspehe in prepričali tudi največje nasprotnike, da niso sleparji. __LLitM i'l*i 11 ami 11-11 lm M ' /xr — /\i& 7 "^AAAMa-"/ T K±*r££± i J_A —AHAAH^iKAA AA.A /? At,i »■ jfi a s A »- ir r---££SL» * fi.ilZIX ~ -1 .£. A H r U F T /\ ^Al_n±_ A^JLAL^Ž T~£~T z.^o_~črr As/i ^ATA^laaa llAkHrf^lgkl o\D\V\A\J\A Ali je bvin saaez 5>pumu dražilo? — Najbrž ne! Letošnja bera jabolk je neko-likanj manjša od pričakovane, zato se ni bati, da bi zaradi njih tudi na Slovenskem prišlo do kakšnega večjega spora. Sploh pa ne do takšnega, kot je zdajšnje križanje kopij okoli jabolk v Italiji. . „Eva je vse razumela! Vedela je, da jabolko ni prepovedana sad, ampak sadež, ki spodbuja k ljubezenski igri!" To trdi Carlo Marghieri, italijanski kemik, ki je v lastnem laboratoriju s peti' mi sodelavci sedem let raziskoval lastnosti in biokemijske sestavine jabolk. Po Marghierije-vih dognanjih so jabolka odlično sredstvo zoper plešavost, zamašenje žil in preobilico holesterola v krvi, prikladna pa s0 tudi kot dopolnilo k terapiji nekaterih očesnih bolezni, na prl' mer glavkoma. Najbolj neIia vadna pa je kemikova trditev, da jabolka vsebujejo estrogene hormone, zaradi katerih 50 afrodiziak, to je spolno dražijo-„Neumnosti!" pravi preda" vatelj dietetike Emanuel Vitali in dokazuje nasprotno« da so jabolka glede na vitan^n in mineralne soli eden najsir^ mašnejših plodov. Z njim : strinja tudi predavatelj znano o prehrani Gianbattista Panat > Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. (častiti v o 1 i 1 c i!) Gotovo vam je znano in ste do dobra prepričani o tem, kako važne so volitve zlasti v sedanjih zmedenih časih. Lahko izprevidite, da so postave take, kakoršni so poslanci, kijih kujejo, poslanci v zbornicah pa so taki, kakoršne volilci izvolijo. Kjer so poslanci dobri, tam ne skujejo ničesar v postavo, kar bi moglo škodovati volilcem, a kjer so poslanci sebični, tam skrbe bolj za se nego za svoje volilce. Da pa zanesljivi poslanci morejo v blagor ljudstva res kaj storiti, mora jih biti toliko v zbornici, da imajo večino nad svojimi nasprotniki, ki se ustavljajo njih dobrim nameram, da delajo lahko po svoje, čeprav se jim uni upirajo. (Kedaj gre trte grubati?) Na vsak način na jesen koj, kakor hitro so se po-ganki požlahtnitev v mladike spremenili, kakor hitro so oleseneli. To storiti se more zaradi tega, ker je prav lahko mogoče, da požlahtnitve po Dolenjskem po zimi pozebejo. To storiti se mora pa tudi zaradi tega, ker je prav mogoče, da požlahtnitve v zimskem času sneg polomi, po- tlači. To stori naj se pa tudi zaradi tega že koj v jeseni, ker je za to delo skoraj sleherno leto več časa v jeseni, kakor pa na spomlad. (Pretečeno saboto) zjutraj, ko so se ravno romarji jeli odpravljati na Trsat, pričelo je tukaj s tako silo grome ti in liti, da je bilo kar groza. Sila vremena je trajala skoraj dve uri, za kar se pa nobeden tukajšnjih romarjev nič zmenil ni. Ko so bili že vsi v Ljubljani, zvedrilo se je tako rekoč kar na mah; ves ostali dan bilo je potem krasno solnčno vreme. (Čuvajmo svoje prastarine!) Tako je naslov mali knjižici, ki je ponatisnjena iz tržaške „Edinosti". Pisana je jako naudušeno in kritikuje jezik slovenskih pisateljev. Cena ni določena. (Potres), in sicer jako močan, se je čutil 9. t.m. kmalu po polnoči v Ljubljani in v bližnji okolici; tudi na Dolenjskem so ga čutili po nekod. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1895) Odvečna pošta ,Martin, povem ti, da so poštarji popolnoma nepotrebni," mi pravi Frkalov Miha iz Mišjega dola, ko sva stala za oglom in opazovala otročaje, ki so v obcestnem jarku med listjem iskali zadnje orehe. „Beži, beži," mu odgovorim, „ako bi bili vsi takih misli, bi jo že zdavnaj ukinili. " „Kar poglej: časopise kupujem satoma v mestu, ko se vračam iz službe, drugih reči pa ne potrebujem. Tisto, kar mi prinaša poštar, so sami računi, davki, terjatve za dolgove in opomini in še kaj od sodnega pečata se včasih rado pridruži. Prav tako mi ni mar za pozdrave znancev in sorodnikov, ki mi pišejo le takrat, kadar me potrebujejo." „Mar ti nikomur ne pišeš, ka-li? " ga vprašam. „Pišem zelo nerad. Kar želim sporočiti, raje povem. Sam veš, da je razgovor veliko bolj prijeten kot pusto pisanje. Pa še nekaj je: po pošti se ne da zvedeti najnovejših mastnih vicev, ki jih je obilo na raznih sestankih, kjer vsi kar tekmujejo, kdo bo povedal boljšega." ,,Kaj pa telefon? Menda ne boš trdil, da ti je nepotreben? " ,J*rav zares ga ne potrebujem. Nimam komu telefonirati, ker moji prijatelji in znanci že nekaj let zaman čakajo na proste linije, ki jih ni od nikoder." „Kako pa potlej prideš do vseh novic, ko se vsega tako braniš? " sem jako radoveden. „I, kako? Vse novice slišim še sveže, kot so jajca, ki jih prinese tašča s trga. V trgovinah, mesnici in kjerkoli na cesti se ženske vse pomenijo. Za vsako podražitev ali pocenitev vedo prej, kot piše v časopisih. Pravo čudo pa je, da vedo še za vsa prijateljstva, zakonske razdore in druge človeške slabosti. Mar ni to več vredno kot najboljša pošta? " MARTIN KRPAN fNe) resnice z napako Ko sta se polovila (poslovila), u je naročil, naj vse lepo po- (pozdravi). Na občnem zboru je prišel na Podatek, da so v Kolpo P®t vložili mladince (mladice), u ,a^ delovni ljudje so spoznanj a so le biki (bili) preskrom- oda° kopitu bodo udeleženke Z a .v bodo spominsko nauko sospo-oarstvu dl FR.PISA-TEUlCA u nas ^AR.ZAa ansambel verdijeva ohera mlad gozd m kaca natru ISCE dvualka d L ute2. mera STRDJNA 2aga wm. h kdor za redskrbi z.ime kranj težava glinasta pisčal mozoua vgst :dgar) m.ime az. VELETllK nekd.drž uradnik mni Uil msm kaiga tnalo da l m. 2ime dl iz: m m URADjNjK ISVETlLfu lahko tekočina pernata 2ival eduard m'o'rike jUUJL preb. ogrske moderna tkanina kriv n02 radon sanitetni mm ribja jajčeca slmesto rURCiJE az. država i Netopirjem žile ne poapniioi Ne le jablane (kot kje »- - -i lenjskem!), tudi njihovi sa so lahko predmet spora. yyj> ki sicer meni, da jabolka le ^ H bujejo pektin, dolg niz mole^ ^ ^ ki tvorijo podlago, na ^ate^-oCja vežejo vitamini in sladkor. . I to je znano že zdavnaj! V35 ^ ■ že pred Marghierijem, ^ ^ 1965, neki francoski učctl J hvalil jabolka kot spolno ■ lo, pa omenjena Q odločno zanikujeta takšno ^ nost okusnih sadežev. ./M nosti!" . kefliiK M Polemika se nadaljuje, ^ Marghieri pa zagotavlja: „ ^ ^ sem proučil jabolka, jih J I več in počutim se precej I kot prej!" ; tP°' " Tako je jabolko še enk ^ ^ stalo jabolko spora! đaIle. ^ navadnega, spora pa ven Netopirji, poprečno le se-eni gramov težke živali, so ^ zoologe še zmeraj v nino-Sočem uganka. Da bi rešiU številne biološke in vedenj-neznanke, ki jih pred ?ianost postavljajo netopir-I*'so jih začeli raziskovati ^di strokovnjaki z drugih ^dročij, od specialistov za ^ce in krvni obtok pa do gi-ologov, ki so dognali že precej! ^ Netopirji so večidel leta plokrvne, med zimskim pa hladnokrvne ži-, Zato hitreje in laže od sesalcev preidejo v sen; v snu so že pri padcu telesne Perature. Poleti naredi njihovo srce 180 utripov na minuto, pozimi pa le 3 (tri!). Od osmih vdihov na sekundo poleti preidejo netopirji pozimi na osem vdihov na minuto. Ako imajo pred zimskim- spanjem vsaj malenkostno zalogo masti, potlej ohlajeni do ledišča in z neznatnim krvnim obtokom lahko preživijo mesece in mesece brez hrane. Tudi sicer živijo netopirji v primeri z drugimi sesalci ' precej dolgo. Tako na primer živijo poljske miši komaj leto dni, psi po 12 in konji po 17 let; netopirji, od katerih nobeden ne preraste velikosti miši, pa živijo tudi po dvajset in več let. Zate- i i liudi^ *^^^vami netopirjev odkrita tudi kakšna skrivnost • '-'pajmo! gadelj jih temeljito proučujejo tudi specialisti za staranje, Srce in arteriosklerozo. Znabiti da bodo pri netopirjih odkrili kaj koristnega za ljudi! To zato, ker se drobcene živali povečini hranijo le z mastnimi žuželkami, raziskave pa so pokazale, da ni bistvenih razlik med stenami arterij pri enoletnih ali dvajsetletnih netopirjih. Kako torej te živali ostarijo,ne da bi jim poapnele žile? Netopirji sq docela nerazumljivo tudi neznansko odporni proti okužbam. Odporni so proti virusnim okužbam, od katerih ostali sesalci gotovo pogindo; preživijo tudi steklino! Ce bi virologom uspelo izolirati njihov faktor imunizacije, potlej se lahko nadejamo, da bodo prek netopirjev prišli do novega seruma zoper kužne bolezni, ki dandanes še zmeraj pestijo ljudi. Donedavna je veljalo, da so netopirji umazane živali, pa niso! Strokovnjaki v washingtonskem živalskem vrtu so ugotovili, da se te živali, ki jih zasmehljivo imenujemo tudi „pol miš pol tič", vsako jutro po obroku hrane očistijo tako kot mačke! I I I I I I I I I I Riše in piše: Marjan Bregar Na grmitff s testi Dokazovanje Inteligenčnega kvocienta je omak>va-že vanje Dandaiašnji živ^ v dobi testov. I^ko tudi ne, saj' je sodobna psihologija uvedla smraševanje s testi v domala vse poklice. Dasi je ta način ugotavljanja ipsldh in spretnostnih sposobnosti ljudi v večini primerov zadovoljiv, se v zadnjem času zaostruje vprašanje smotrnosti psiho-testov za določanje inteligentnosti, inteligenčnega kvocienta. V Združenih državah Amerike, kjer imajo testi tako rekoč „domovinsko pravico", nekateri psihologi dokazujejo, ^ so taki testi tudi način omalova-ževanja^ človeškega dostojanstva, v najslabfem primeru pa celo kratenje osnovnih človekovih pravic. Kritilp ugotavljanja inteligenčne-M kvocienta temelji'na naslednjem: Ne glede^ na dokazano znanje v predhodnih šolah je pogoj za vpis na nekatere ameriške fakultete tudi dok>-čen inteligenčni kvocient. Kdor ima manjšega od 115, se lahko poslovi od nadaljnjega šolanja. Profesor Jensen na osnovi inteligenčna kvocienta rasistično dokazuje nwnjvre(taost črncev v primeri z belci Po njegovih trditvah črnci niso manj inte%entni ^olj zaradi „pomanjkljivosti" v genetski zasnovi, ampak tudi v socialnem in kulturnem „zaledju". V nekaterih deželah ZDA pa ljudje, ki inteligenčnega kvocienta nimajo večjega od 70, ne smejo imeti otrok. Na silo jih sterili-zir^o! ifesi je ustvarjalnost v veliki meri posledica inteligence, psihotesti ne pov^o prav ničesar o tej sposobnosti ljudi. Zato tudi ugotovljeni inteligenčni kvocient ne more biti od-ločflni dejavnik, na primer pri napredovanju v službi. Podobno utemeljenih dokazovanj zoper teste o ugotavljanju inteligenčnega kvocienta je še precej, vsa izzvenijo v zahtevo: „Na grmado s testi!" Stran z reklom: ,^ci, kakšen inteligenčni kvocient imaš, pa ti povem, Icdo sil"' ^ROVEM DIVJEM ZAHODU J O H O (D 5. „Da sem Plešasti J^e4 ^,Cal Paradižnik z zaboja. ,,Motite'jjji .^So^0 In je dvignilSrok^i Obnemeli so meščani ® Vaw Nemogoče! Vleče P^J.e,^ai|i topotali z nogami in ° z i^k0 n . lžni- ka za lase. Potegnil ga fig P ^ ^gtenal: ,,Ni lasulja, lasje so, vsak hippy!" J Zdaj so bili meščani mehkejši za Paradižnikove dokaze! Z odprtim usti so ga poslušali in izvedeli grenko resnico, da je kruti Jack, strah in trepet mesta, še vedno živ in zdrav. Pa ne le to, izvedeli so tudi, da ni dva dni tega, kar je zagrešil novo svinjarijo: zmaknil jinye poštaija v kanjonu ... Zdost in obup sta se vrnila v Happy End. Edini ki je bil srečen v mestu, je bil naš Paradižnik. Pred zaporom je objemal svojo ženico in stiskal roko Potegonu, kije pravzaprav skuhal vso to kašo. Pustimo jih, naj se navesele, in pojasnimo uganko s Paradižnikovim lasiščem. S čim je naš junak tako naglo odpravil svojo umetno plešo, dragi bralci? S Potegonovimi čudežnimi kapliicami proti vsem nadlogam! Klara jih je zvesto no^a s seboj v lični steklenički in v zapdru je z njimi - obilno omočila soprogovo golo teme. No, in zdaj, ob veselem srečanju, ga je po^ropila še pod nosom. Naj mu požene še ponosni znak moškosti! Ne veriga ne ječa! Skrivnost rešitev je šla v grob s „čarovnikom" in . rokohitrcem Harryjem Houdinijem Prihodnje leto bo minilo pet desetletij od smrti najbolj slavnega „čarovnika" in rokohitrca Harryja Houdinija, ki ga v nenavadnih spretnostih in trikih še nihče ni prekosil'. Njegove spretnosti so vznemirjale sodobnike, nekateri so ga ob-čudovah, drugi so ga imeli za sleparja. Kdo je imel prav, je danes težko reči, kajti Houdini je skrivnost svojih trikov odnesel v grob 1926, ko je umrl zaradi vnetja slepiča. Tako še danes nihče ne more izvesti niti razjasniti nekaterih njegovih spretnosti, kot je pobeg iz zaklenjene skrinje ali drugih prostorov. Slavni „čarovnik" seje rodil 1874 v ameriški zvezni državi Wisconsin kot sin židovskega duhovnika. Kmalu gaje pritegnilo cirkuško življenje in pričel je nastopati kot akrobat na trapezu. Toda akrobatstvo je opustil in se raje posvetil ro-kohitrstvu, kjer je hitro uspel. Spremenil je tudi ime in iz Ericha Weissa je nastal slavni Houdini. Slavo mu je prinesla nenavadna sposobnost: lahko je zlezel iz še tako skrbno zaklenjene in še tako močno z verigami ovite skrinje. Že na začetku njegove poti so ga zmerjali, daje velik goljuf, a vse te očitke je ogorčeno zavračal. Svojo sposobnost je utemeljeval z besedami „da je močan in ^ivonog". Takšen je res bil, vendar bi težko našli v tem razlago za nenavadno početje, ki leži zunaj fizikahiih zakonov. NA DVORU RUSKEGA CARJA Ko je nastopal na ruskem carskem dvoru, je Houdini sprejel izziv ruskega carja, naj odpre skrinjo, ki so jo naredili najboljši ruski kovači in ključavničarji. Da bi kdo ne posumil, da pri svojem opravilu uporablja kakšno orodje, je moral v sobo s skrinjo stopiti le v perilu ... Cez pol ure je Houdini spet stopil pred carja in mu izročil ključavnice težke skrinje. V Rusiji je Houdini poskusil tudi nekaj, kar do takrat ni uspelo še nikomur. Izjavil je, da bo ušel iz zloglasnega vagona, s katerim so v carski Rusiji vozili največje zločince v pregnanstvo v Sibirijo. OdpeljaU so ga v Petrograd, kjer je zloglasni vagon stal. Houdini ga prej še nikoli ni videl. Vagon je bil narejen iz jeklenih plošč; imel je samo ena, majhna vrata, ki so se odpirala samo od zunaj, in majhno odprtino z rešetkami za zračenje. V hudem mrazu je veliki „čarovnik" stopil v vagon čisto gol. Cez pol ure je napol zmrznjen spet stal - zunaj. Ali mu je res s samo spretnostjo, močjo in znanjem uspelo rešiti se vsakršnih verig? O tem so dvomili že v času njegovega življenja in dvomijo še sedaj. Houdini je svojo spretnost dokazal tudi na sodišču, pred številnim občinstvom, policisti in sodniki! POD VODO ALI NAD NJO Svojevrsten je tudi dogodek, ki se je pripetil v Nemčiji. Werner Graff, eden najboljših policijskih inšpektorjev v Nemčiji, seje glasno hvalil, da Houdini iz njegovih verig ne bi nikoU mogel uiti in da Houdini uporablja lažne verige. Vedel je, da bo Houdini izziv sprejel. In res, „čarovnik" je tožil policista. Pred sodiščem in pred številno publiko je Houdini dovolil, da mu je policijski inšpektor zvezal roke in noge. Eno uro so „čarovnika" motali v skrbno izbrane verige in lisice, tako da je končno obležal na tleh sodišča, ves povit v železje. HoteH so ga celo prelisičiti: na roke so mu nataknili lisice, ki so bile zgrajene tako, da se niso dale nikdar več odkleniti, ko so jih enkrat zaklenili. Samo dve minuti in Houdini je stal brez koščka verig na sebi pred začudenim sodiščem in občinstvom. Sel pa je še dlje. Pustil je, da so ga zaklepali v skrinje, le-te pa metali v mrzle reke. Kjerkoli že, v New Yorku, Parizu, Kaliforniji, V San Franciscu, povsbd je Houdini splaval čez nekaj minut na povrne. Na svetu ni bilo ječe, iz katere veHki mojster ne bi mogel uiti. V San Franciscu so ga slekli in zaprli v celico, obleko pa zaklenili v drugo. Stražar, kije strokovno izvedel zaklepanje, še ni prišel do pisarne, ko je začutil na svojih ramenih roko popolnoma oblečenega Houdinija. NEPOJASNJENA SKRIVNOST VELIKEGA MOJSTRA Kako je Houdini izvedel te neveijetne podvige, ni pojasnjeno. Mož je skrivnost odnesel v grob, ker se je bal, da bi jo lahko izkoriščan v slabe namene. ,,Človeštvo od tega ne bi imelo nobene koristi, samo nepošteni ljudje bi jo lahko izrabljali in ogrozili svet," je dostikrat dejal, ko so ga silili, naj izda skrivnost svojih pobegov. Veliko svojih ^ikov je razložil, toda največjih nikoli. Tudi njegova žena, ki je za skrivnost vedela, ni ne pod prisilo niti za baj^ne vsote denarja odprla ust. Umrla je leta 1943, z njo pa tudi zadnja priča velikega mojstra. Houdini sam je vedno govoril, da pri njegovih pobegih ne gre za nikakršne nadnaravne pojave, vedno znova je poudarjal, da odločata le znanje in veščina. ' " Še tako priklenjenega „čarovnika" ni zadržala niti mrzla voda, v katero so ga spustili. Kmalu je splaval iz reke brez okovov na sebi. POTA m STiif Dežurni poročajo BARAKA JE ZGORELA - 12. oktobra zjutraj je zagorela stanovanjska baraka Angele Hudorovac v Srednji vasi pri Crmošnjicah. Baraka je z bornim imetjem vred zgorela do tal, škodo pa cenijo na 11.000 dinarjev, Domnevajo, da se je ogenj razširil iz zasilnega štedilnika.. S fo' LEŽAL NA TLEH - 14. oktobra ponoči so črnomaljske miličnike obvestili, da v Malem Nerajcu leži i gostilni Balkovec neznan moški, a kraju nesreče so ugotovili, da je hudo poškodovan obležal 76-letni Ivan Frankovič iz Suhorja pri Vinici. Tega dne je bil v Črnomlju, kjer se je najbrž opil, med potjo domov pa je večkrat padel. Zadnji padec je bil tako nesrečen, da je dobil pretres možganov, zato so ga odpeljali v bolnišnico. ŽEPARKA V BLAGOVNICI -17. oktobra so v Mercatoijevi bla-;ovnici v Novem mestu prijeli žepar-Brigita B. je med nalcupovanjem izmaknila iz torbice Terezije Ceruga denarnico z 2300 dinarji. Čerugova je tatvino takoj opazila, tako so ukradeni denar še našli pri Brigiti. DVE PUSKI STA IZGINILI -19. oktobra popoldne je nekdo ukradel Francu Luzarju iz Cer9vega loga dve tovski puški. Bili sta v zaklenjeni hiši, izginili pa sta med tem, ko so bili domači zdoma. Ključ je bil pri vhodnih vratih ... ClGAV JE-AVTO? - 20. oktobra so pri potoku v Bučni vasi našli osebni avto renault CE 788-22. Avto je bil zaklenjen, lastnika pa še niso našli. NADLEGOVAL LJUDI - 20. oktobra so metliški miličniki pri-držah do iztreznitve komaj polnoletnega Nikolo Dragišiča, doma iz okolice Jastrebarskega. Fant se je v Metliki dobro nalil z alkoholom, potem pa je naradal in nadlegoval ljudi na cestah. Čaka ga tudi sodnik za prekrške. SMRT NA GORJANCI H 17. oktobra popoldne je v prometni nesreči pri Jugoiju izgubil življenje 42-letni No-vomeščan Jože Božič z Glavnega trga. Zgodilo seje, ko je Miroslav Bonča vozil tovornjak JLA proti Metliki, v ovinku pa je naproti pripeljal po levi z avtom NSU Jože Božič in silovito treščil v tovornjak. Potem je osebni avto odbilo skoro 5 metrov nazaj in ga zasukalo. Pri trčenju se je Božič tako hudo poškodoval, da je na kra-^ nesreče umrl. V enem mesecu 53 odvietih knjižic Pri kontroli prometa so miličniki na območju štirih dolenjskih občin v septembru 1440 kršilcev kaznovali z denarno kaznijo, ki so jo morali plačati takoj, 511 pa so jih predlagali za kaznovanje sodnikom za prekrške. Zalotili so 101 voznika, ki je sedel za volanom brez vozniškega dovoljenja, 44 je bilo vinjenih, 30 jih je nepravilno prehitevalo, 17 pa jih kljub očitnim znakom vinjenosti ni hotelo k preizkusu. Razen tega je bilo na cestah zasačenih 8 voznikov, ki niso imeli tehnično brezhibnih vozil. Med 53, katerim so odvzeli vozniška dovoljenja, je 49 amaterjev in 4 poklicni vozniki. Za slednje pomeni izguba vozniškega dovoljenja največkrat tudi izgubo poklica. DOMA OB DENARNICO 1'4. oktobra zvečer se je Slavko Rožman iz Dobove vrnil domov, odložil denarnico na hladilnik in šel k počitku. Žena je samo za trenutek zapustila stanovanje, medtem ko je šla k sosedovim po mleko, a nekdo je to izkoristil. Ko se je Rožmanova vračala domov, je videla neznanega moškega teči iz hiše. Doma pa je opazila, da je izginila denarnica, v kateri je bilo 4.000 dinarjev. Takoj je zbudila moža, da bi tata ulovil, vendar je bil neznanec prehiter. Ko je Rožman pritekel pred hišo, že ni bilo nikogar več. TRIJE RANJENI PRI OSREDKU 14. oktobra popoldne je Alojz Miler iz Stolovnika vozil osebni avto od Goleka proti Krškemu. Glede na spolzko in mokro cesto je prehitro vozil, zato ga je pri Goleku zaneslo in je trčil v naproti vozeči osebni avto Pavla Gričarja iz Krškega. Pri nesreči sta se huje poškodovala dva sopotnika: Branko Levičar v Miler-jevem avtu in Jožica Gričar v Gri-čarjevem avtu. Lažje poškodbe je dobil tudi voznik Miler in še ena oseba. Materialne škode je za več kot 20.000 dinarjev. Prehod pri železnih postaji Dobova je zelo nevaren in prečkanje proge pri spuščenih zapornicah je vselej smrtno nevarno, posebno za starejše ljudi. V Dobovi je bilo že več železnicah trkov na postaji, nazadnje prejšnjo soboto. (Foto: R. Ba-čer) Pet mrtvih in 53 ranjenih Letošnji september je terjal skoro za 16 odst. več prometnih nesreč kot lanski — Med povzročitelji nesreč so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov V 132 prometnih nesrečah, ki so se pripetile prejšhji mesec na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, je bilo udeleženih 161 osebnih avtomobilov, 35 tovornjakov, 11 avtobusov, 6 motoristov, 15 kolesarjev, 7 pešcev in 3 traktoristi. PoScodo-vanih je za kilometer dolgo kolono vozil. Medtem ko lani v septembru na dolenjskem območju ni bilo noberte smrtne žrtve, smo jih imeli letos kar pet, in to v treh karambolih. V 34 nesrečah pa je bilo 25 hudo poškodovanih in 28 laže ranjenih. Gmotna škoda znaša samo na razbitih vozilih nekaj sto tisoč dinarjev. Ugotovili so, da so 85 letošnjih septembrskih nesreč zakrivili vozniki osebnih avtomobilov, v 19 primerih nosijo krivdo tovornjakarji, 5 krivcev je bilo med šoferji avtobusov, 6 nesreč so povzročili motoristi in 11 kolesarji. Treh nesreč so bili krivi pešci in treh vozniki traktorjev. Med žrtvami prometa sta bila 2 voznika osebnih avtomobilov, 2 sopotnika in 1 kolesar. Med ranjenimi so po številu prav tako na prvem mestu vozniki osebnih vozil, 7 pa je bilo med njimi pešcev. V prometnih nesrečah tega meseca je bilo udeleženih tudi 15 tujcev, med katerimi je bilo 6 povzročiteljev nesreč, karamboliralo pa je še 9 zdomcev z vozili tuje registracije in razen enega so vsi tudi krivci nesreč. Imeli smo skupno 132 nesreč. Kar pri 129 je ugotovljena človeška laivda; neprimerna hitrost, vožnja po sredi ali po levi strani ceste, izsiljevanje prednosti, prekratna varnostna raz- dalja, nepravilno prehitevanje, vinjenost itd. Se vedno je pri vožnji najbolj nevarna magistrala Ljubljana-Zagreb, saj se je na dolenjskem delu te ceste zgodilo 39 nesreč, v naseljih in na mestnih ulicah je bilo 36 karambolov, na nere-gionalnih cestah smo imeli 35 nesreč in na lokalnih cestah 14 trčenj. Spričo dejstva, daje bilo septembra dolgo časa lepo vreme, smo lahko zaskrbljeni nad deževjem v jeseni, če se bomo na cestah še naprej obnašali predrzno. Vsak ima nekaj prav Nadi Štrubelj, pošlo vodkinji trgovine BETI v Črnomlju so pristojni organi v kolektivu izrekli ukrep premestitve na drugo delovno mesto in jo krivili za primanjkljaj pribl. 10.000 din. Ker se (tfizadeta ni čutila kriva, se je po zavrnitvi pritožbe na delavskem svetu obrnila na sodišče združenega dela. V odločbi, ki jo je po postopku izdalo omenjeno sodišče, je rečeno, da je sicer nesporno u^tovljen pri-manjklmj 11.793 dinarjev, za katerega je Nada Štrubelj kot poslovodki-nja odgovorna. Ni namreč vsakokrat merila blaga, kije prišlo iz skladišča, in ni bila dosledna pri prevzemu pošiljk in tudi ni vedno reklamirala napak. Premalo je bila pozorna, zato gre v tem primeru za pomanjkljivo ravnanje pri prevzemu in manipuliranju z blagom, kar pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti. Po mnenju sodišča združenega dela so organi v BETI pravilno ukrepali, nimajo pa prav, ko od Strubljeve zahtevajo povračilo škode, ker v Nadinem primeru ni mogoče govoriti o skibem namenu in ne o hudi malomarnosti. Ravnala je tako, kot delajo še marsikje drugod. Blaga ni meri- Žakon nalaga sodiščem, da dajejo pravno pomoč občanom, kadar ti v sodnih postopkih in v zadevah iz sodne pristojnosti uveljavljajo in varujejo svoje pravice. To pravno pomoč daje občinsko sodišče na uradnih dnevih na sedežu sodišča ali zunaj sedeža sodišča. Tako ima npr. občinsko sodišče v Novem mestu uradni dan tudi v Šentjerneju in Žužemberku. Na uradnem Ijajo odvetniki kot posamezniki ali združeni v delovni skupnosti Odvetnik je pri svojem delu neodvisen, dolžan pa je vestno opravljati svoj pol^c, skrbeti za ustavnost in zakonitost ter se ravnati po načelih poklicne etike. Praviloma je odvetnik dolžan dati stranki pomoč, odreče jo lahko samo iz upravičenih razlogov. Po kodeksu odvetniške poklicne etike so taki upravičeni pravni pomoči dnevu dajejo sodniki strankam pravne nasvete, skufejo doseči poravnave, sestavljajo tožbe in druge vloge, na sodni zapis pa sprejemajo pogodbe, za Katere veljavnost se zahteva sodna oblika, npr. pogodbe med zakonci Za Iran o odvetništvu in drugi pravni pomoči ureja obse« in oblike te pravne pomoči Med pravno pomoč spadajo pravni nasveti, zastopanje in zagovarjanje strank pred sodišči in drugimi organi, sestavljanje vlog v vseh pravnih in upravnih postopkih, Ustin o pravnih poslih (pogodbe), zemljiškoknjižne predloge in dr. Odvetništvo je samostojna družbena služba za dajanje pravne pomoči, ki jo oprav- ji npr. _ dekim, če so zahteve stranke objestne ali če neupravičeno odvetniku, ki jo je prej zastopal noče poravnati svoje materialne obveznosti, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko. Ni pa upravičen razlog za odkk)nitev pravne pomoči če stranka ne more plačati odvetnikovega dela; zastopanje in obramba socialno šibkih je bila že od nekdaj častna naloga odvetnikov. Na vprašanje, ali je koristno pooblastiti odvetnika za zastopanje aH zagovor, je moči odgovoriti samo pritrdilno. Odvetnik je tisti pravni strokovnjak, ki ne bo samo pasivno spremljal postopka, ampak bo v njem aktivno sode- toval npr. pri zbiranju dokazov in na glavni obravnavi V pravno težkih in zapletenih civilnih in kazenskih zadevah je taka pomoč stranki celo nujna, saj sicer utegne biti prilcrajš^ v pravici ali odškodnini ker ne bo znala sama prikazati sodišču pravno in dejansko pomembnih dejstev. V kazenskem postopku je uvedena obvezna obramba. Po vložitvi obtožnice mora imeti t.im. namreč obdolženec, če teče zoper njega postopek zaradi težjih W znivih dejanj, zagovornika; praviloma je to odvetnik. Ce ga v takem primeru obdolženec ne vzame sam, mu ga postavi po uradni dolžnosti predsednik sodišča. Druge oblike pravne pomoči so pravne posvetovalnice, ki jih lahko ustanovijo družbeno-poli-tične skupnosti (občina), organizacije združenega dela in sindikalne organizacije. Delavci ki dajejo pravno pomoč v teh službah, morajo imeti pravniško izobrazbo in pravosodni izpit. Dajanje pravne pomoči je odgovorna in zahtevna pravna storitev. Zato določajo zakoniti predpisi, kdo ima pravico dajati pravno pomoč. Kdor pa se za plačilo ukvarja z dajanjem pravne pomoči, čeprav nima te pravice, stori kaznivo dejanje zatcot-nega pisaštva in se lahko kaznuje z denarno kaznijo ah z zaporom do enega leta. STFFAN SIMONČIC la, ker je zaupala listku, omeniti pa velja še, da je bila v letu 1974 večinoma sama v trgovini za vse. Da v primeru Nade Strubelj ni šlo za nevestno gospodarsko poslovanje, kaže tudi stahšce javnega tožilca, ki je odstopil od kazenskega pregona. Odločba sodišča združenega dela še ni postala pravnomočna. prehitro v de2ju 17. oktobra popoldne ^ na Kve-drovi cesti v Sevnici obležal s hudimi telesnimi poškodbami Karel Mli-narič iz Tržišča. Na kolesu z motorjem se je prehitro pripeljal in ker je bila cesta mokra, ga jc zaneslo na pločnik, od tam pa v ograjo. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Avto jih je izdal Šentjernejski lovci so 14. oktobra v svojem revirju opazili „raubšice", ti pa so tudi videli prave lovce, zato so se hitro razgubUi med drevjem. Ob robu gozda pa je ostal avtomobil, s pomočjo katere^ so ugotovili kdo je na črno lovil divjad. Novomeški gasilci so avto odvlekli v Šentjernej, tam pa so ugotovili lastnika. Z avtom Ford Capri nemške registracije se je na divji lov pripeljal 25-letni Anton Medvedek, rojen v Brežicah, ki živi v Kanadi Medvešček se je pripeljal v domovino z avtom, ki si ga je izposodil pri Vincencu Jordanu iz Koprivnika; leta je na delu v Nemčiji Na lovu je imel Medvešček lovsko puško svojega sorodnika. Ker pa si puške ni dovoljeno izposoditi in jo nositi po tujem lovišču, se je moral Kanadčan takoj zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ta mu je prisodil 1.200 din globe. Za drugič bo že vedel. m ' V'' ^'(M M W/im V zadnjem letu smo dobi-' li kopico samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in raznih novih pravilnikov v delovnih organizacijah, toda marsikje imajo TONE MARENTIČ, pravnik in sekretar semiške tovarne Iskra: „Sporazumov o osebnih dohodkih se ne držijo vsi, saj vemo, da ponekod delijo več, kot bi smeli. Ker je glede tega premalo nadzora, si posamezni kolektivi to ialiko dovolijo. Kot sodnik združenega dela lahko tudi ugotavljam, da je večina delavcev, ki so na tem sodišču iskali pravice, spor dobila. Največkrat zato, ker so jim v kolektivu zaradi nepoznavanja predpisov ali novih zakonov izrekli napačen ukrep." VLADIMIR BAJC, predsednik sodišča združenem dela iz Novega mesta: „V nel^j primerih smo že ugotovili, da samoupravni sporazum ni v skladu z zakonom o medsebojnih razmer- {'ih v združenem delu. Po mojem )i v delovnih organizacijah radi upoštevan vse te akte, toda nimajo ustreznih služb. Nimam občutka, da bi kje hote izigravali pravice delavcev. Po drugi strani pa tudi delavci še zmeraj premalo poznajo svoje pravice in možnosti kijih imajo. Iz naše prakse lahko povem, da so dosl^ najbolj značilne kršitve v OZD in TOZD v tem, ker ne povabijo prizadetega na obravnavo, ko delavski svet obravnava njegovo pritožbo, in si tudi ne dobijo mnenja sindikata, čeprav je nujno." ANTON KRAŠEVEC, inšpektor SDK v Novem mestu; ,,Po mojem pride do kršenja zakonitosti tudi zato, ker, se predpisi prehitro spreminjajo in sporazumi niso v skladu s temi spremembami Težko je namreč tako hitro slediti vsem novostim in v tem se marsikje izgubljajo. Prav tako menim, da so ponekod nepremišljeno sprejeli sporazume in so se zavedeli šele takrat, ko je bilo treba sprejeto izvajati." R.B. ljudje občutek, da se teh dokumentov ne držimo dosledno. Jih premalo poznamo, jih kramo vede ah kaj? O tem so povedali svoje mnenje: V. 'I NOVO MESTO: BOJAN V BOLNI SNI Q — Jože Božič iz VeL Orehka je 13. oktobra dopoldne vozil z avtom po Smihelski cesti pri prehodu za pešce pri pokopališču pa re nenadoma stekel čez cesto 7-letni Bojan Gimpelj. Čeravno je Božič skušal nesrečo preprečiti je otroka zadel, pri tem pa se je Bojan tako poškodoval da so ga odpeljali v bolnišnico. METLIKA: KOLESARJA JE PODRL - Stjepan Lukunić iz Luku-nić Drage pri Kamanju je 15. oktobra popoldne ustavil avto pri bencinski črpalki, nato je zavijal v levo. Takrat je naproti pripeljal kolesar Jože Nemanič iz Metlike. Lukunić je zadel kolesarja in ga zbil na tla, nakar so poškodovanega Nemaniča prepeljali v novomeško bolnišnico. Ima zlomljeno ključnico. KOČEVJE: NENADO^^ PADEL - 18. oktobra ponoči je Božo Hudorovac iz Kanižarice vozil kolo s pomožnim motorjem od Črnomlja proti domu. V ovinku pri Kočevju je iz neznanega vzrota zapeljal v le^ vo, zadel v pločnik in paael. Ker si je poškodoval glavo, so ga prepeljali v bolnišnico. BROD: TOVORNJAK GA JE -17. oktobra dopoldne sta sipripelja-la naproti voznika Života rantič iz Straže s tovornjakom in Dušin Kump iz Bršlina z osebnim avtom. Ker je Pantič vozil po sredi sta s Kumpom trčila in je škode za 4.000 dinarjev. LOKA: MOST JE ZADEL ' Črnomaljčan Stanko Petric je } / oktobra dopoldne vozil tovornj podjetja Begrad proti Adlesipe • Naložen je imel nakladalnik, ki je gal dobre štiri metre nad vozilo, to je zadel betonski nosilec mo na Loki, ko je hotel čezenj- Kao ^ nakladalnika je oovsem uničeni je škode za 6.000 dinarjev. DOL. KOT: SPREDAJ V R*}?' ZADAJ V TOVORNJAK ' ) iz oktobra dopoldne je Jože Prijat'v^ Kolanče vasi s tovornjakom voz ^ Dvora proti Soteski V ovinK" i Dol. Kotu je naproti Pr'Pe?Jl * osebnim avtom Jakob Pa"1 :efi Črnega potoka, kije med sreča zavrl. Njegov avto je s prednji^ ijjji lom zaneslo v cestni rolx z za> p pa ie zadel tovornjak, škode r 9.000 dinarjev. d* SENTRUPERT: OBA C PADLA - Magdalena Jer?* ji Straže pri Sentrupertu J®^ oktobra zjutraj šla peš obj? ^ robu ceste od doma proti njo pa se je na kolesu s * motorjem pripeljal Peter Ravnika. Taje Jermanovo 23»j tem sta oba padla. Pri nesr® so l Jermanova poškodovala, zat ^ odpeljali v bolnišnico, nekaj pa je dobil tudi kolesar. ^ BUSlNJA VAS: V OVlN^fl? JE ZANESLO - 16. oktobiaL^ 2ivkovič iz Brezovic pri zil avto od Suhorja proti a >!r ovinku pri BuSnji vasi pa S t\f neslo ravno takrat, ko je nap1 (F peljal z avtom Jože Bučar ^ brovca. Avtomobila sta trčil3' ka pa imata za 6.000 dinarji ^ Razen tega je bila Bučarje^3 niča Angela Bučar laže r' vana. NEMEC JE MRT^ , 20. oktobra popoldne Veliki vasi na avtocesti zgo^je / nesreča zaradi prenagle v pjft. mokri cesti. Nemec "°rsl ^o. Nuernberga je vozil osebn Zagreba proti Ljubljani, n? % P, delu cestišča pri Veliki vaS jiV> prehitevati tovornjak, °Pa^K s C' da naproti prihaja tovornP : klopnikom. Da bi se umak mec močno zavrl, a ga je.2? je silovito treščil v tovornj rim je naproti pripeljal Boj3 , tič iz Ljubljane. Hudo ra bila dva Nemca: voznik in potnik. Voznik Pufe je prevozu v bolnišnico P° podlegel. Krka precej dviga gladino in na nekaterih mestih je že prestopila breg. Pri Drami so morali cesto začasno zapreti, narasla voda pa se pozna tudi v Kostanjevici, od koder je naš posnetek. (Foto: R. Bačer) 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER Št. 43 (1370) - 23. okto^ ČETRTKOV INTERVbia Brez obupa v temi Klene besede in čvrst stisk desnice Jožeta Zupanca, kandidata za predsednika Zveze slepih Jože Zupane iz Dolenjskih Toplic je telefonist na centrali občinske skupščine Novo mesto. Je popolnoma slep: pri šestih letih in pol se je ponesrečil z bombo. Kandidira za predsednika Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Takole nekako se mi je predstavil Jože Zupane, ko sem se mu, saj razumete, nekako nerodno približal In v ■ isti sapi je do^l, da dela v Zv^zi slepih že od leta 1956, da je bil že doslej „na nekaterih stolčkih", vendar samo zato, da bi pomagal sotovari-šem. ^ „Slepi, veste, ne potrebu-) jsmo usmiljenja, potrebuje- Jože Zupane; slepega : človeka, ki mu ne bi mo^ ' priskrbeti dela." I Tno samo najbolj preprosto [ Razumevanje. Velik uspeh je, da se Zveza slepih od lani ne imenuje samo Zveza slepih, ki jih je v Sloveniji po zad-j njih podatkih okoli 1800, I ofnpak tudi Zveza slepih in slabovidnih. V naš krog smo ^fez zavisti sprejeli torej tudi ljudi, ki vidijo, kot pravijo J^ecizno okulisti, s 60 in ^nj odstotki vida. Tako slabovidnih je v Slo-i^eniji vsaj še enkrat toliko fof slepih, v naše vrste smo Hh sprejeli zato, ker ne želi-da bi tudi nje prizadeja-^ popolna ali skorajda popolna tema. Slabovidni po-Sosto izgube vid prav zaradi ^^ga, ker ni nikogar, ki bi jim svetoval, kako naj ohranijo preostanek vida. In moram povedati, da posest preostalega vida pogosto temelji zgolj na nakupu preprostih pripomočkov. Med drugim se naše društvo lahko pohvali, da je za knjižnico uvozilo elektronsko povečalo, ki poveča stran v knjigi z normalnim formatom na 50 krat 50 centimetrov." Predvsem pa vzbujajo pri Jožetu Zupancu sobesedni-ku pogum in občudovanje besede, ki jih mirno navrže, ko govori o pomoči in usposabljanju popolnoma slepih ljudi. „ V Sloveniji je od že omenjenega števila slepih redno zaposlenih okoli 400 ljudi, ki praktično ne razlikujejo svetlobe od teme, vendar redno delajo. Večinoma so telefonisti, tako kot jaz, med njimi pa lahko najdemo, tudi sodnike, fizioterapevte, administrativne delavce in še bi lahko našteval. Lahko rečem, da v naši domovini ni slepega ali slabovidnega človeka, ki ga ne bi mogli zaposliti. In to kljub temu, da ni samo slep, lahko je tudi kako drugače invalid. Potrebna je samo trdna volja." In to trdno voljo sem spoznal v trenutku, ko je Jože Zupane po pogovoru vstal, si za fotografiranje popravil kravato na snežnobeli srajci in po čvrstem stisku roke preprosto dobronamerno vprašal: „Zunaj dežuje. Ali imate dežnik? Prehladite se lahko." Nisem ga imel, vendar sem kljub temu '„pogumno" zakoračil pod sivo nebo, prepričan pa sem, da bi bil lahko kandidat Jože dober predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Dober vaš in moj prijatelj. MARJAN BAUER Leto dni do vode za 6 vasi Kar 122 gospodinjstev v krajevni skupnosti Bela cerkev je dobilo ob krajevnem prazniku pipe v hišo - Poleg rok še 630 tisočakov prispevkov Dvakrat so bili lahko veseli in ponosni občani krajevne skupnosti Bela cerkev, ko so se v nedeljo zbrali na slovesnosti v počastitev praznika krajevne skupnosti in 30-Ietnice zmage nad fašizmom. Krajevna organizacija ZZB NOV je dobila prapor, skorajda vsa gospodinjstva tega velikega območja pa vodo v hišo. Ko je Brane Suhy v imenu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Novo mesto čestital občanom ob delovni zmagi in izročil predstavniku ZB Francu Rangusu prapor, je poudaril, da je dala ta krajevna skupnost 35 borcev NOV. Enaindvajset se jih nikoli več ni vrnilo domov. Marko Ajdnik, predsednik KS Bela cerkev, je povedal nekaj besed o graditvi vodovoda in cest. Temelj vsega je bil soglasno sprejeti samoprispevek. Lani so že lahko zastavili lopate, danes pa ima vodo 122 gospodinjstev v šestih vaseh. Samo pri izkopu jarka za glavni vod so občani opraviH 1500 udarniških ur, za vodovod, ki je ocenjen na 1,5 milijona dinarjev, pa so v denarju prispevali 630 tisočakov. Zapisati tudi velja, da so vsa .gospodinjstva prispevala enak delež neglede na oddaljenost od glavnega voda, kar sicer v drugih krajevnih skupnostih ni prav pogost primer. Vodovod pa ni edina stvar, ki so se je lotili in naredili v Beli cerkvi. Letos.je bila zgrajena tudi cesta v Družinski vasi in del ceste na Vinji vrh, vsaka vas v krajevni skupnosti ima telefon, noben občan nima do telefonske zveze več kot 500 metrov poti. S čim takim se ne more pohvaliti prenekatero večje na-selie v občini. predavanje za pravnike Društvo pravnikov v Novem mestu, ki zajema okrog 60 članov več občin, je 17. oktobra organiziralo zanimivo predavanje v prostorih olarožnega sodišča: novomeški r(^ak in nosilec več zveznih in republi^h funkcij Bogdan Osolnik je govoril o aktualnih političnih dogodkih in o pomenu naše nove ustave v svetu. srajce za madžarsko v novomeški tovarni perila Labod izdelujejo 60.000 srajc za Madžarsko. Ta kupčija je vredna okoli 180.000 dolarjev. To je prvo veliko naročilo za izvoz novomeških srajc v to državo. Držijo pesti za novo streho ^—-——--—- Na Otočcu že nekaj tednov obnavljajo od požara uničeni Partizanov dom J°1 leta po požaru so začeli Partizanov dom na Otočcu le obnav-^ • S pogodbo, ki stajo podpisala tudi predstavnika osnovne šole „krajevne skupnosti, se je Novograd obvezal obnoviti streho, in prizidek. Ta dela naj bi bila končana do dneva republike, *aj več pa tudi ni denarja. IL. J^njkanje denarja je bOo ves "ove ' vzrok, da se niso lotili ob-°b • V oktobru se je nekoliko l$0nnn na boljfe: nekaJ nad nica c din je prispevala zavarovalna ^ kot odškodnino oziroma je .t(jvalnino za dom, 100.000 din občinska Zveza za telesno sltj,/110! občinska izobraževalna Pn°st pa se je odločila dati naj vihrajo zastave! občani! Ne bomo grozili z v 'okom, ki določa, kdaj je tre-^ '^obesiti zastave, prosili bi vas tte« Praz°iku občine Novo ^to izobesite zastave v mestu v naseljih, kjer so sedeži tajnih skupnost i, /iti na zgrad-3 > ki ležijo ob cestah 1., 2. in Torej: delovne in druge nij3nizacije, hišni sveti ter last-sbh- *n uPfavljalci zgradb, po-lte> da bo Novo mesto že hj1 Pred praznikom dobilo slavino podobo! 100.000 din posojila. Na vlogo za denarno pomoč ZKPO še ni odgovorila. Ko bo dom pod streho, bo treba obnoviti oder, tla, instalacije, ogrevanje in inventar. Ali se bo to posrečilo urediti prihodnje leto? Usposobitve stavbe težko pričakujejo, še najbolj šola, ki je imela dovoljenje za telovadbo v dvorani. „Po urniku bi morali imeti 80 telovadnih ur na teden; ker ni dvorane, si pomagamo, kot vemo in znamo," pravi ravnatelj Franc Pavko-vič. „Ce je lepo vreme, otroci telovadijo na prostem, če je slabo, pa kar pod šolsko streho, najčešče v razredih. Namesto pravih telesno-vzgojnih ur imamo na sporedu ,slepe shranite star papir! Novomeški Rdeči križ pjonov-no pripravlja akcijo zbiranja starega papirja, zato naproša občane, naj ne mečejo starega papirja stran, ampak naj ga raje shranijo do 17. novembra, ko bodo pripravljene kupe papirja pobirali po domovih. Tako kot vedno bo tudi od te akcije pridobljeni izkupiček šel za humanitarne dejavnosti. Letos spomladi so se Novomeščani prav lepo odrezali v enaki akciji, saj so darovali za okoli 30 ton starega papirja. Naj uspeh tudi zdaj ne izostane! Naslednji kamenček v mozaiku napredka krajevne skup-riosti Bela cerkev je ureditev avtobusnega postajališča v Dragi, da ne bodo šolarji in delavci čakaU na prevoz v dežju. Tečejo pogovori o asfaltiranju ceste v Belo cerkev, nekaterim vasem bo treba zagotoviti boljšo električno energijo. Ce računamo, da so občani krajevne skupnosti Bela cerkev prispevali za vodovod, vreden poldrugi milijon, 1500 delovnih ur, 630.000 dinarjev gotovine, da o potih in opravkih, ki se ne dajo oceniti, ne govorimo, potem ni bojazni, da zdaj zastavljenih nalog ne bi uresničili. miši', ,mrzlo - vroče' in drugu take igrice. Vsaj nekaj!'" Dvorano v Partizanovem domu so uporabljali za kulturne prireditve, množične sestanke in v druge namene. Po obnovi bi vse to nadaljevali, le z nekoliko Več reda in odgovornosti. Dodali pa bi še večerne te-lesnovzgojne ure za mladiro, saj je bil eden od pogojev občinske Zvezt za telesno kulturo, ko je dala denar, da na Otočcu obnovijo tudi telesno-vzgojno društvo. Novogradovi delavci hitijo obna^jati požgani otoški dom. n NOVOMEŠKA TRIBUNA Brane Suhy čestita v imenu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Novo mesto prebivalcem krajevne skupnosti Bela cerkev ob otvoritvi vodovoda, ki je sad dobrega sožitja, žuljev in želje po napredku. PROSTOR ZA GRADNJO OTROŠKEGA VRTCA V ŽUŽEMBERKU je zakoličen. Izkopna dela so se tudi že pričela in upajo, da bodo letos vliti vsaj temelji, če bo pa lepo vreme, bodo lahko opravili še kaj več. Vrtec bo zaenkrat grajen za 60 malčkov, lahko ga bodo pa pozneje z dozidavo povečali, da bo vsaj za 80 otrok. Investitor je skupnost otroškega varstva Novo mesto. GRADNJA STANOVANJSKIH HIŠ na zazidalnem kompleksu na Dvoru se kljub dogovorom še ni pričela. ^enkrat so menda izdelali le lokacijsko dokumentacijo za 7 hiš, za katero so pridobili tudi že soglasje, čakajo pa še na gradbena dovoljenja. Najprej nameravajo zgraditi cesto, da bodo lahko začeli dovažati Vrtec, dvorana in vodovod krka preplavi la cesto Po večdnevnem deževju je Krka prejšnji teden spet prestopila bregove in se razlila po njivah in travnikih ter ogrozila nekaj lesenih mostov. Pod vodo je bil večji del fentjernej-ske ravnine. Zaradi poplav jc bila več dni zaprla tudi cesta Dobrava -Šentjernej. Ob novomeškem prazniku številne zares pomembne pridobitve Poleg osrednje proslave v Dolenji Straži bo ob prazniku novomeške občine še nekaj prireditev, ki gotovo zaslužijo pozornost, razen tega bo novomeška občina ob 30-letnici osvoboditve dobila nekaj objektov najširšega družbenega pomena. V petek ob 9. uri bo na Drski otvoritev otroškega vrtca. Istega dne bo ob 18. uri v Dolenjski galeriji otvoritev razstave partizanske grafike. V soboto ob 10. uri bodo v Mirni peči podelili rajonskemu odboru OF domicilno listino in odprli asfaltirano cesto. Istega dne ob isti uri bo v Dolenjskih Toplicah otvoritev novih poslovnih prostorov industrije obutve „Bor". V ponedeljek ob 19.30 bo v novomeškem Domu kulture revija pevskih zborov novomeške občine. V torek ob 18. uri bo otvoritev nove novomeške ^rtne dvorane in slavnostna akademija v počastitev občinskega praznika. V sredo ob 8.30 bodo pri črpališču v Družinski vasi predali namenu novi novomeški vodovod. Istega dne ob 10. uri bo v športni dvorani slavnostna seja vseh zborov skupščine, izvršnih organov in družbenopolitičnih organizacij novomeške občine. Prav tako v sredo ob 11.30 bo v prostorih IMV proshva ob 20-letnici ustanovitve Industrije motornih vozil, hkrati bodo predali namenu nove proizvodne prostore. V sredo ob 16, uri se bodo začela v ^rtni dvorani športna tekmovanja, v šmarješki osnovni šoli „29^ oktober' pa bo ob 10. uri srečanje pionirjeV in borcev. material, razen tega bi^ditelji radi še pred pomladjo opravili vsaj izkop- na dela, če pa bi vreme dopuščalo, bi zgradili tudi temelje. JESENSKA SETEV je šele komaj v pripravah. Orati namreč pred tem deževjem niso mogli, zato bodo kmetovalci morali sedaj pohiteti, da bodo ujeli še nekaj primernega časa za setev. Ker je na območju Suhe krajine (kmetijske zadruge Žužei^ berk) okoli 45 traktorjev, bo oranje lahko hitro opravljeno, saj zajame jesenska setev le okoli 360 hektarjev njiv. KRAJANI IZ AJDOVCA IN OKOLICE bi radi čimprej dobili telefonsko omrežje do Ajdovca. To njihovo željo velja podpreti, saj so od telefonske zveze oddaljeni povprečno več kot 10 kilometrov, kar pa je zanje seveda neugodno. Večina mjev okoli Ajdovca ima tudi slabo oskrbo z elektriko, da ne govorimo o čestem pomanjkanju vode. Ker so občani pripravljeni sodelovati pri reševanju ,teh problemov, je potrebno zastaviti načrtno ureditev tega sta- nja. M. S. ^ _ .... Minuli teden sem 5e udeležil „okrogle mize", za katero so predvojni in medvojni dolenjski revolucionarji pred slovenskimi novinarji razgrnili del svojih spominov na dolenjsko predvojno revolucionarno vretje. V več kot triurnem prisrčnem in ^rošče-nem pogovoru so prekaljeni revolucionarji pred nami, otroci vojne ali pa še to ne, eden za drugim risali podobo predvojne Dolenjske, svojeg otroštva in mladeništva, svojega kaljenja v novomeški Sokolski knjižnici, kaljenja med akcijami trošenja letakov in prižiganja kresov na predvečer prvih majev, utrjevanja v stavkah in fašističnih temnicah. Čeprav so govorili iz sebe, niso govorili zase, za iias so tkali sliko nekega resnično pomembnega obdobja. „Dolenjsko špartanstvo" In naj mi zdaj nihče ne zameri - nočem biti zlonameren - ko vprašam: „Pomembnega? " Ko sem namreč po pogovoru v knjižnici brskal za gradivom o dogodkih, o katerih- je tekla beseda, sem naletel le na nekaj pičlih beležk. Bodo zanamci vedeli, da so bile Dolenjska, Bela krajina in Notranjska zibelke in matere partizanstva, bodo naši sinovi in vnuki še vedeli, da je bila predvojna novomeška gimnazija trdnjava naprednega mišljenja, bo generacija za nami še vedela povedati, da je, če zdaj omenim samo „nepomemben' drobec, dala kopenska Dolenjska Narodnoosvobodibii vojski tudi 20 mornarjev? Najbrž ne, ker ni to nikjer zapisano ali pa je o tem premalo napisano. Eden od sogovornikov za „okroglo" mizo je pravilno ugotovil, da ponekod drugje govore in pišejo o tisočih, ki » padli, pri nas, kjer je bilo takih na desettisoče, pa sramežljivo molčimo. Kako, iz česa bodo prihodnji rodovi vedeli, da je bilo predvojno in medvojno revolucionarno vretje na dolenjskih tleh resnično pomembno, ko pa vendar vemo, da lahko pomembnost ali nepomembnost ocenjujemo samo na temelju vedenja? Ljudje pa odhajajo, spomini bledijo ... Pribiti hočem naslednje: dokler je še čas, je treba zbrati vse gradivo za pisanje dolenjske predvojne in medvojne zgodovine. Še danes, po nekaj ti^čletjih namreč vemo, da je neki Šparta-nec rekel svoji materi pred odhodom v vojno, da se bo vrnil: ,Ali s ščitom ali na iyem!" Na Dolenjskem je bil(L ce dovolite primerjavo, takih Spartancev na desettisoče. Ali smo res boK molčeči od prislovično molčečih Špartancev? MARJAN BAUER Ncfvomeška kronika NEMŠKI OBISK - 26. oktobra bo v Novo mesto prispela 15-član-ska mladinska delegacija iz Ditzinge-na, ki bo v Sloveniji ostala osem dni. Mladi Nemci se bodo v tem času seznanili z delovarijem Zveze socialistične mladine Slovenije, obiskali bodo Novoteks, Krko, mladinsko osnovno organizacijo ZSMS na Dvoru in Žužemberku, spoznali se bodo z družbeno ureditvijo SRS in SFRJ, z naSin šolskim sistemom, obiskali pa bodo tudi partizanski Rog in Bazo 20. SREČANJE UPOKOJENCEV -Društvo upokojencev Straža - Toplice je prejaiji teden pripravilo srečanje svojih članov pred domom „Svobode ' v Gornji Mraži, kjer so razvili upokojeniški prapor. ZA POKALE — v počastitev občinskega paznika bo komisija za ^rt pri OK ZSMS Novo mesto pripravila mladinsko tekmovanje v košarki, streljanju z zračno puško, šahu in rokometu. Tekmovanja bodo vodili izkušeni športniki, ekipe pa se bodo srečale v nedeljo. Najboljši bodo dobili pokale in diplome. NOVOMEŠKI „JETI" - Najraje se zadržuje v lokalih, kjer imajo oblaziiijene stole, njegove sledove pa je moč najti tudi avtobusih, ki-nodvoranah in še kje! Pišemo o novomeškem „jetiju", ki ima neznansko dolge nohte, s katerimi razpara oblazMijene stole in sedeže ter iz njih izvleče podloge. Ali se z njimi hrani, tega ne vemo. Pli tudi zunanjo podobo nenehno spreminja, tako da mu zoologi še niso nadeli imena. Po domače pa se mu reče — pobalinstvo, objestnost ip.! SMRTI - Umrli so: Ivan Kavran, upokojenec iz Črnomlja, Pod smreko 4, v 70. letu starosti; Stanislav I^gelj, delavec iz Stranske vasi 39, v 39. letu starosti; Jože Božič, trgovski poslovodja z Glavnega trga, v 43. letu starosti; Franc Barbič, upokojenec s Partizanske ceste 10. Ena gospa je rekla, da nekateri še vedno na fin način povedo, da jih je treba ogovaijati z gospodi. Že večkrat seje zgodilo, da je kdo klical tovariša zdravnika v Novoteksovi ambulanti, pa ga je medicinska sestra popravila: „Ste mislili gospoda zdravnika, mar ne? " % j^^^3{^l370) - 23. oktobra 1975 Stran uredil: MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST 15 Jaro što\/iček STARINAR V spomin na nedavno preminulega kulturnega delavca in pisatelja Jaroslava Štovi-čka, doma iz Leskovca pri Krškem, pisca psihološkega romana Tudi slepi vidijo, Oranžne lupine in Fačuka, objavljamo danes črtico „Starinar", značilno za njegov način pisanja, ki pritegne z napeto pripovedjo. Večkrat se spomnim pokojnega Benka Horvata, ki se je rodil točno pred sto leti. Bil je velik zbiralec renesančnih in baročnih slik, risb in starih knjig. Posebno strast je pa imel za numizmatiko. Njegova zbirka grških in rimskih novcev je štela nad deset tisoč primerkov. Pozneje je vse svoje zbirke podaril Zagrebu in so bile zbrane v „Galeriji Benko Horvat". Horvat me je imel rad, čeprav sem bil veliko mlajši od njega. Bil je vesel, ko je videl, s kakšnim plašnim občudovanjem si ogledujem njegove zbir-ke. „Vidiš, Jaro, to, kar imam, izpopolnjuje vse moje duševno in duhovno življenje. Desetletja in desetletja sem vneto študiral umetnost, zbiral slike, knjige, starinske novce, jih iskal, se odpovedoval marsičemu, da sem lahko kupoval starine, kupoval ne samo z denarjem, amp^ tudi s srcem, z ljubeznijo. To je moje posebno življenje, moj svet. In tudi tebe bi rad pritegnil vanj. Ko sem te zadnjič obiskal, sem ugotovil, da imaš ;;sliko, ki predstavlja umirajočega na tleh. Leži na pol gol, ob njem pa stoji vsa zmešana žena. Boš vesel, če ti povem, daje to vredno umetniško delo iz sedemnajstega stoletja. Čeprav slika ni označena, jo je po vsej verjetnosti naslilul Holandec Pieter van Laer, imenovan v Italiji „Bamboccio", ker je bil majhne, grbaste postave. To je torej tvoja sicer prva, toda lepa in vredna umetniška trofeja. Morda ti bo ta grbasti slikar kot začetniku zbiratelju prinesel srečo. Seveda če se boš res posvetil zbiranju starih umetnin." Horvat se mi je po teh besedah dobrodušno nasmehnil, me po trepljal in dodal: „Vendar pa moraš imeti do teh stvari res veselje, trdno voljo in vzdržljivost! In seveda moraš preštudirati tudi veliko knjig o stari umetnosti. Potem pa brskati za temi stvarmi, jih iskati, saj same ne priletijo v roke." Tako meje bil Horvat navdušil za starine. In prva pot, da bi kaj našel za svojo nastajajočo zbirko, me je po naključju pripeljala v Slovenijo. Pa tudi pot je bila bolj naključna, saj nisem vedel, kje naj začnem iskati. No, znašel sem se blizu Rakeka pred železnimi vrati neke graščine. Tičala je skrita med starimi borovci, podobna pravljičnemu gobanu, oblečenemu v paj-čevino. Prijel sem za svetU bronasti tolkač v podobi gole ženske in najprej narahlo potrkal; ko je pa ostalo vse tiho, sem začel močneje tolči. Vendar se nihče ni oglasil .ne prišel. Tedaj sem pritisnil na kačasto kljuko in vrata so se neslišno odprla. Skozi kratek park sem prišel do vrat v graščino. Plašno sem potrkal, vendar se tudi sedaj nihče ni oglasil. Prijel sem za kljuko, in tudi tukaj so se težka hrastova vrata odprla. Poklical sem. Vse tiho. Po kamniti veži sem prišel do lepih novih vrat z izrezljanim lesenim grbom. Priznam, da me je obšel čuden strah, toda sponmil sem se Horvatovih besed: „Nikoli ne smeš odnehati!" Tako je moje navdušenje za starine premagalo plahost in pogumno sem potrkal tudi na ta skrivnostna vrata. Nobenega glasu, nobenega povabila naprej. Kar odpri. Jaro, sem se opogumil. Odprl sem in stopil v prostorno dvorano. Na stenah sem zagledal v naravni velikosti naslikane plemiče. Eni so bili debelušnih obrazov z belimi lasuljami, drugi suhci v črnih hamletovsldh oblačilih. Voščeni obrazi s kozjo bradico so jim komaj gledali iz visokih, belih o vratnih čipk. Zdelo se mi je, da so vse oči bojevito obrnjene vame, in nič kaj prijetno se nisem počutil v tej čudni druščini. Pod slikami so visele helebarde, turške sablje, buzdovani, ščiti, starinske puške in s srebrom okovani samokresi. Tik ob sebi sem pa zagledal stoječ viteški oklep. Toliko da nisem pobegnil. „Halo! Je kdo doma? " sem nekajkrat zaklical, vendar ni bilo ne duha ne sluha o živi duši. Vse tiho, kot je nad veliko hrastovo mizo sredi dvorane visel pisan lesen zmaj, ki mu je na vsakem kremplju visela petrolejka. Obrnjen je bil proti meni in mi kazal dolg jezik in ostro zobovje. Tedaj pa sem zaslišal, da nekdo čisto potiho igra na klavir, Torej je vendarle neko živo bitje v gradu! Toda kje? Prisluhnil sem. Zvoki so prihajali iz tretjega nadstropja. Na koncu dvorane sem zagledal široke stopnice, pokrite z debelo preprogo. Posedat grem, kdo igra, sem si rekel. Potiho sem stopil na stopnice, se ustavil in sedaj razločno zaslišal, da nekdo res umetniško igra Chopinovo Žalost. Užival sem in se nasmehnil svojemu prejšnjemu strahu, ko se mi je zazdelo, da sem prišel v neki čuden, mrtev grad. Čudovita glasba me je vsega prevzela. Kako plemenit, kako nadarjen in kako občutljivo dušo in srce mora imeti ta, ki tako lepo in s takim občutkom igra Chopina! Po stopnicah sem prišel na ozek, dolg hodnik. Ob straneh je bilo veliko belih vrat z bogatimi baročnimi okrasi. Tedajci pa se je moj pogled srečal s plamtečimi očmi velike črne doge, ki je ležala sredi hodnika in se že pripravljala za skok. V smrtnem strahu, nezmožen sleherne misli, sem planil k najbližjim vratom. Na srečo niso bila zaklenjena. Zaloputnil sem jih za seboj in bil rešen pošastne zverine. Znašel sem se v prelepi sobi, iz katere sem prej slišal zvoke klavirja. Zagledal sem klavir in v črno žametno obleko oblečeno ženo. Njeni vitki prsti so elegantno ubirali po klaviaturi. Ker je igrala in bUa s hrbtom obrnjena proti meni, me ni slišala, ko sem planil v šobo. Tiho sem obstal pri vratih, si pomirjal utripajoče srce in poslušal čudovito glasbo. Tedaj se je žena počasi, zdelo se mi je, da podzavestno, obrnila proti vratom in me zagledala. V moje preplašene oči se je zazrla globoko in brez besede. Po igranju je v sobi nastala taka tišina, da bi bilo slišati metuljeva krila, če bi priletel v sobo. Narahlo sem se priklonil, omamljen od njenih čudno sijočih modrih oči. Bledi obraz ji je začel počasi rdeti pod črnimi lasmi, ki so bile pretkane s srebrnimi nitmi. Oči so ji zažarele in radostno je kriknila: „Boris! Moj Boris! Si le prišel? Kako sem srečna, da te spet vidim! Že leta te ni bilo, vendar sem bUa ves čas trdno prepričana, da se boš vrnil!" In potem je še kar naprej vzklikda: „Boris, moj Boris!" tako da ji sploh nisem utegnil povedati, da nisem Boris, temveč Jaro. Potem je pohitela k izrezljanemu baročnemu pre-dalčniku, odpirala predale, pogledovala čez ramo vame, našla neki črn predmet in ga skrila v široki rokav. Obrnila se je proti meni. Zdrznil sem se! Izginila je njena" ljubkost, gledala me je sovražno. Prej rožnati obraz se ji je spremenil v pepelnato barvo. Otrpnil sem, ko je stopila proti meni. Usta so zadrhtela, se narahlo pokrila s peno in iz levega rokava si je bliskovito potegnila revolver. Oči so se ji skalile, pomerila je vame in zakričala: ,J^oglej, Boris! V tem železnem zrnu, ki ga boš na žalost le hipno občutil, so zgoščene moje stotere neprespane noči! Da, da, le glej me! Kot sem jaz cele noči s solzami gledala skoz okno, kdaj boš prišel! Okamenel sem od strahu in samo čakal, kdaj sproži. Tedaj pa je v sobo planil stari služabnik. V trenutku je uganil, kaj se dogaja. Z močnim udarcem je ženski zbU iz rok revolver in meni namenjena krogla je pre-strelila veliko japonsko vazo. Trdno se je oklenil nesrečne ženske, meni pa zavpil: „Zbežite, hitro! Skozi vrata, ki sem jih jaz odprl, da ne naletite na psa. Prišli boste v kuhinjo, in če ste poštenjak, me boste tam počakali." Da mi ni rekel „če ste poštenjak", bi bil zbežal iz gradu kot preplašen zajec. Tako pa sem se ves tresoč ustavil v kuhinji. Služabnik je kmalu prišel. Držal se je za glavo in mi razburjeno rekel: , Jaz sem kriv, samo jaz! Šel sem nekaj iskat na vrt in pozabil zakleniti vrata za seboj. In kaj ste vi. Človek nesrečni, iskali pri naši grofični, ki je bolha in nihče ne sme k nji? Jaz sem edini, ki pazim nanjo. In tudi uboga me. Ne vem, kdo ste. Ne poznam vas, vendar vas rotim: nikomur ne povejte o tem dogodku, ko vam je življenje viselo na nitki. Če bi se to razvede-lo, jo odpeljejo nazaj v blazni-co, kjer je preživela nekaj let. Šele nedavno se je vrnila domov .. . Veste, nesrečnica je izgubila razum od žalosti, ko je njen zaročenec Boris nekaj dni pred poroko izginil." Molče sem pokimal dobremu starcu, mu stisnil roko in tiho odšel. Ko sem v mirnem sončnem popoldnevu odhajal iz graščine čez polje, se mi je pred očmi kar naprej prikazovala van Laerova slika, ki sem jo imel doma: na tleh leži moški, ob njem pa stoji ženska z blaznimi očmi... Pisma uredništvu -—- Veseli večer zdomce^ V Stuttgartu so izvolili miss SKUD Triglav '75 ! Dramska skupina SKUD Triglav iz Stutt^rta v Zvezni republiki Nemčiji je 5. oktobra za Slovence, ki so začasno zaposleni v tem mestu, pripravila veseli večer s humorističnim programom, na koncu pa so izvolili še najlepšo Slovenko iz Stuttgarta in okolice. Prireditev je bila v Dolinškovi gostilni v Stuttgart-Rohr, kjer se Mo-venci že od nekdaj radi zbiramo. Zanimanje za veseli večer med našimi rojaki je bilo veliko, saj je bila dvorana nabito polna. Za dobro razpoloženje je skrbel tudi an^mbel „Kombo Rrlek". UČENCI NA PROSTOVOLJNEM DELU V sredo. 15. oktobra, je bila na Homu pri Sentrupertu prostovoljna akcija za zasipanje jarka, ki so ga skopali za vodovod. Dela smo se udeležili tudi učenci šentruperške osemletke. Iz našega razreda se nas je dan prej prijavilo devet, prišlo pa nas je dvanajst od tridesetih, kolikor nas je v razredu. Vseh učencev iz naše šole je bilo okrog 60. Z nami sta bila tudi tovariš učitelj in ena učiteljica. Čeprav je delo sčasom postalo vse težje, smo stisnili zobe in delali tri ure in pol in zasuli precej jarka. MARJANCA URBIČ 7. r. OŠ Šentrupert VELIKO PRESENEČENJE V tednu otroka so pionirji osnovne šole „Katja Rupena" v Novem mestu zbirali obleko. Zadnji dan v tem tednu pa je prišlo k nam 10 njihovih predstavnikov z dvema tovariši cama. Prinesli so velik zavoj z obleko in igračami. Pionirji naše šole smo jih pogostili in se z njimi pogovarjali. Nazadnje smo jim pokazali še prostore v šoli in v internatu. Naslednji dan smo delili obleke. To je bilo veselje! Vsi otroci bi bili radi nekaj dobili. Razdelili smo jih 60 otrokom. Prav tako smo bili veseli igrač. Dobili so jih otroci iz internata. Za lepo darilo in obisk smo pionirjem osnovne šole „Katja Rupena ' zelo hvaležni. Literarni krožek POŠ Novo mesto Navdušeno občinstvo je toplo pozdravilo nastopajoča dekleta na osvetljenem odru. Žirm je lahko vsaki prisodila največ 10 točk. Miss SKUD Triglav '75 je postala Ida Zt bek, njeni spremljevalki pa sta Jožica Vrečun in Irena Štuhec. Veselju in prisrčnemu ploskanju ni bilo konica. ! To je bila prva taka prireditev, kj pa naj bi postala tradicionalna. Prt hodnje leto naj bi volili najlepš^ moškega, ; Veselje se je zavleklo še pozno v noč in slovenski pari so se zadovoljni vrteli ob zvokih domačega ansambla. VLADISLAV KIDERIČ Stuttgart PIONIRSKA KONFERENCA POTRDILA DELO 29. september, dan pionirjev, proslavimo vsako leto tudi na naši; šoli; v pionirske uniforme oblečeni učenci imamo proslavo in pionirsko konferenco. Letos je mladinski pevski zbor uvodoma zapel pionirsko himno, tej so sledile recitacije in zborne pesmi, nato pa se je začela konferenca. Pogovorili smo se o naših nalogah, med katerimi je na prvem mestu učenje. Med dejavnosti učencev spadajo tudi krožki, zato so na konferenci člani krožkov prebrali S sročila o delu v preteklem letu. ajveč uspehov je imelo šolsko ^rtno društvo, odrezali pa so se tudi pevski zbori, n^bolj mladinski Po krožkovnih poročilih smo sprejeli delovni program za prihodnje leto. MAJA RADEJ 8.a, novinarski krožek o. š. SENOVO TUDI UČENCI UREJAJO ŠENTRUPERT Tudi učenci šentruperške osnovne šole se prizadevajo, da bi bil njihov kraj čist in urejen. Lani so pod škarpo za cerkvijo učenci 8.a razreda prekopali star vrt, posadili okrasne grmičke in posejali travo. Prejšnji ponedeljek smo čistili gredice na vrtu in urejali lani zasajene grmičke. To smo delali dve šolski uri namesto pouka gospodinjstva. Tako je zdaj tisti prostor urejen in v okras našemu kraju. IVANKA AHLIN 8 .a, novinarski krožek OS šentrupert J CVETLIČARNA ^ f V KOČEVJU! Trgovsko in proizvodno podjetje AGRAR IA iz Brežic sporoča, da bo od srede, 29. oktobra, odprta v Kočevju, Ljubljanska cesta 3, NOVA CVETLIČARNA. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in star^ očeta JOŽETA JERMANA iz Desinca pri Črnomlju se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, de-tovnim kolektivom in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali Žalujoči: žena in otroci z družinami NOVOl NOVCI NOVCI NOVC! NCVCI NOVCI NOVCI NOVCI NOVCI O > O z o > o > o z o > o z o > o z TO-MO-DI I^ONTAŽNI DIMNIK z GIBLJIVO KiSLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI MONTAŽNO INDUSTmJSKC PODJETJE 61000 UUBUANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM ICACN iCACN iCACN ICACN iCACN iCACN iCACN ICACN iCACN 16 DOLENJSKI LIST SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evit^ proizvaja in dobavlja GRADNJA ^^AJKOLl vsak četrtek DOLENJSKI LIST VAZNO SPOROČILO PR A STRANI Št. 43 (1370) - 23. oktob^ REŠETO RElETS (^ŠETQ REŠETO REŠETO REŠETO Korak naprej Krajevna skupnost namenila za zemljišče in načrt za novi zdravstveni dom 500.000 din Misel o gradnji novega Zdravstvenega doma v Ribnici je stara več let. Izhaja iz vrst zdravstvenih delavce^ ki delajo v slabih razmerah. Sele danes so se pojavile možnosti za uresničitev te davne želje. Že leta 1948 je bila v Ribnici osnovana javna zobna ambulanta, kasneje pa fe splošna. Z dozidavami k stavbi zdravstvenega doma pa so dobile prostor tudi vse ostale službe. Sedanja stavba Zdravstvenima doma (ZD) v Ribnici ne ustreza potrebam sodobne medicine. Zato je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo in projektivnim birojem pri Klinič-nem centru izdelal predlog za nov zdravstveni dom, ki naj bi °il podoben novemu ZD v_Logatcu. Podrobni načrti zanj mo-^jo biti izdelani dovolj zgodaj, ^ bo lahko ribniški ZD vključen v srednjeročni program raz-voja zdravstvene mreže. Gradnjo bi financirala regionalna skupnost zdravstvene^ zavarovanja. Glavna nalogi iniciativnega odbora je, da skrbi za izdelavo načrtov in uredi vse potrebno za odkup zemljišča, katerega lastni-so zasebniki. Ko bo novi ZD zgrajen, bo Ustrezal sodobnim zaihtevam zdravstva. Cilj gradnje in želja zdravstvenega osebja je, da bi se ^ravstvena služba čimbolj približala občanu. V novih prostorih, ici bodo obsegali ^•797 kv. m. skupne površine in ^•490 kv. m čiste, delovne povrne, bo organizirana vrsta ^užb, ki jih sec&j pogrešamo. V ^ bo oddelek fizioterapije, le-•^na, izpostava regionalne skupnosti in dodatna zobna ordi^cija za odrasle. V teh prostorih bo delovala tudi komisija Za določanje staleža, stopnje in-vaUdske upokojitve ipd. --pravniško osebje, ki dela v bo moralo vložiti še veliko l^da, da bo načrt v celoti ures-Potrebna bo tudi pomoč družbeno-politične skupno-y skupščina bo delo ^sklajevala. Skupna investicija, z opremo in ureditvijo tolice, bo veljala 50^56.503 din. tuH-načrti bodo zahtevali kadrovsko okrepitev. Potre-bo še en zdravnik, nekaj lavstven^ osebja pa bo pripuz šol, kjer jih štipendirajo, rostaje Zdravstvenega doma v ^Oražici in Loškem potoku so Oore. Tako je res potreben le ZD v Ribnici Storjen ie rak naprd, vendar bo potreb-j J. * lep &ts počakati, da bo zdravstvenega osebja in anov uresničena. FRANCI ŽELEZNIK KARELORAŽEM Varovati spomenike NOB Patronat delovnim in drugim organizacijam Pred referendumom o samoprispevku so predstavniki ribnike občine in zdravstva seznanili s potrebo po gradnji novega zdravstvenega doma ne le občane, ampak tudi predstavnike ljubljanskega območja in republike, med njimi Vinka Hafnerja. (Foto: J. Prime) Komisija za varstvo spomenikov pri občinskem odboru ZZB NOV Ribnica je dala v svoj delovni program, da bo v jubilejnem letu 30-letnice osvoboditve ponovno pokrenila akcijo za varstvo spomenikov, spominskih plošč in obeležij, posvečenih dogodkom iz naše borbe za svobodo. Spomeniki so bili postavljeni na pobudo raznih organizacij, ob otvoritvi pa so bili predani organizacijam v varstvo. Vendar marsikdo pozablja na dolžnost, ki jo je prevzel. Vzrok je, da se vodstvo organizacij menja, sta- Spet si je družba odrezala večji kos Pri delitvi družbenega proizvoda letos ostalo vsem OZD manj kot lani, družba pa je dobila približno polovico več — Polletni obračun ni razveseljiv Analiza gospodarjenja v TOZD in OZD v ribniški občini za prvo polovico leta kaže po podatkih službe družbenega knjigovodstva, da se z letošnjimi rezultati ne bi mogli pohvaliti. Predvsem je bilo ustvarjenega manj, kot je bilo načrtovanega; delitev ustvarjenega pa je potekala precej drugače, kot je bilo predvideno oziroma dogovorjeno. Lani je bilo ustvarjenega za okoli 74,4 milijonov dinarjev družben^a proizvoda, letos pa za 82,6 milijonov ali za 11 odst. več. Lani je vsem OZD ostalo 53,7 milijona dinarjev družbene^ proizvoda, letos pa le še 51,9 milijona ali celo za 3 odstotke manj kot lani, medtem ko so drugi udeleženci v delitvi dobili letos kar za 48 odst. več. Tq pomeni, da o razbremenjevanju gospodarstva le govorimo, delamo pa prav nasprotno. J. P. Gospodarske organizacije, ki imajo žiro račun v Ribnici (v oklepaju so k tem rezultatom prišteti še rezultati TOZD Donit, Sukno, Gozdarska kooperacija in „Jelenov žleb"), so v primerjavi s prvim pol- Uskladiti deio Na območju Sodražice so te dni ustanovili prvi svet Zveze komunistov v ribniški občini. Šteje 7 članov: po dva sta iz osnovne organizacije (00) ZK Donit in krajevne 00 Sodraži-qa, po eden pa je iz 00 osnovna šola^TOZD INLES in občinskega komiteja. Namen svetov ZK, katerih^ ustanovitev so pripravljali v ribniški občini že od spomladi, je, da bi usklajevali predvsem politično delo na svojem obmoqu, se pravi, da bi enotno nastopali v krajevni skupnosti, delovnih organizacijah in tudi družbenih službah. V delo sveta ZK bodo po potrebi pritegnili še predstavnike SZDL, mladine in sindikata pa tudi druge, saj bo le tako delo sveta kar najuspešnejše. J. P. letjem lani dosegle pri 3 (3) odst. več zaposlenih za 122 (126) odst. večji celotni dohodek, za 126 (129)' odst. večja porabljena sredstva, za 109 (116) Oust. večji dohodek in za 48 (39) odstotkov manjše sklade. Ti rezultati povedo, da so TOZD, katerih sedež OZD je izven občine, precej pripomogle k boljšemu uspehu ribniškega gospodarstva. Delitveno razmerje družbenega proizvoda med ribni^m gospodarstvom in družbo se je skoraj za 10 odstotkov poslabšalo na škodo (T)OZD. Tako je to razmerje znaša-k) lani 72,2 : 27,8 v korist (T)OZD, letos pa le še 62,8 : 37,2. V primerjavi z lani so narastle pogodbene obveznosti za 6 odstotkov, zakonske obveznosti kar za 192 odstotkov, prispevid in davld iz osebnih dohodkov pa za 20 odstotkov. Ce pogledamo podrobneje zakonske obveznosti, so narastle po občinskih predpisih za 38 odstotkov, po republiških predpisih za 285 odstotkov, po zveznih pa za 14 odstotkov, medtem ko so druge zakonske obveznosti (brez stanovanjskega prispevka, ki pripada OZD) narastle za 208 odstotkov. Koristno cepljenje skrb za borce ^ Ribnici je že dolgo pod strdio, kljub temu pa . ^niki hite delati, da bi ga lahko odprli za letošnji dan JLA. Dela ^^Oireč poletno deževje nekoliko zavrio. (Foto: J. Prime) Komisija za zdravstvena vprašanja borcev NOV pri občinski organizaciji ZZB Ribnica je letos poslala na zdravljenje 21 borcev, na letovanje pa 28. Borci, ki so bili deležni te skrbi in ugodnosti organizacije, so bili zadovoljni. Krajevne organizacije ZB bi morale zdravstveno komisijo redno obveščati o zdravstvenem stanju borcev. M. G. koncert Ribniška vojaška enota je pred kratkim organizirala v hotelu „Jelka" družabni večer za svoje starešine in člane njihovih družin. Ob tej priložnosti je bil koncert, na katerem sta peli 2Ldenka Vučkovič in Nivea Riguto, igral pa je ansambel „Opatijski souveniri". Prireditev je bila posvečena dnevu topništva. M. G. Tudi v Sodražici kot v vseh drugih krajih te dni cepijo otroke prvega in osmega razreda proti davici, tetanusu in kozam. Dr. Ciril Kumelj je o tem povedal: „Cepljenje je najboljša oblika preprečevanja bolezni. Tako so otroci in občani skoraj trajno zaščiteni proti raznim boleznim. Na območju naše zdravstvene postaje že dolgo sploh ni bilo primera, da bi kdo izmed otrok ali občanov srednjih let zbolel zaradi tetanusa. Proti tej bolezni je namreč vsak cepljen že, ko je star okoh>ive leti, potem še v prvem in osmem razredu osnovne šole pa še pri vojakih. Zato smo na našem območju imeli le dva primera te bolezni pri ljudeh, starih nad 70 let, pri katerih je odpornost za- POLOMLJENO DREVJE Prvi mokri sneg, ki je zapadel v Loškem potoku že v soboto, 11. oktobra, dopoldne, je povzročil precej škode v gozdovih in po vrtovih. Lomil je drevje in veje. PRIHODNJIČ SE ROKOMET Na nedavnih prvih športnih igrah združenih podjetij strojegradnje v Novi Gorici seje ribniški RIKO med 12 udeleženci uvrstil šele na 10. mesto, ker so nastopili le v štirih panogah, medtem koje tekmovanje potekalo v šestih. V streljanju so Ribni-čani zasedli 6. mesto, v malem nogometu 7. mesto, v namiznem tenisu in kegljanju pa so bili četrti. Tekmovanje je potekalo še v košarki in odbojki, ki pa ju v RIKU in tudi Ribnici skoraj ne goje. Iz RIKA se je udeležilo- iger,22 tekmovalcev. Ribniški predlog, da bi že na teh igrah pvrstili v tekmovanju še rokomet, ni-bil sprejet, pač pa je bilo sklenjeno, da bo rokomo^ ena izmed tekmovalnih panog prihodke leto, ko bodo igre v Mariboru." radi cepiva z leti popustila. Razen proti naštetim boleznim pa smo že ali še bomo cepili otroke tudi proti nekaterim drugim." j p rih zapisnikov nihče več ne bere in spomeniki ostajajo pozabljeni. Po sedanjem predlogu naj bi posamezne delovne ali druž)e-nopolitične organizacije prevzele skrb za urejanje in varovanje posameznega spomenika, hkrati pa tudi skrb za spominske svečanosti pri njih. Ti dogovori bi morali biti sklenjeni v kratkem, da bodo spomeniki lepo urejeni že do dneva mrtvih. Krajevne organizacije ZZB pa bi se morale z vodstvi šol dogovoriti, da bi šolarji postopno obiskovali vse spomenike na svojem območju. Ob takih priložnostih naj bi preživeli borci govorili otrokom o dogodku, ki mu je posvečen spomenik, in o pomenu revolucije. Tako,bi na najbolj neposreden način prenašali tradicije NOB na mladi rod. M. GLAVONJIC skupno glasilo Pred kratkim je izšla izredna skupna številka glasil kolektivov; Donit Medvode, ki ima TOZD tudi v Sodražici, Melamin Kočevje in Svit Kamnik. V njej so prikazani rezultati poslovanja vseh treh delovnili organizacij, ki že zdaj tesno proizvodno sodelujejo in se pripravljajo na združitev, ftav pripravam na združitev je skupna ^evilka glasila tudi namenjena, saj se bodo tako vsi zaposleni najbolje seznanili z dej..tvi, zalcaj je ta združitev potrebna in koristna. k Na fotografiji so otroci prvega razreda osnovne šole Sodražica, ki kar pogumno prenašajo cepljenje. (Foto: J. Prime) Izdelati koristne programe VsaH sam najbolje ve, kaj je doma narobe O stabilizacijskih programih delovnih organizacij je pred kraddm razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ribnica, Ugotovili so, da se je večina sindikalnih organi-zacy >idjučila v stabilizacijska prizadevanja in da so člani sodelovali pri izdelovanju stabilizacijskih programov in njihovem uresničevanju. Prvi sadovi so tudi že vidni, predvsem pri boljši kakovosti proizvodov, večjem izvozu, manjšem uvozu itd. Najbolj resno so oprijeli v Inle-su, Donitu, ITPP in RIKO. Po dosedanjih ocenah so za stabilizacijo naredili največ v TOZD Inles Lo^ potok, kar se že kaže pri poslovnih uspehih te TOZD, Stabilizacijske programe so izdelali povsod. Žal so nekateri preveč načelni. V takih primerih je občinski sindikalni svet že posredoval in dal predloge, k^ morajo izboljšati. Dober je namreč le tak program, ki bo delovni organizaciji in s tem vsem zaposlenim koristil. Sedanji gospodarski potožaj v riljr niški občini in nasploh ni dober. Za utrditev gospodarstva so potrebni pametni, odločni in predvsem konkretni ukrepi. Načelnih ugotovitev je bilo dovolj in celo preveč, od njih pa ni bilo koristi. Vsak se mora zavedati, da bo imel le tisto, kar bo sam prigospodaril. Na druge se' ne kaže zanašati in čakati, da bodo či našli zanj reStve. Vsak je namreč svojega kolektiva in s tem svoje sreče (ali nesreče) kovač. J.PRIMC ^mšičeva „Upoma kri" Prva knjiga posvečena nob v ribniški občini Že h(j novembra a'' decembra bo izšla v založbi Borec knjiga Ivtft1113 ^r*"» ki jo je napisal Andrej Tomšič iz Ribnice. O knjigi je ur Povedal: Hi gegala bo okoli 260 stra-dve njej bosta natisnjeni kjj«. ?8odbi, in sicer „Uporna ,m »Kurir Branko", kot do-žg0,, Pa še „Smrt na lazu". Te lW5e. sem pisal v letih od d0 do 1965, obravnavajo pa JbjL ^e med zadnjo vojno na £e °ČJU ribniške in delno ko-*e občine. Ta knjiga bo hkrati tudi prva o dogodKiii iz NOB v ribniški občini. Doslej je bilo namreč o vojnih dogodkih v ribniški občini napisanih le nekij člankov, v knjigah pa so bili prikazani obrobno. Knjigo sem napisal, ker čutim kulturni dolg do ribniške občine. „Uporna kri" je glavna zgodba v tej knjigi in je izhajala do pred kratkim kot. podlistek v TV 15, razen tega so bili odlomki iz nje objavljeni že leta 1963 v kočevskih Novicah. Tudi ,,Kurir Branko" je že 1961 izšel v kočevskih Novicah. V „Smrti na lazu" pa opisujem smrt svojega očeta, ki je padel 30. junija 1942 v danskem lazu." Na vprašanje, če so vse zgodbe pisane po resničnih dogodkih in če je zgodbi po prvotnih objavah kaj spremenil, je povedal: „Osebe so resnične, le imena sem jim spremenil. Tudi kraji in dogodki so resnični. Kdor se hoče, se lahko v njih spozna. Nisem pa spremenil imen neka- Andrej Tomšič: „Morda bo moja knjiga prispevala vsaj delček k zgodovini NOB v ribniški in kočevski občini." terih glavnih partizanov oziroma voditeljev. Tako je Daki tudi v moji zgodbi Daki, Stjenka je tudi Stjenka itd. Zgodbe so napisane na osnovi dokumentov, kar pomeni, da bo knjiga tudi prispevek k zgodovini NOB v ribniški občini. Po objavah teh del v kočevskih Novicah in TV 15 so me nekateri, ki sem jih opisal, obiskali, nekateri so mi pisali, nekateri pa so pisali tudi TV 15. Na podlagi teh odmevov sem zgodbe dopolnil in bodo nekatere stvari v knjigi spremenjene." O zbiranju in pisanju spominov iz NOB je Tomšič, kije tudi tajnik samoupravne interesne skupnosti za kulturo, dejal: „Sem član zgodovinske komisije pri krajevni organizaciji ZZB NOV. Marsikaj sem zvedel, ko sem popisoval borce. Vse to bi zaslužilo objavo. Nekdo bi si moral vzeti čas in vsaj grobo zapisati spomine borcev in tako ohraniti njihova pričevanja poznejšim rodovom. Zapisovalca pa bi morali plačati, vendar za to ni denarja. Rešitev bi bila le, če bi kdo iz vrst upokojenih borcev, ki ima smisel za pisanje obiskal borce, internirance in druge udeležence NOV in pripovedi zapisal. Borci namreč umirajo in z njimi spomini na borbeno preteklost, Id bi jo mo rali ohraniti poznejšim rodo vom." JOŽE PRIMC ^ (1370) - 23. oktobra 1975 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 17 1 Proslavo 3(Metnice osvoboditve v Pišecah je v nedeljo obiskalo nad 2500 ljudi. (Foto: J. Teppey) Prošnje, ki niso za v predale \/ Brežicah je premalo solidarnostnih stanovanj — Najnujnejši primeri bodo letos rešeni — Kdaj bo zaživela samoupravna stanovanjska skupnost? — Tovariš Novak, vi ste predsednik UO solkiamostnega stanovanjskega sklada v breži^ občini. Koliko stanovanj ste že razdelili iz tega naslova? — Dvaindvajset. Toda preden smo se odločili, smo obiskali vse prosilce, da smo laže izbrali najbolj potrebne. Gledali smo predvsem na družine z otrold. V Cre§njicah smo našli primer, ko je v sobici in kuhinji prebivalo enajst ljudi. Eden od prosilcev iz Bukoška je imel vse pohištvo v kmečki ^pi, zadelani s ko-ruznico. Zraven je bila sobica (2 krat 4 m), v kateri sta živela mož in žena z dvema majhnima otrokoma. Ti so bili presrečni, ko so dobili stanovanje, in ga znajo tudi ceniti. — Je ostalo veliko prošenj nerešenih? — Vsaj še enkrat toliko skoraj enako problematičnih. Pojavljaj se tudi novi prosilci, o katerih prvič ni- smo razpravljali: na primer družina Tomše iz Brežic, katere prosija je obležala na občini. V takih primerih letijo očitki na nas, češ da za solidarnost nič ne ukrenemo. V resnici pa je upravni odbor sklada obravnaval vse prošnje, ki so nam jih poslali, ne moremo pa vedeti za tiste v občinskih predalih. Prizadeti me napadajo, toda ali sem jaz kriv, če v Brežicah ne čistijo kanalov, da potem voda vdira v stanovanja, ki so sicer popolnoma v redu? — Koliko prošenj boste letos lahko še rešili? — V novem stolpiču je 20 stanovanj. Ostalo nam je še 27 starih prošenj, novih pa še nimamo v rokah in jih doslej nismo obravnavali. — Ali se boste ravnali po enakih merilih kot prej? — Ne! Upoštevali bomo nove kriterije, predvsem čakalno dobo, kar smo prvič zanemarili. Nekateri prosilci imajo na občini vloge za stano- Prireditve za brežišiii prazniic 28. oictober Sobota, 25. oktobra , ob 9.00 „Atletski cup" na stadionu v Cerkljah ob 11.00 Otvoritev šole na Bizeljskem ob 13.00 Tekmovanje lovcev v streljanju'na glinaste golobe za prehodni pokal v Globokem ob 19.00 Zaključek delavskih športnih iger Neddja, 26. oktobra ob 8.30 Cetveroboj občinskih reprezentanc v borbenih igrah in troboj ženskih reprezentanc ob 1030 Otvoritev vodovoda v Kapelah ob 14.00 Otvoritev nove sodobne zbiralnice mleka v Bukošku Ponedeljek, 27. oktobra ob 10.00 Otvoritev prenovljenih prostorov bolnišnice v Brežicah ob 17.00 Otvoritev razstave umetniške fotografije v Domu JLA v Brežicah z ob 18.30 Kulturna prireditev v počastitev občinskega praznika v Prosvetnem doniu v Brežicah Torek, 28. oktobra ob 9.00 Svečana seja občinske skupščine v Domu JLA v - Brežicah ob 10.30 Otvoritev telovadnice pri gimnaziji v Brežicah Novo v Brežicah KAJ NAM PA MOREJO? - Na to pesem spominja prizadete radijsko opozorilo enote Elektro Krško, ci je zaradi podiranja daljnovoda odklopilo tok vsem, ki so priključeni na transformator pri bolnišnici * Brežicah. V četrtek, 16. oktobra, lo bili ljudje brez elektrike celih deset lu, na^edi\ji dan pa osem. Na telefonična vprašanja in pritožbe občanov, češ da imajo mrzb stanovanja in da ne more^ kuhati, so Mskušali vse sku^j obrniti na ibk), češ pa si dobite Koga, da vas bo po-grel. Človek se vprašuje, ali res ne morejo opravljati takih del brez prekinitev aU vsaj ne tako dolgih, kot 10 si jih privoščili tokrat Za ilustra-c^ samo podatek, da so imeli delavci Agrotehnike dva dni dopust zaradi tega. V CERKUAH BODO POČAKALI - Trgovsko podjetje Posavje se je za letos odiwvedak> graditvi in adaptaciji trgovine v Cerkljah. Ta ukrep kot prispevek k stabilizacgi iv ^ejel iji. Tudi nekatere druge detovne organizacye so se odbčile za zmanjšanje investicij. ZRAVEN STOLPNIC PARKIRIŠČA - Ob novih stanovanjskih stolpnicah, ki jih je začel zidati Pionir ob bizeljski cesti, bodo uredili prostore za parkiranje avtomobilov. Parkirišče bo onstran ceste, katero bodo znižali za 80 cm. Na njem bo prostora za 80 vozil. Komunalno ureditev za nove objekte je prevzeto Stanovanjsko in komunalno podjetje in je zanjo namenilo 12 milijonov dinarjev. MORALI BI IMETI COLNE -Na Bizeljskem je zadimi dež povzročil kopico pr^lavic. Do nove šole, katero naj bi odprli za občinski praznik, sploh ni mogoče, toliko razmočen^a blata jo obdaja. Dovozna cesta se malo pred šolo p<> gk)bi in razširi v jezero, zato se niti voznik tovornjaka, ki je pripeljal operno, ni upal tja in je ztožil pohištvo kar pred starim postopjem. BREŽIŠKE VESn vanja po deset let in več, pa še niso dobili odgovora. Cas bi že bil, da zaživi samoupravna stanovanjska interesna skupnost in da bi ta pravičneje delila»stanovanja ljudem, ki so jih res potrebnL Bili so primeri, ko so nosilci stanovanjske pravice oddajali prazna stanovanja podnajemnikom, namesto da bi jih vrnili družbi. Rrav je. če jMvem, da so vsa bivališča, iz Katerui so se družine izselile v solidarnostna stanovanja, neuporabna, zato ne bi smeli več dovoliti vselitve. V nasprotnem primeru se bomo stalno vrteli v istem iaogu prošenj. Ivan Novak , predsednik UO solidarnostnega stanovanjskega sklada za brežiško občino. Nazadnje bi vam rad povedal še tole. Na račun ljudi v solidarnostnih stanovanjih se pojavljajo razne neprimerne pripombe. V odgovor nanje pripominjam, da si bodo te družine sčasoma opomogle in potemtakem ni nujno, da bi ostale vse življenje siromašne. J02ICA TEPPEV pisecani za stabilizacijo Izdatke za postavitev spomenika v Pišecah so poskušali občani te krajevne skupnosti zmanjšati, kjerkoli je bilo to mogoče. Po predračunu naj bi spomenik in ureditev okolice veljala 550 tisoč din, s prostovoljnim delom domačinov, mladincev in vojakov ter udeležbo delovnih kolektivov pa so uresničili načrt z 260 tisoči din. IZVOZ DVAKRAT VEČJI OD UVOZA Detovni kolektivi brežiške občine izvaža to dvakrat več kot uvažajo. Talcšno usmerjenost je občinska skupščina ugodno ocenila. Priporočila jim je, naj se kljub ugodnemu razmerju med prodajo in nakupom v tujini vključujejo v izvoz še z večjimi količinami. v septembru bli2e planu Pri investicijskih naložbah v prvem polletju pričakovanja v brežiški občini niso bila uresničena. V gospodarstvu so investirali komaj 33 odst., v negospodarstvu pa 17 odst. planiranih sredstev. V septembru so se stvari bistveno izboljšale, zato pričakujejo, da bodo planirane investicije dosežene do konca leta. Trenutno so zagotovljena sredstva za vse naložbe. Če ni dvomov, ne bo te^ Srednjeročni programi počasi nastajajo — Vsak zase naj dela tako, da si odp povezovanju — Usmeritev je jasna in vodi k enotnemu razvoju posavske regije Pri oblikovanju srednjeročnih programov se zatika, pa ne samo v krški občini, ampak tudi pri obeh sosedah. Strokovne službe v delovnih organizacijah niso še tako oiganizirane, da bi programe pravočasno pripravile. Marsikje so v zadregi, vajeni, da je doslej za vse programirala le skupščina, zdaj pa je vsak dolžan prispevati svoj delež. Čuti se, da je bilo družbeno planiranje v zadnjem desetletju nasploh zapostavljeno, da ponekod ni za to usposobljenih ljudi, drugod pa ne pravega odnosa do tega. Toda posavske občine imajo dobro izhodišče, saj so sprejele razvojni program za svojo regijo. Gre torej predvsem za to, da zdaj delovne organizacije spb- Postopoma do celodnevne šole V obdobju 1976-1980 planirajo v krški občini večje naložbe za vzgojo in izobraževanje- mladega rodu. Mednje sodi investicija za novo osnovno šolo v Leskov-cu ter zagotovitev denarja za adaptacijo osnovnih šol na Raki, v Podbočju in v Kostanjevici. To bo omogočilo prehod na enoizmenski pouk in postopoma na celodnevno šolanje. V šolah, kjer že imajo pouk v eni izmeni, pa nameravajo v naslednjih petih letih dograditi nekatere manjkajoče prostore: v Krškem kuhinjo in nekaj učilnic, v Brestanici prav tako kuhinjo in učilnice, v Koprivnici telovadnico, v posebni šoU v Krškem pa adaptirati sedanje prostore ali pa zgraditi nove in stare prepustiti osnovni šoli „Jurij Dalmatin". Pogoje za normalno delo bodo morali zagotoviti tudi v Šolskem centru. Tam nameravajo odpreti nov oddelek za kemijo, da bodo lahko šolali tudi dekleta. Letos ima podaljšano bivanje 17 oddelkov. Vanje je vključenih 425 otrok. Celodnevni pouk imajo za sedaj samo na Velikem Trnu. Načrti izobraževalne skupnosti za celodnevno bivanje se bodo uresničevali postopoma, odvisno od tega, koliko bodo lahko investirali v manjkajoče prostore in kako bodo v občini poskrbeli za sposobne kadre, za katere bodo morali zagotoviti tudi stanovanja. J. T. VEČINA NA KNJIŽICE V krški občini so že prešli na izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice in Sevniča-ni prav tako. V Brežicah gre to bolj počasi. Približno polovico zapodenih že izplačuje po novem, precej pa je še delovnih organizacij, ki se tega niso lotile. Začetni koraki so bili težki, potem ko pa so premo^jali prve tehnične ovire, je izplačevanje steklo broz dolgega čakanja, saj so za velike delovne kolektive vpeljali to kar v njihovih prostorih. SZDL-SOUSTANOVITELJICA LOKALNE RADIJSKE POSTAJE Predsedstvo občinske konference SZDL v Krškem je minuli teden na svoji seji obravnavalo predlog ustanoviteljske listine za lokalno radijsko postajo v Brežicah. Z njo bosta občinski konferenci SZDL v Krškem in v Brežicah uredili ustanoviteljske odnose do brežiškega radia, ki že dlje časa vključuje v svoj program dogajanja iz obeh občin. znajo svoje mesto v njegovih okvirih in upoštevajo nakazano usmeritev. Ob tem pa ne bi smele pozabljati na integracijske procese, in razne oblike medsebojnega sodelovanja. Čas je, da bi napravile korak naprej in uresničile sklepe medobčinskih organov. Še vedno je odprto povezovanje v šolstvu, zdravstvu, kulturi in v nekaterih gospodarskih panogah, na primer v kovinski industriji, prometu itd. 2^mujeno je težko popravljati, zatorej nudi oblikovanje srednjeročnih programov in njihovo medsebojno usklajevanje SZDL O SAMOUPRAVNIH AKTIH Koordinacijski odbor za kadrovska višanja pri občinski konferenci SZDL v Krškem je v petek obravnaval kadrovsko reStev za samoupravno stanovanjsko skupnost, da bo novo vodstvo zagotovilo poslovanje brez nesporazumov in zapletov. eno zadnjih P^^Li.^ hod od besed k de ^ . resnične pripravlJe^ da, in če hi se P?. bibilo«' greli kot pn baihpo J Skupnost obdela J stva Krško je tos 3,5 milij°na.6*^1 vzgojno varst ven ^ Krškem. Sklad za bi pn-darske investicije ^ speval 1 HiiliJ°ndgoo ^ otroško varstvo skupno>i din, krajevna m Krško 350 tisoč ^ ne organizacije ^ flu Krškega pa Po samoupravnem^^ mu' ki s?-hi[a tonj^ TOZD, naj bi bil ^ pomoč zaposle da bodo delo brez slabi, J - mnoge nimajo ure stva. -jjga Tovarna Djuro Salaj se firi v kombinat za nroiiv0f1 rotacijskega papirja. Načrtom za p°ve .. n:e odplaJLppey) jo tudi skrb za zdravo okolje, ^jf^/poto: J0^03 prvi fazi prispevali 270 milijonov din-1 JAVNE RAZPRAVE - V pčet-ku tega tedna so v krški občini zaključili'javno razpravo o programih samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Vanjo so zajeli resnično velik krog občanov, saj so ^ vodili na več kot šestdesetih krajih, po delovnih organizac^h, ustanovah in krajevnih skupnostih. PRVI PREDSEDNIK - Na skupni seji posavska medobčin^ ske^ sindikalne^ sveta so vol^ tudi prvega poklicn^a predsednika tega organa. Odgovorno nalogo so zaupali Maksu iJnetiču iz KrSccg^ ki je svoje politično delo pričel že minuli teden. nadaljevati' DELO - Koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacijskih prizadeva^in komite občinske konference ZK sta mi^ nuli teden pregledala dosedanji potek akcye. Zaradi nekaterih stvari, ki še ne potekajo zadovoljivo, so sklenili poslej redno spremljati uresničevanje stabilizacijskih programov povsod tam, kjer so, še posebej pa tam, kjer so sc delovne organ®®''^® znašle v mar\j ugodnem položaju. ZA OBVEf^M &»»!»">. jS>«£ »j.« jate vsaj NOVA^j^,^ P° i del3 ^ •; * , h^'-3 vAp^zt^-ij^vSav mefeni p rehod je ^ sezo^, n^J prrf delovno ^ žen jfl P VN Vode) L oto&un 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEV Krške novic® ^ i/Sjjgž ^i Sm svn'^j6^^0 vse »kcije organizacije za tehnično kulturo v občini v sevniški šoli razstavo s S^l dejavnosti, ki je drugače v glavnem skrita očem. Tudi člani radiokluba Amater imajo 0 feto. Na sliki: v nedeljo so bili v etru v okviru splošne akcije pomoči radioamaterjev. Šentjanž slavi svoje heroje ^lja^QZn.'k praznujejo v spomin na zadnji junaški boj Milana Majcna in Jančija as'lci slavijo 70-letnico delovanja — Osrednje slovesnosti v nedeljo popoldan L ^oj kraje s^uPnost v sevniški občini slavi s takšnim VTl1- P^11^, kot ga praznujejo Šentjanžani. Zgodo-!';>r boja Mr mu Praznovanju jemljejo P° datumu zadnjega U13 tod 34 j .113 Vajena in Jančija Mevžlja v Murnicah 29. , .H Jlto ^tf J6 dan(*anes moli?: je osno?"11110111 na oba od a 5013 Milana kn ^ške x10nirskega odlika dru?tete do šolske" k. ^ V a pa' ^ imenu- R° izbran^1 Š°le ]e raz" NL ftvlien: . sP°minsko Pm er ie n Vn.^°ju obeh Pijana s ^^ska sloves-fe^va v .Proslavo 70-let- ^ p0sebnnU'Velja °P°* n° zanimivost med tem spominskim gradivom: skupinsko sliko gasilcev, med katerimi je tudi Milan Majcen, in zapisnik občnega zbora šentjanških gasilcev iz leta 1936, ki ga je vodil takratni prizadevni gasilski tajnik — Milan Majcen. Osnovni poudarek nedeljski proslavi, ki jo oznanjajo mnogi plakati, že lep čas velja 30-letni-ci svobode in 70-letnici gasilstva v kraju. Organizacije Zveze so- Tak u 6 prišU 5$!** ^>d° p" L ^'SS&SS ?^A. ' t{>? lctajuEM V PIJ^M9 KtK?.Nemci™ »S?« §k^p-Z Jwi Citiral 18a hkra-, ne kaže posebej ^udarjati. V bodoče bodo HKjrali Romi ustanoviti nekakšno komisijo iz svojih vrst, ki bo za vse prevzemala stvari v Trebnjem. VSE POČISTILI - Prizadevni člani mirenskega Partizana so že pred nedavnim s prostovoljnim delom počistili vse, kar so v notranjosti F^izana poruSli. Minuli teden so že začeli^lela na novem odru. IimilJSEI IVICE Stran uredil: ALFRED ZELEZNIK DOLENJSKI LIST 19 l^s 1 11D \ ly%t [Ualeriji na sevniškem gradu odprli del razstave 4. H)! v,^°stajf° .0vanskih pionirjev. Podobna razstava je od-kjer so pobudniki te akcije. Na sliki: med pjjr 111 odbo^^^nik komisije za pionirsko dejavnost pri Stane Repar (drugi z desne). drobne iz Tržišča nejših akcij, a mnogo je bilo žal treba izločiti. Za telške gasilce so namenili 15 tisočakov, tržiške gasilce 10 tisočakov, 15 ^tisočakov gradbenemu odboru za napeljavo telefona na Telče, 10 tisočakov za vodovod Krasinii vrh, ki bo v kratkem končan. Ža vse ostalo, predvsem pa za vzdrževanje obstoječih 57 km vaških poti bo na voljo 23.000 dinarjev, za druge potrebe KS, SLO in civilno zaščito je ostalo le borih 25 tisočakov. Vsi skupščinski odborniki in odborniki sveta KS vestno hodijo na seje, čeprav za svoje delo ne prejmejo nobenega denarnega nadomestila, doma pa jih čaka najrazličnejše delo. ZAENKRAT SE NA STAREM POKOPALIŠČU - Krajevna skupnost je prejela odločbo, da se sme na trziškem pokopališču pokopavati umrle le še do 31. decembra letos. Krajani nameravajo razširiti obstoječe pokopališče in urediti ograjo, kot je bilo domenjeno že lani. Grobarina za en grob je 20 dinarjev. Izkop jame bo poslej veljal 400 dinarjev. V prihodnjem tednu bo pokopališče že očiščeno in posuto z enotnim belim peskom. Svojce prosijo, da odlagajo odpadke n^ za to določeno nie-sto. L. UDOVC %l VESTNIH Pred kratkim so si delegati KS Koče^ mesto ogledali gradnjo plavalnega bazena in telovadnice pri osnovni šoli v Kočevju. Ta objekt grade iz samoprispevlu občanov in bo predvidoma predan svojemu namenu letos ob dnevu republike. (Foto: France Brus) Kam bo šel najprej samoprispevek? Kočevski občani plačujejo samoprispevek od 1. junija lani in ga bodo še do 31. maja 1979. Do 19. avgusta letos je bilo zbranega skupno 3^37293,30 din ali 223 odstotka predvidenega celotnega zneska samoprispevka. Skupni samoprispevek 14,500.000 din naj bi bil razdeljen na krajevne skupnosti (KS) tako: Banja Loka 400.000 din, Mozelj* 370.000 din, Rudnik-Salka vas 1,325.000 din, Koprivnik 185.000 din, Vimolj 150.000 din, Vas-Fara 360.000 din, Kočevje 6,680.000 din, Osilnica 440.000 din, Predgrad 450.000 din. Stara cerkev 1,590.000 din, Polom 50.000 din, Dolga vas 400.000 din, Livokl 590.000 din, Dr^ 570.000 din. Stari Log 90.000 din, Struge 400.000 din in Kočevska Re^ 450.000 din. Iz dosld zbranih sredstev pa so dobili KS Rudnik-Salka vas 200.000 din, Vas-Fara 110.000 din, Kočevje 1,774.654 din, Predgrad 50.000 din, Livold 50.000 din. Služba družbe-n^a knjigovodstva za stro§ke -3.024,90 din. Po predvidevanjih se bo do konca leta nabrak) še okoli 1,400.000 din. Ta denar in še doslej nerazdeljeni del samoprispevka n^ bi po sklepu zadnje seje zbora KS porabili za soflnanciranje ^adnje vodovoda Zajčje polje-Crni potok (KS Livold), za asfaltiranje cest na območ- ju KS Stara cerkev, Rudnik-Salka vas, Vas-Fara in Kočevska Reka, gradn^ vodovoda v KS Struge in nadnjo telovadnice in bazena v Kočevju. v skladu s ^ejetimi dogovori in drugimi sklepi imajo prednost pri financiranju ze začete investicije in investicije, za katere so izdelani programi in ostala potrebna dokumentacija. Med razpravo o zbiranju in razdeljevanju sredstev samoprispevka so del^ati zbora KS opozorili, naj pristojni občinski organi prouče možnosti, da bi plačevali samoprispevek tudi občani, ki so na začasnem delu v tujini. Tudi ti občani bodo namreč ob vrnitvi uporabljali objekte, zgrajene s samoprispevkom; člani njihovih družin, ki so ostali doma, pa jih bodo uporabljali že takoj, ko bodo zgrajenL Pri tem.moramo poudariti, da se marsikdo, ki dela v tujini, že zdaj zaveda, da je dolžan mispevati za potrebe svojega kraja. O takih primerih smo.tudi že pisali. J. P. POMOČ FOTOAMATERJEM Člani fotokluba Diana so si v domu telesne kulture vKočevju uredili temnico, jo iz^polnili in nabavili novo opremo. Tako so poskrbeli, da imajo kočevski fotografi-amaterji več možnosti za organizirano delo. Denar za naprave je prispevala Diana iz Ljubljane kot pomoč svoji fotografski sekciji iz Kočevja. V. I. SPET VOJAŠKI KR02EK Sredi oktobra je na osnovni šoli Kočevje spet zaživel vojaški krožek za učence 7. in 8. razredov. Vodijo ga predstavniki občinskega oddelka za narodno obrambo. V počastitev 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja je združeno KGP Kočevje oiganiziralo dve lepi razstavi, ftvi so od 9. do 15. oktobra razstavljali gozdarji (na fotografiji), 16. oktobra pa so odprli razstavo o svoji dejavnosti še kmetijci. (Foto: J. Prime) Na kratko o proračunu Koliko dohodkov letos in od kod Novo načelo, ,Jcdor več ima, naj več prispeva za skupne zadeve", se da razlagati po mnenju, ki smo ga dobili pri občinski skupščini, le tako,.da kdor ima večje premoženje, naj prispeva več, ne pa tudi kdor ne Drobne iz Kočevja SNEG - Prvi sneg v dolini nam je nakazal, da se je zima začela. Pionirji osnovne tole so takoj pričeli pojavljati ptičje krmilnice. Morali pa oi jih urediti tako, da vanje ne bi mogli golobi, ki zdaj pojedo vse. Iruge ptice pa ostanejo brez hrane. Tudi golobje so potrebni hrane, vendar bi morali zanje urediti krmilnice Jrugje. SLABE IGRACE - Plastične Igračke so zelo slabe kakovosti, po- ob£an vprašuje sebno manjte. ^>o privlačne na j-gled, a premalo trpežne. Še pre< :n pride otrok z mamico domov, o( e-tijo koleščki in krmila avtomob č-kov, lomijo se roke in noge lutk i d. Ku^i so slabe volje, otroci pa jo a-to. Torej je učinek obraten, kot laj Di ga igračka imela. dvad odgovarja ' - Zakaj ima kočevska Restavracija nizke mize? — Da se gostje pri jedi drže t>olj naprej in tako tišče želodec bolj skupaj, kar jim daje občutek, da so prej siti. MALO PROSTOROV - Cas, ko smo v Kočevju imeli razne razstave, še ni tako odmaknjen. Imeli smo razstave kočevskih naivcev-slikarjev in rezbarjev ter drugih dejavnosti; razstavo slik slovenskih umetnikov, ki so v lasti kočevskih občanov; razstave starega denarja, filatelištične razstave, kulinarične, polharske in podobno. Vse to bi lahko imeli tudi sedaj, saj je prava sezona za razstave prav zima. Materiala in volje je dovolj, žal pa ni več primernih prostorov. Namesto da bi razstavne in družbene prostore širili, jih celo izdatno krčimo: zasedamo jih z delavnicami in obrati podjetij, skladišči, biroji in večmesečnimi tečaji vseh vrst. Morda bo kdo rekel, da ni tako, pa vendar je, samo malo poglejmo okoli sebe. Ostal je še Likovni salon, ki je redno zaseden. Je razmeroma majhen in se tu ne more vse zvrstiti Prostor je tudi hladen, urejen pa je bil predvsem za likovne razstave. ustvarja oziroma ima vi^ osebne dohodke ali morda večje dohodke na družinskega člana. Pogledali smo v novi občinski proračun, ki je bil sprejet, oziroma delno spremenjen na zadnji občinski seji, koliko bodo letos znašli davki na premoženje. Prebrali smo, da bo znašal davek na dohodke od stavb 150.000 din, davek od premoženja in pravic 400.000 din, davek na dediščine in darila 55.000 din in davek na cestna tovorna motorna vozila, prektopna in kombi vozila 450.0(j0 din. Vsi davki na premoženje predstavljajo torej 1,055.000 din dohodka.«bčinskega proračuna. Ugotovili smo fe, da bodo znašli predvidoma vsi davki (v^et je tudi že omenjeni davek na premoženje) 10,065.000 din dohodkov letoaije-ga občinskega proračuna. Ostali predvideni dohodki občinskega proračuna pa so še davki iz osebnih dohodkov in na dohodek 2,791.600 din, takse 603.300 din, dohodki po posebnih predpisih 100.000 din, dohodki upravnih in drugih organov 220.000 din, dohodki od drugih družbeno-poUtičnih skupnosti 391.436 din in prenesena sredstva iz lanskih presežkov proračuna 878.260 din. Skupno bodo torej letos predvidoma znašali vsi proračunski dohodki 15,049.596 din. J. PRIMC Kritično o prometnih zadevah Več zahtev in ukrepov, da bi bil promet boljši in varnejši Na zadnji seji občinske komisije za preventivo in vzgojo v prometu je bila podana vrsta kritičnih pripomb zaradi neizpolnjevanja sprejetih sklepov. Ta kritika zadeva v precejšnji meri ustrezne službe občin^e ^upščine. Člani komisije so menili, da ni, komunalno podjetje pa tega je postala Ribnica kot kraj iz- problema ne rešuje. Po združe-redno zanemarjena. Cestarjev vanju in preosnovi krajevnih Tako ozko prometno grlo med 2lebičem in Sodražico ni nevarno le zaradi slabe preglednosti, ampak tudi zato, ker se visoko naloženi tovornjaki zaletujejo v hišno streho. Polivinil, obešen na strehi, je le slab „prometni znak". (Foto: Prime) Vežice za pokojnike Veljale bodo 2 milijona dinarjev — Zagotoviti še denar Poročali smo že, da nastajajo v Ribnici in okoliških vaseh mnoge težave, ker na pokopališču še nimajo mrliških vežic in morajo pokojniki ležati do pogreba doma. mdvsem so težave v stolpičih, kjer niti ni dovolj prostora, da bi pokojnik ležal doma, še večje pa so nevšečnosti, ko ga je treba nesti po ozkih hodnikih ven. Posebno poglavje pa so pogrebi, ki se vijejo po cestah in ulicah ter ovirajo promet, promet pa pogrebe. Zato se je ribniška pokopališka uprava odločila za gradnjo treh pokopaliških vežic, v laterih bodo ležali j)okojniki do pogreba. Od poko-pahsča bodo le toliko oddaljene, da se bo lahko razvil pogrebni sprevod.-Zemljišče za gradnjo vežic in ostalih pomožnih objektov, ki so ob tem še potrebni, so že odkupili. Idejni načrt za gradnjo sta odobrili krajevna skupnost in občinska skupščina. Zdaj bodo začeli pripravljati glavni načrt. Se pred začetkom gradnje vežic pa bo treba odkupljeno zemljišče izravnati, se pravi ponekod nasuti celo do 40 cm, in ga pripraviti za grad- njo. Za ta dela bo potrebnega okoli 1.000 kubikov materiala za nasutje. Razen že naštetega bo treba obnoviti še vhod na pofcpališče, ker sedanji stebri vhodnih vrat razpadajo. Gradnja mrliških vežic in drugih objektov (obdukcijska soba, sanitarije itd.) bo veljala po sedanjih računih okoli 2 miUjona. Ta denar bi lahko zbrali z rednim in dodatnim samoprispevkom, nekatere (T)OZD bi lahko prispevale nekaj v materialu (les, železo), razen tega bi bilo mogoče nekatera dela opraviti s prostovoljno delovno akcijo. Kljub temu pa bi se gradnja v najboljšem primeru lahko začela prihodnje leto. J. P. skupnosti ni prišlo do razmejitve delovnih področij med ribniško Komunalo in krajevnimi skupnostmi. Zaradi dokaj slabega sodelovanja med občinsko skupščino in Cestnim podjetjem iz Novega mesta že potekajo razgovori za izboljšanje odnosov. Ce ne bo uspeha, obstaja resen predlog, da bi ponudili vzdrževanje cest' ljubljanskemu cestnemu podjetju. Posebna podkomisija bo pregledala cestno omrežje v Ribnici ter dala predlog za zamenjavo starih in postavitev novih prometnih znakov. Glede na razpoložljivi denar bo ustrezna služba občinske skupščine poskrbela za ureditev avtobusnih postajališč. Najbolj kritično je v Žlebi-ču, kjer je odcep za Sodražico in Loški potok, nato pa še na Bregu in v Dolenji vasi. Krajevna skupnost mora urediti še več parkirnih prostorov in po potrebi poskrbeti za organizirano čuvajsko službo. Po obvestilii oddelka za gospodarstvo bodo y prihodnjem letu vsa sredstva mestnega zemljišča dajali za ureditev-javne razsvetljave. i Nujno je tudi vse na novp asfaltirane ceste opremiti z ustreznimi prometnimi znaki. Zaradi varnosti prometa je potrebno posekati drevesa ob glavni cesti v nevarnem ovinku na Bregu. Dokler ne bo sprejet odlok v zvezi z ureditvijo prometa v Ribnici, vse označbe „R" (rezervirano) za parkiranje niso veljavne. Komisija je obravnavala tudi delovni program za letp 1976 in sprejela dogovor o nadaljnjem delu na področju preventive v prometu. F. ŽELEZNIK DORA DIVJAK Pred kratkim smo pokopali Doro Divjak, priljubljeno učiteljico in občanko iz Ribnice, ki je izgubila življenje v prometni nesreči pri Mariboru. Tisto jutro, ko je njen peti razred, ki mu je bila razredničarka, zvedel za nesrečo, so jokali vsi učenci. Nobeden ni mogel zadržati solz, saj so zvedeli, da priljubljene tovariSce ne bodo več videli, da jim ne bo več svetovala pri šolskih ali življenjskih zadevah. Dori Divjak je bilo 50 let in je bila delni invalid. Nosila je celo slušni aparat. Prav zaradi lastne nesreče je gotovo bolje razumela nesrečo drugih in vsem tudi po svojih močeh pomagala. Čeprav bolehna, je bila dobra mati svojim trem otrokom. Vzgajala jih je z velikim potrpljenjem in ljubeznijo, da bodo dobri člani naše družbe. Divjakova družinica si je pred kratkim v Ribnici dogradila hišo. Mati Dora je še pred nekaj dnevi dejala: „Glavno trpljenje in napori zavoljo doma so minili. Zdaj bom šla v pokoj in uživala, saj &o spomladi okoli hiše prvič vse lepo in zeleno." Zdaj je še daleč do pomladi, naše Dore pa že ni več. Delala je vse življenje, sadov svojega dela pa ne bo uživala. Prijatelji, sodelavci in znanci želimo, naj ji bo lahka domača zemljica, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. J. P. Preurejanje upravnih in drugih prostorov TOZD INLES Sodra^^ postopno zaključujejo, vendar (i) našem zadnjem obisku še u^li zvedeti, kdaj se bo Inlesova uprava iz zadružne stavbe ^ preselila v svoje prostore. (Foto: Prime) Ribniški zobotrebci IZLET V KUMROVEC - Občinska organizacija Zveze borcev organizira za borce izlet v Kumrovec. Spotoma si bodo izletniki ogledali Posavski muzej v Brežicah in Dolenjske Toplice. NOVA CVETLIČARNA IN ČISTILNICA - Ribnica je te dni dobila novo cvetličarno, in sicer v prostorih bivše slaščičarne Novak. Novo kemično čistilnico pa so odprli v prostorih nekdanje prodajalne kruha v bližini „Steklička . Eihala, pred leti pa je vse etos se je spet zbralo nekaj šenih godcev, ki si prizadevajo.'^ godbo obnovili Vadijo v domu. Na vaje vabijo vse, pfjS' igrati na kakšen instrument vsem pa učence glasbene i* jo oziroma predavatelja so d" Ljubljane. M' Urednikova pošta KOČEVSKE N0U16E Dobili smo tri vprašanja naših bralcev. Nanašajo se na družbeno pomoč nezaposlenim, ustanavljanju centra srednjih šol in o obstoju šole v Dragi oziroma prešolanju učencev v Loški potok. Nekaj odgovorov smo že dobili, nekaj pa jih še bomo, nakar bomo vpra&nja in odgovore postopno objavili Pri predsedniku izvršnega sveta občinske skupščine Alojzu Petku smo zvedeli, da sta se v na'še pisanje o zadnji seji vrinili dve netočnosti. Sprememba proračuna je bila v res- nici sprejeta v vseh zborih in ne bo potreben usklajevalni postopek. Razen tega bi morali med sklepi pri razpravi o gospodarjenju zapisati pravilno, da naj tisti, ki več ima (ne ki več ustvarja), več prispeva za skupne potrebe. Iz ribniške občine pa se je oglasil dopisnik Vladimir Prezelj, da zaradi bolezni in operacije začasno ne more dopisovati. Želimo mu skorajšnje okrevanje in da bi se spet kmalu ogbsiL ZGODNJI SNEG - Letos je sneg zgodaj zapadel. Presenetil je nekatere kmete, ki še niso obrali koruze in nekaterih drugih pridelkov. Kmetje upajo, da bo še lepo vreme, saj je prvi sneg kmalu skopnel. SLABO POLIIARJENJE - Tradicionalna polharska noč letos ni bUa tako uspešna kot prej^ja leta. Lov je bil otežen zaradi zelo slabega vremena, dežja in snega. Redko kd^o je kaj ulovil. Vendar zaradi te«a ni bilo nič manj veselo. V turističnem domu na Grmadi so se zbrali polharji, ki niso ničesar ujeli, in slavili ali morda zalivali žalost do zgodnjih jutranjih ur. SPET GODBA — Včasih nas je za praznike budila ribniška godba na of' — Kaj praviš na to, i® ^ (jb' ^i delegat zelo zaniin® . novo vaice kapelice, komunalne zadeve svoj^r močja? — Bolje je na tem potrpeti, da se ti bo | bolje godflo. REŠETO 181 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Št. 43. (1370) ★* - 23^oktobra ^ Tri dni vinliliega I praznilca Letošnji krajevni praznik Vinice bodo proslavljali s prireditvami in srečanji kar tri dni, in sicer 24., 25. in 26. oktobra. Prvi dan bodo inieli za šolarje in domačine lepo kulturno prireditev, na kateri bosta kot gosta izvajala prodam znani dramski in filmski igralec Boris Kralj in domači virtuoz na harmoniki Silvo Mihelčič. 25. oktobra bo pripeljalo na Vinico več avtobusov, s katerimi bodo prišli v goste predstavniki vseh slovenskih •ril,- leja ob dnevu OZN. 26. oktober pa bo za krajane veliko doživetje, ker bodo imeli akademijo, na kateri bo nastopil pevski zbor iz Trsta. lagodnosti mora odklenkati planirati, če ni planskih služb? Izmikanj ne sme biti več in komunisti naj odgovarjajo, če naloge niso v redu opravljene ^ oktobra so na občinski konferenci Zveze komunistov v J^onđju ocenjevali dosedanja prizadevanja, uspehe in pomanjkiii-sestavi občinskega družbenega plana za obdobje 1976 do obravnavali pa so t^i celodnevno šolo. je bilo veliko dela, , ^nega veliko truda, toda z dose-^JH^uspehi nikakor mso zado-planiranjem na vseh rav-«snijo, je več tehtnih, pa tudi Q^jx"®Po&ebnih vjiokov. Najbolj je jev "manjka sposobnih planer-£ot v delovnUi organizacijah, brt« °DCinski upravi, kjer je tega ^ premalo. siu ® Sre toliko zameriti krajevnim ^ Pnostun, če niso pravočasno po- §E 336 DRUŽBENIH STANOVANJ sred!?,n0VaiVska skupnost je izdelala rem u°^n' razvojni načrt, po kate-ttoviK j^0. 'eta 1980 zgrajenih 336 ZasftK .^mžbenih stanovanj in 211 tih ^iš. Tako bodo v petih le-VanKU u°^li 21.100 m2 novih stano-sjjj f ^Povran. Skupni stanovanj-ziiai^. k° P° teh predvidevanjih n0van ix ^ ^ 905 družbenih sta-ska JV', "av gotovo se bo stanovanj-** «iska občutno omilila. STARI TRG: URADNE URE ir prostori laajevna skupnost Stari trg pa bi 15? Precej raztresena, občani v Pojasnn Ve^krat taka ali drugačna ,nilc krai ' ^^ko Režek, predsed-He nj. Jevne skupnosti, uvedel urad-haja v stranke. Ob dneh, ko pri-jevni u^aJ zdravnik in dela tudi kra-He skun j.e 0(fPrta pisarna krajev-st°jov p"osti- Nima sicer svojih pro-^ievn^ enc^ar Je uradovanje tudi v voljstv m Uradu strankam v zado- slale razvojnih načrtov, ker sloni tam vse delo na prostovoljni osnovi. Zameriti pa je delovnim organizacijam, kjer svoje naloge niso izpolnili, kajti neštetokrat je bilo sklenjeno in naročeno, da morajo osnovati kadrovske službe, pa marsikje tega ni. Ni namreč dovolj, če imajo kadrovi-ka, ki je le neke vrste statistik. Ka-drovik bi moral skrbeti za kadre, jih pridobivati, jiii zagotoviti s štipendiranjem itd. Nenehno tarnanje odgovornih, da kadrov ni, nikakor ne pelje do napredka. Tako je prvi osnutek občinskega družbenega plana postal seštevek nosilcev planiranja, ki pa še niso do konca opravili naloge. Kazalci splošnega razvoja so prenizki, med plani v TOZD in krajevnih skupnostih ni Eave finančne in druge povezave. izen tega bo potrebno začrtati razvoj krajevnih skupnosti. V planih ni dovolj osvetljen standard delovnih ljudi, premalo je o izobraževanju ob delu, manjka kompleksen razvoj turizma itd. Konferenca.je menila, da je potrebno izreči ostro kritiko vodstvom osnovnih organizacij ZK, kjer planskih nalog niso opravili. Poiskati morajo slabosti in jih čimprej odpraviti. Pri obravnavi in oceni celodnevne šole je bilo prav tako izrečenih nekaj pohval in nekaj kritik. Medtem ko bi morali koordinacijski odbori za uvedbo celodnevne šole delovati v petih krajih, sta doslej zaživela edi-nole v Črnomlju in na Vinici. V Semiču, kjer je bila prva v občini uvedena celodnevna šola, pa imajo nekaj začetnih težav. Med občani jih večina podpira to novost, pojavljajo pa se tudi očitki in kritike, ki so OBVESTILO O DERATIZACIJI * (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI ČRNOMELJ o obvezni deratizaciji v občini Črnomelj (Skup-) bo Zavod za zdravstveno var-Ijan- ° opravil obvezno DERATIZACIJO (nastav-\/|J?_^®^''upljenih vab) na območju naselij ČRNOMELJ, Toj SEMIČ V DNEH OD 27. 10.-8. 11. 1975, stu '^fvodila in opozorila bodo objavljena na vidnem me-^ '^'■ajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5 — tel. 21-253 Črnomaljski drobir • *OVp ? ^Od linr. ~ V črnomaljski uli->no j?Je nekaj časa vse prede? P°djetfaVC1 obrtne8a komunal-U rajanp j zamenjujejo stare in r bo om^0 (^vodne ceyi z novimi, °đo. ^80čilo boljšo preskrbo z 2§teTV5A1fn SO PLESALI - V ^'jJlce noi-p ra> 80 d>jaki črno-r»; °ile. in srednje ekonom-st^^em i maturantski ples v N* >felu Smuk. Njim In go-P®je Abadoni, zabavni ve-P°Pestril tudi srečelov. . ScOM bli2e ?otro- ■ vj'2 jg t V Ulic Staneta Rozma-trefcutno hife videti, kot bi asjio: v k°niba, toda to je le stavbi ureja moderno I^odajalno PEKO, ki bo svojo trgovino preselil iz Kok)dvorske ulice bolj v središče mesta. Tako bodo imeli potrošniki na kupu vse trgovine. NA JESEN PRIPRAVUENI - V Dolenjkini blagovnici in pri Veletek-stilu so zadnje dni dobili poSljko novih ženskih in otroških plaščev za jesen in zimo. Cez sodobne kroje in ne pretirane cene se najbrž kupci res ne bodo mogli pritožiti. PRECEJ KOSTANJA - Ker je grozdje obrano, imajo jesenski izletniki drugo možnost: nabirati kostanj. Letos ^ kar dobro obrodil, posebno lep in debel pa je v semi-^ih gozdovih, pa tudi okrog Dobli-čke gore. ** - 23. oktobra 1975 deloma utemeljene in dobronamerne, deloma pa imajo drugo ozadje. Na konferenci so pohvalili kolektiv semiške šole, kot tudi Iskro, saj sta veliko naredila za začetek celodnevne šole, menili pa so, da bi morali urediti malice, ki jih doslej ni bilo, in odpraviti nekatere druge manjše pomanjkljivosti, ftiporočili so učiteljskemu kolektivu, naj še z večjim posluhom upošteva predloge krajanov, če so uresničljivi. Pripombe in kritike, ki so neutemeljene, pa je potrebno ostro zavračati, saj je očitno, da gre tudi za zoperstavlja-nje posameznikov, ki imajo na S socialistični vzgoji tuja stališča. R. B. Rekorden obisk Nedavni roditeljski sestanek na semiški osnovni šoli je privabil rekordno število staršev: navzočih je bilo okrog 300 ljudi, ki so razpravljali o celodnevni šoli. Nekateri so prišli slabe volje, odšli pa so vsi dobro razpoloženi, ker so razčistili vse nejasnosti. Dobili so tudi vsa pojasnila, predvsem glede plačila. Starši so pričakovali, da bo celodnevni pouk s hrano vred veliko dražji, vendar se je izkazalo, da plačilo ne bo prehudo. Na dan bodo plačevali samo 9.50 dinarja, za kar se imajo zahvaliti predvsem kolektivu Iskre, ki deloma regresira prehrano. Učitelji in starši so našli skupen jezik, tako da bo celodnevna šola nadaljevala svojo pot brez večjih težav. Domenili so se tudi glede uvedbe malic, trajanja pouka in drugih stvari, ki so doslej zaradi slabe obveščenosti vzbujali pri nekaterih pomisleke. Družbeni plan: naša bodočnost „Osnovno vodilo pri planiranju bi morala biti želja in cilj: kaj hočemo doseči v obdobju do leta 1980. Kako bo delovala ta in ona delovna organizacija kakšna bo krajevna skupnost itd." Tako je med drugim rekla na nedavni občinski konferenci ZK Zdenka Khalill v uvodnem referatu, v katerem je v imenu delovne skupine pri občinskem komiteju ocenjevala dosedanja planska prizadevanja. Ko je navajala pomanjkljivosti, je dejala: „V planu ni opredeljeno, kako doseči začrtano stopnjo razvoja, ko TOZD predvidevajo manjšo gospodarsko rast. Kazalci razvoja niso v skladu z zastavljenimi izhodišči. Prikazana kadrovska politika ni porok za boljše gospodarjenje in v osnutku občinskega plana se plani "I OZD in SIS razhajajo. Ni finančne povezave, ne vemo, kakšna bodo sredstva v te namene, kje jih bomo skušali dobiti itd. Ne vemo tudi, kaj se bo dogajalo s krajevnimi skupnostmi v tem obdobju, kakšen bo njihov nataedek. Posebno velja to za obkolpske predele, saj je v izhodiščih predviden skladen razvoj vseh krajevnih skupnosti. Manjka torej prostorska komponenta plana. Poseben problem je tudi planiranje v smeri TOZD - delovna organizacija in obratno. Kako se ti plani ujemajo, če se. Iz zakasnitev osnutkov planov nekaterih IOZD pa lahko sklepamo, da skupne službe v teh delovnih organizacijah ne funkcionirajo in da niso kos svojim nalogam." Bo sobota prelomnica? 25. oktobra imajo mladinci volilno konferenco Sobota naj bi bila v delu met 11^ mladinske organizacije prelomnica. 25. oktobra dopol dan se bo namreč začela v sejm sobi metlic občinske skupšči ne volilna in programska konfe renca občinske konference Zve ze socialistične mladine Metli ka. Na mladinskem srečanju bodo delegati najprej izvolili novega predsednika občinske konference, la bo poslej oiM-avljal delo poklicno, novega sekretarja in šest članov predsed-rtva. Izvoljeni bodo opravljali dolžnosti le eno leto. Nato bodo ocenili delo po republiškem in zveznem mladinskem kongresu, ki sta bila lani V občini so v enem letu uspeh predvsem pri reorranizaciji mladinske orranizacije. Na novo so ustanovili 14 osnovnih organizacij po de- Šola ima prednost „Ce bi se odločila za poklicno manekenko? Verjetno bi se, toda ne v Metliki. Tu so nekateri Ijud^ še tako nazadnjaSd, da imajo dekleta, ki predajamo modne novosti, za slaba. Se precej Kolpe bo preteklo, preden bodo ugotovili, da je maneken-stvo ravno tako poklic kot vsi drugi." Dvajsetletna Martina Jurejev-čič je zaposlena v Beti, kot izredna dijakinja študira na srednji tekstilni šoli, obenem pa se občasno ukvarja s svojim konjičkom - manekenstvom. Za dodatni zaslužek - od posamezne revije dobijo metlice manekenke 150 dinarjev — jo je pred tremi leti navduSl Toni Gaš^rič in od takrat do danes se je Martina z dokaj težkim poklicem že dodobra spoznala, fti piVih korakih na ozkem in dolgem odru ^ Metličankam pomagala Zorica Pesek iz ljubljanskega centra za sodobno oblačenje in od takrat si dekleta same pomagajo. Redno spremljajo modo, če imajo priložnost si ogledajo revijo in se - učijo. V ekipi metliških manekenk so razen Martine Jurejev-čič še Neda Zorič, Marija Tome in Nevenka Judnič. ,,Kako se med revijo počutim? Pred tremi leti je bilo precej težko. Vedno se mi je zdelo, da vsi gledajo le mene, in ne izdelke, Id jih nosim. Po vsaki reviji sem se tudi na ulici ali v tovarni počutila nelagodno. V začetku so me zbadali tudi prijateljice in prijatelji, sedaj pa so se vsi navadili na moj hobi in mane-kenstvo se mi je močno priljubilo. Kaže pa, da se bom od mane-kenske brvi poslovila, kajti moj konjiček bo poslej - šola." Hvali naj delo Prejšnji četrtek je imel metliški komite občinske konference ZKS s koordinacijskim odborom za stabilizacijo pri OK SZDL Metlika skupno sejo, na kateri so razpravljdi o nalogah na področju gospodarske stabilizacije. Na sestanku so poudarili, da so v marsikateri delovni organizaciji že vidni spodbudni uspehi, po nekaterih pa so še vedno tam, kjer so bUi na začetku stabilizacijske poti. Poudarili so, da bi morali ukiniti „papirne" uspehe in hvale, kajti tudi to bi bil en korak k stabilizaciji. Poslej naj bi v vseh organizacijah izpolnjevali naloge, ki so si jih zastavili in se izkazovali le s konkretnimi uspehi. . Spregovorili so tudi o sprejemu družbenega načrta metliške občine, ki je nekoliko v zaostanku, o zakonu o združenem delu in o skupni in splošni porabi za prihodnje leto. lovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, v katerih je včlanjenih kar 350 mladincev in mladink. Po ostalih petnajstih osnovnih oiganiza-ciiph so izvedli korenite spremembe, saj so se skoraj vse ravnale po resoluciji 9. kongresa ZSMS. Žal je nekaj tudi takih aktivov, ki so reorganizacijo izpeljali le formalno in se sploh ukvarjali le s „tipkanjem", namesto da bi se lotili pravega dela. Razveseljivo je predvsem to, ker so se v nelčaterih organizacmh lotili načrtnega izobraževanja, tato da so v enem letu dobili dobre, mlade družjjenopolitične delavce. Zato de-l^ati pri volitvah v predsedstvo občinska konference ne bodo imeli težke izbire. Po volitvah bodo spregovorili o delu v mladinskem klubu. Nekateri pravijo (tisti, ki v glavnem „delajo" po gostilnah), da mladinsko delo ovira predvsem mladinski klub, češ da si ga ne morejo razdeliti? ! Da to ni res, so dokazali člani metliškega foto-kino kluba, poslej pa se bodo v klubu zbirali tudi člani bebkranjskega aorokluba. USPELA REVIJA Podjetji Beti in Komet sta pripravili prejšnjo soboto modno revijo svojih kolekcij. Na prireditvi so kot manekenke in manekeni nastopali dekleta in fantje iz Kometa in Beti, večer pa so popestrili gostje Tatina Gros, Edvin Fliser in Silvester Mihelčič. Vezno besedilo je bral Toni Gašperič. Na prireditvi je bilo veliko Metličanov in prebivalcev iz okoli-^h vasi. Lepi obisk je dokaz, da podobne prireditve ljudi zanimajo. List za vsakogar »Dolenjski list« Zgodba o kruhu Te dni me je v Metliki ustavila nekdanja Sošolka. V obraz je bila nekoliko bleda in sploh, ženska je bila zelo razburjena: ,^li si predstavljaš to nesramnost? " Znanka me je ogovorila, ne da bi me pozdravila. „Poglej na uro: dvanajst je, pri nas v Metliki pa že spet nimajo kruha. Pa ga imajo, vem da ga imajo! V samopostrežni ga skrivajo pod pultom. Pol ure sem jih prosila, naj mi prodajo pol kilograma, pa niso hotele. Zakaj ne napišeš članka o takem nevestnem ravnanju metliških trgovk? Veš, ob 14. uri bodo kruh zopet imele. Ravno tako se je zgodilo včeraj Pr^la sem ob 13. uri in zabrusile so mi, da kruha nimajo. Uro kasneje, ko sem se slučajno še enkrat oglasila v samopostrežni, pa so ga imele. In tudi dobila sem ga. Da, pod pultom ga skrivajo, in kot kaže, bom morala poslej po službi celo uro čakati zato, da bom ob 14. uri dobila -kruh." Kasneje sem se hotel o nenavadni zgodbi sam prepričati. Povprašal sem nekaj metliških gospodinj, kako so zadovoljne s preskrbo s kruhom. Nekatere pečejo kruh doma, za druge kupujejo v jutranjih urah babice, precej pa jih je znankino pripoved potrdilo. Čez leto dni naj bi dobil metlic zdravstveni dom nov prizidek s 650 kvadratnimi metri uporabne površine. Investitor prepotrebne-ga objekta je združeni zdravstveni dom Novo mesto. Na sliki: delava metliškega TGP pri polaganju zadnjih metrov betona za temelje. (Foto: Janez Pezelj) Sprehod po Metliki PROGRAMI ZA LETO 1976 -IVedstavniki samoupravnih interesnih skupnosti razlagajo te dni delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela svoje načrte akcij in dela v prihodnjem letu. Med delavci vlada za programe veliko zanimanja, kar kaže, da bo dobilo družbeno dogovarjanje nove razsežnosti. TATOVI IN POKOPALIŠČE -Nemalo ljudi se pritožuje, da izginjajo z njihovih grobov novoposajene rože, ki naj bi krasile grobove ob bližajočem se dnevu mrtvih. Nepridipravi bi bili lahko obzirnejši vsaj na pokopališču. MRTVILO NA VASI - Tudi po tistih vaseh, ki imajo gostilne ali kulturne domove, le-ti samevajo: malokdaj se zgodi, da imajo v njih kulturne programe. Ker pa imajo po vaseh kar precej avtomobilov, se prebivalci vozijo na prireditve v Metliko, ki pa se s kulturnim življenjem ne more ravno pohvaliti. GOSPODARSKI NACRT 1976 -Pristojne službe v Beti že nekaj časa izdelujejo gosTOdarski načrt za leto 1976 po tO^ in za podjetje v ce- loti. (jrospodarski načrt oblikujejo tako, da bo vsak delavec lahko spremljal izpolnjevanje plana in videl uspehe svojega dela. KOSTANJ IN POLHI - Če popoldan stopiš v gozd, srečaš kar precej ljudi, ki nabirajo kostanj. Nekateri občani se ponoči s pastmi spravijo celo na polhe. Kjjub temu da je v okoliških gozdovih veliko polhov, se metliški lovci do sedaj še niso izkazali. novo vino in metlicani Jesen je in novo vino marsikomu zmeša glavo. Pa se zgodi, da človek okajen vozi avto in ga zaustavi miličnik: „Tovariš Met ličan, bomo pihali? " Metličan: „Tovariš miličnik, ne, sedaj bomo -bruhali." K metliški tednik DOLENJSKI LIST 119 Klubov OZN. To srečanje, ki bo imelo delovni in slavnostni značaj, bo prav tako namenjeno domačinom, kajti letošnji krajevni praznik bo potekal v znamenju jubi- v.«- J« oo ,?o^ Prva naklada je bila razprodana v nekaj dneh, številni bralci pa so posredovali nove podatke o zločinih, zločincih in njihovih žrtvah. Avtor je spet krenil na pot po sledovih črne roke, predv^m po Dolenjski. Nova in dopolnjena poglavja: Likvidatorske skupine morijo Pijavčanke, Zelimljan-ke in Gradiščanke Turjaška in velikološka tolpa Ivana Kožarja in Vinka Levstka Grosupeljski inkvizitorji Od Trebnjega in, Sentru-perta do Kostanjevice in Gorjancev Mirnopeška velika noč Zužemberške žrtve Med Brezovico in Logatcem Bralci, ki bodo naročili knjigo še pred izidom in jo plačali do 15. decembra, jo dobijo za 180 dinarjev, kolikor je bila cena prve izdaje. Po izidu bo cena zaradi povečanega obsega višja. Naročniki naj nakažejo denar po poštni položnici na račun št. 50101-603-45772 s pripisom „Za knjigo o črni roki", naročilnico pa pošljejo na naslov: Založba Borec, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. NAROČI LNI CA D L založba ^ borec Ime in priimek zaposlen stanovanje Naročam knjigo Po sledovih črne roke in bom vplačal do 15. decembra 180 din na žiro račun št. 50101-603-45772. PURAL - stanovanjsko strešno okno PODSTREŠNO OKNO NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO nerjaveči materiali — dvojno izolacijsko steklo — neoporečno tesnjenje — preprosto čiščenje — prilagojeno streham vseh vrst IZKORISTITE PODSTRESNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO OKNA pural LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM, M02N0ST NAKUPA S STANOVANJSKIMI KREDITI RUDARSKI ŠOLSKI CENTER neomejena subsidiarna odgovornost Izdeluje: J V. VE LE NJE JUGOSLAVIJA 63320 Velenje. Prežihova 3, tel. 850-422 20 ■ - „Vinjeta Barda lucundusa" Odlomek iz Knaueijevega (1613—1664) stoletnega koledarja s pravim naslovom CALENDARIUM OECONOMICUM PRACTICUM PERPETUUM (Praktičen trajno veljaven gospodarski koledar). Sistem napovedovanja vremena, ki ga je uvedel ta praded sodobnega vremenarstva, ima enako vrednost kot tako imenovana slepa, petdesetodstotna vremenska napoved današnje dobe. Poglejmo, kaj torej trdi za letošnji december: Oblačno, z meglo in snegom do 9., potem do 12. suho, do 27. pa mrzlo; tega dne dež; 30. in 31. lepo vreme. slovenski almanah76 vse, česar še ne veste, ali pa se nikakor ne morete spomniti 10. decembra izide knjiga, kakršne še nismo imeli. Pripravljalo jo je 800 Slovencev — 100 priznanih strokovnjakov in 700 bralcev. Na 320 straneh velikega formata z barvnim ovitkom vas bo „Slovenski almanah *76" presenetil s pestro, zanimivo in predvsem poučno vsebino: kako je nastal koledar — sami lahko napovedujemo vreme — stoletna pratika — kateri dan imate leta 2.(M)0 rojstni dan — celotni kitajski horoskop — kaj nam je prineslo letošnje leto — Izčrpen pregled vseh statističnih zanimivosti (42.600 podUitkov!) — pravnik vas brani — naučite se brati zdravniški recept — opis vseh držav sveta in vseh slovonekih mest — matematični priročnik — podroben opis poteka obeh svetovnih v€i|n — verjetni in neverjetni rekordi — reportaže z vsega sveta in domovine — fa^ton o znanem Slovencu — domača povest — biseri slovenske poez^e Itd. Cena „Almanaha" v prodaji bo 109 dinarjev, v predplačilu pa le 79 din. Nič čudnega torej ni, če vam svetujemo, da se odločite za slednje. Izrežite naročilnico, nalepite jo na dopisnico ali vložite v pismo ter izpolnjeno pošljite na naslov: ČGP DELO, prodajna služba, Tomšičeva 1/III, 61000 Ljubljana a IZPOLNITE SEDAJ! NAROČILNICA V Nepreklicno naročam ,,Slovenski almanah 76" Cgp delo prodajna služba 61000 ljubljana Tomšičeva 1/III Priimek in ime Kraj, ulica Poklic Datum Podpis VSE O VSEM - SLOVENSKI ALMANAH 78 DOLENJSKI LIST SL 43 (1370) - 23. oktobra LICITACIJA! SOP - specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, Gasilska 3 '^3zpisuje licitacijo za naslednja osnovna .sredstva: 1. kombi zastava 430 k, letnik 1971, karamboliran, izklicna cena 6.000 din- 2. kombi imv 1600 s, letnik 1973, zgorel, izklicna cena 3.000 din- 3. kombi imv 1600 s, letnik 1970, v voznem stanju, izklicna cena 6.000 din. Vozili pod 1. in 2. sta v DE Kostanjevica, Malence 3, pod 3. pa v Krškem, Gasilska 3. Javna draž^)a bo v torek, 28. 10. 1975, ob 11. uri na krajih, jer se vozila nahajajo. Ogled je možen dve uri pred pričet- \kom licitacije. - _______J PROSTA DELOVNA MESTA! KRKA, farmacevtika, kemija, zdravilišča NOVO MESTO ■"azglaša naslednja prosta delovna mesta v Zdravilišču DOlenjske toplice 5CASERJA 3 kuharjev in administratorke '^^goji za zasedbo: priučen maser s 6 meseci prakse ^ končana 3—letna gostinska šola in 1 leto prakse končana 4—letna administrativna ali ekonomska srednja wla in 2 leti prakse 'kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, prosimo, da pi-SfTiene |x>nudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepisom v ^ 15 dni po dnevu objave pošljejo Kadrovski službi jetja v Novem mestu. Cesta komandanta Staneta 19. BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? HP TALIŠ belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 yubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SAMDOLIN PX 65 ® 'Mednarodni sloves ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki iskano sredstvo za dolgoletno zaičito lesa ^ odporen proti vremenskim •»»iiva «»uži ^HTEV osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah AJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORA SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ZALEG PROSTA DELOVNA MESTA! ^ izvršni odbor TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI občine Novo mesto razpisuje naslednja prosta delovna mesta za novo športno dvorano: 1. UPRAVNIKA ŠPORTNE DVORANE - pogoj višja ali srednja šolska izobrazba 2. OPERATER IN VZDRŽEVALEC NAPRAV -» pogoj kv kurjač 3. ADMINISTRATOR — ekonomska srednja šola 4. 3 DELOVNA MESTA SNAŽILK z voljo do dela in smislom za higieno P od zap. št. 1., 3. in 4. je obvezno 2-mesečno poskusno delo. Stanovanj ni. Prednost imajo prosilci iz Novega mesta in bližnje okolice. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PROSTO OELOVNO MESTO! ŠOLSKI CENTER BREŽICE Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJA v internatu Pogoji: 1. višja izobrazba - smer domska vzgoja ali 2. višja izobrazba - pedagoška smer Kandidat mora obvladati slovenski jezik Pismene prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. PROSTA DELOVNA [VIESTA! Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem „GORJANCI" Novo mesto — Straža ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA TAHOGRAFSKO SLUŽBO 2. REFERENTA ZA GORIVO IN MAZIVO. Pogoji: Pod tč. 1. in 2.: končana srednja šola prometne smeri ali ekonomska srednja šola in tri leta prakse v špediciji. Odslužen vojaški rok. LICITACIJA! TAM Maribor TOZD „BELT", Črnomelj razpisuje javno dražbo za osnovno sredstvo TOVORNI AVTOMOBIL TAM - 5000, leto izdelave 1966, registriran in v voznem stanju. Javna dražba bo v tovarni „BELT", Heroja Starihe 17, v torek, 28. 10. 1975 ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11. uri za zasebnike. Ogled vozila vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. ure. LICITACIJA! INUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA SAVA KRŠKO bo prodala na ustni licitaciji dne 27. 10. 1975 ob 9. uri v upravi delovne organizacije v Gasilski ulici 4 nakladalnik Zettelmayer 0,30 m3, potreben manjšega popravila, za izklicno ceno 15.000,00 din, ter razne elektromotorje. Ogled nakladalnika je možen vsak dan v kamnolomu Gunte. Prometni davek plača kupec. PROSTA DELOVNA MESTA! Najmlajši slovenski tednik „7D" vabi k sodelovanju ORGANIZATORJE IN POSPESEVALCE PRODAJE za območja Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Primorske, Bele krajine, Posavja, Zasavja in slovensko obalno območje. Prednost imajo upokojenci z lastnimi avtomobili in komercialnimi izkušnjami. Možnost dobre stimulacije v honorarnem delovnem razmerju. Potni stroški (kilometrina! in dnevnice so zagotovljeni posebej. Ponudbe pošljite na Uredništvo „7D", Maribor, Svetozarev-ska ul. 14. Na pi*osl£ivo! Pripravljalni odbor ZBORA AKTIVISTOV v DOLENJI STRAŽI, ki bo v nedeljo, 26. oktobra 1975, ob 10. uri z odkritjem SPOMINSKEGA OBELEŽJA in kjer bo govoril predsednik predsedstva CK ZKS tovariš France Popit, organizira BREZPLAČNE AVTOBUSNE PREVOZE po slednjem razporedu: na- VOZNI REDI ZA NASLEDNJE LINIJE ZAGRADEC - ŽUŽEMBERK - STRAŽA 1 Km Postaja 8.45 O Zagradec 9.00 9 Žužemberk 9.30 26 Straža PREVOLE - HINJE - PODTURN SKE TOPLICE-STRAŽA - DOLENJ- 8.30 0 Prevole 8.35 6 H inje 8.50 16 Dvor 9.05 21 Podturn 9.15 31 Dol. Toplice 9.25 35 Straža CRMOSNJICE STRAŽA 9.00 O 9.10 6 9.20 8 9.30 12 - POLJANE - DOL. TOPLICE - Crmošnjice Poljane Dol. Toplice Straža URŠNA SELA - DOBINDOL - DOL. TOPLICE -STRAŽA 9.00 O Uršna sela 9.10 6 Dobindol 9.20 10 Dol. Toplice 9.30 14 Straža BIRCNA VAS - SMIHEL - STRAŽA 9.00 O Birčna vas 9.05 5 Šmihel 9.20 15 ' Straža KOSTANJEVICA - ŠENTJERNEJ - DOBRAVA -PREČNA-STRAŽA 8.30 0 Kostanjevica 8.40 7 Šentjernej 8.45 .11 Dobrava 8.55 17 Kronovo 9.20 37 Prečna 9.30 41 Straža MOKRONOG - MIRNA - TREBNJE - STRAŽA 8.00 O Mokronog 8.15 11 Mirna 8.25 19 Trebnje 8.50 50 Straža TREBNJE - MIRNA PEC - BRSLIN - PREČNA - STRAŽA 8.45 O Trebnje 9.00 11 Mirna peč 9.15 21 Bršlin 9.25 27 Prečna 9.35 31 Straža DOBRNIC - SADINJA VAS - AJDOVEC - FRA- TA - STRAŽA 8.45 O Dobrnič 9.15 16 Sad inja vas 9.20 20 Ajdovec 9.25 24 Frata 9.30 26 Prečna 9.40 35 Straža PODGRAD - STOPICE - NOVO MESTO -STRAŽA 9.00 O Podgrad 9.15 6 Stopiče 9.25 8 Novo mesto 9.45 16 Straža GABRJE - RATEŽ - NOVO MESTO - STRAŽA O 9 15 23 8.45 8.55 9.05 9.25 OREHOVICA STRAŽA 8.30 8.40 8.45 9.15 Gabrje Ratež Novo mesto Straža MOKRO POLJE - RATEŽ - O Orehovica 4 Mokro polje 8 Ratež 26 Straža SKOCJAN - SMARJETA - KRONOVO - NOVO MESTO - STRAŽA 8.35 8.40 8.45 8.55 9.10 9.20 9.30 O Skocjan 4 Zbure 7 Šmarjeta 13 Kronovo 24 Novo mesto 30 Prečna 34 Straža Iz Novega mesta bodo vozili avtobusi vsake pol ure z avtobusne postaje od 8. ure dalje. Povratek po dogovoru. DOLENJSKI LIST 21 TED£NSW)le Četrtek, 23. oktobra — Severin Petek, 24. oktobra — Dan OZN Sobota, 25. oktobra — Darinka Nedelk, 26. oktobra - Lucijan Ponedel^k, 27. oktobra - Sabina Torek, 28. oktobra - Simon Sreda, 29. oktobra — Narcis Četrtek, 30. oktobra — Sonja LUNINE MENE 27. oktobra ob 23.07 — zadnji krajec BRESTANICA: 25. in 26. 10. ameriški barvni film Okusi Drakulino kri. BREŽICE; 24. in 25. 10. angleški barvni film Varuj se, ko te srečam. 26. in 27. 10. ameriški barvni film V vrtincu. 28. in 29. 10. ameriški barvni film Velika parada. ČRNOMELJ: 24. 10. barvni film Smešna je prva ljubezen. 26. 10. Dgffl SLUŽBO DOBI DVA FANTKA (stara: dve leti in pol, sedem mesecev) potrebujeta od 1. decembra dalje varstvo na dbmu. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Oglasite se na nastov: Marija Robek, Rrešernovo nabrežje št. 4, 66330 Piran. TAKOJ SPREJMEM v službo mlado, prikupno in samostojno dekle za natakarico v gostinstvu. Osebni dohodek 5.000 din. Ostalo po dogovoru. Javite se na naslov: Danica Deiak, Trg zbora odposlancev 70, 61330 Kočevje. Prosim za sliko (proti vračilu). STANOVANJA FANT IN DEKLE potrebujeta zaradi poroke enosobno stanovanje ali'garsonjero v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod šifro „NUJNO". TAKOJ VZAMEM V NAJEM dvosobno ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista. ZAKONCA brez otrok iščeta sobo s kopalnico (ali dve sobi) za določen čas, po možnosti Cesta herojev do mesta ali bližina. Prosimo, pokličite po telefonu 22-715 od 6. do 14. ure ob delavnikih, drugače pa 85-375. ameriški barvni film Simbadovo zlato potovanje. 29. 10. angleški barvni film Trojni odmev. KOSTANJEVICA: 26. 10. ameriški barvni film Los amigos. KRŠKO: 25. in 26. 10. francoski film Diabolic. 29. 10. francoski film Don Juan je bil žena. METLIKA: Od 24. do 26. 10. ■ ameriški barvni film Billyeva dva klobuka. Od 24. do 26. 10. ameriški barvni film Valdez maščevalec. 29. in 30. 10. jugoslovanski barvni film Odpisani. MIRNA: 25. in 26. 10. film Tajni agent 101. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 24. do 26. 10. francoski barvni film Veličastveni Belmondo. 27. 10. domači barvni film Derviš in smrt. Od 28. do 30. 10. domači barvni film Partizani. RIBNICA: 25. in 26.10. ameriški barvni film Nekoč je bil malopridnež. SEVNICA: 25. in 26. 10. ameriški film Zakaj te očka pušča samo? TREBNJE: 25. in 26. 10. ameriški barvni kriminalni film Dama in diamanti. * "PRODAM karamboliran avto Fiat 850 special. Informacije po telefonu (068)21 -512. PRODAM AUDI, letnik 1968. Menjam tudi za manjši avto. Naslov v upravi lista (2531 /75). PRODAM DKW F 12 v voznem stanju. Cvitičanin, Lebanova 3, Novo mesto. PRODAM RENAULT 8 z nekaj rezervnimi deli ali zamenjam za zastavo 750. Naslov v upravi lista (2543/75). PRODAM RENAULT 10, letnik 1968. Cena ugodna. Ogled ob nedeljah. Marjan Majcen, Šentjanž 6. PRODAM avto Skoda 100 LS, letnik 1970, mizarski skobelni stroj poravnalnik ter ročni brusilni stroj. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica. PRODAM traktor Fent 18 KS, hidravlika, kosa in plug. Pinterič, Arnovo selo, p. Artiče. PRODAM ah zamenjam za Z 750, W kurir s kasonom, registriran do konca leta 1975. Vozilo je primerno za graditelje. Marjan Re-Hp.k. Vina eorica 11. Trebnje. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972, prevoženih 52.000 km. Plačljivo po obrokih. Rajko Bevc, _ Dol. Toplice 75. UGODNO prodam AMI 8, letnik 1972. Plačilo v gotovini, na ček ali na kjedit. Herman Mlakar, Šentjernej 135, telefon št. 85-312. UGODNO prodam traktor Zetor (25 KM) s koso. Rudi Lopatec, Dobrava 36, Škocjan. KUPIM WARDBURG. Nastov v upravi lista (2570/75). PRODAM osebni avto Ford taunus M 12. Hladin, Ulica Majde Sile 4, Novo mesto. PRODAM PRODAM mizarsko kombinirko Le-vincibile C 35 komplet z dodatnim orodjem. Naslov v upravi lista (2525/75). PRODAM hrastove deske (5 cm) po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2530/75). PRODAM rabljeno spalnico. Ogled vsak dan popoldne. Hladnikova 5, Novo mesto. PRODAM 4 m3 drv po nizki ceni. Naslov v upravi lista (2536/75). MLADIČE (pse volčjake) prodam. Franc Sinko, • Gor. Brezovica, Šentjernej. UGODNO prodam garažo v Jerebovi ulici - pri sodišču. Milič, Ragov-ska 8, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen italijanski otroški voziček. Zagrebška 13, stan. 15, telefon 22-252 popoldne. PRODAM kosilnico BCS in obračalnik. Stane Miklič, Hudenje 1, Skocjan. UGODNO prodam mostno tehtnico. Franc Kokalj, Goriče 30, Golnik, Gorenjska. PRODAM rabljeno dvodelno in tro-delno okno, balkonska vrata ter kamin. Naslov v upravi lista (2567/75). POCENI prodam malo rabljeni zimski gumi 600 x 12 in navadni gumi 5,50 x 12 z zračnicami. Naslov v upravi lista. PRODAM BH 8, BH 4 in monta opeko za celo hišo. Naslov v upravi Usta (2569/75). PRODAM težak gumi voz (20-col-ski). Naslov v upravi lista (2573/75). PRODAM črno-beli televizor znamke Ei. Krže, Novo mesto, Mestne njive 9. ODDAM opremljeno sobo samski osebi Naslov v upravi lista (2520/75). USLUŽBENEC FIRME RNU RENAULT v IMV Novo mesto potrebuje dvosobno stanovanje s Kopalnico, kuhinjo in centralnim gretjem na periferiji Novega mesta z decembrom 1975 ali januarjem 1976. Ponudbe na Biro RENAULT Ljubljana, ftivoz 14, tel. št, (061) 24-425. ODDAM »bo in nišo. Plačilo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (25 32/75). SAMSKEMU oddam opremljeno centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Cesta herojev 33/a. ISCEM sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici Plačam za pol leta vnaprej. Anton Konda, Osoj-nik 17, Semič. ISCEM opevano sobo s souporabo kopalnice, po možnosti v centru Nov^a mesta. Nastov v upravi lista (2557/75). Motorna vozila (!■ STARO HI SO z vrtom in sadovnjakom ugodno prodam. Julčka Tržan, ^282 Koprivnica 20 pri Brestanici PRODAM manjšo kmečko hišo 10 km od Krškega z nekaj zemlje, zasjene s trto in drevjem. Dostop možen z avtomobilom. Anton Kos, Campova 13, Ljubljana. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Ce si želite trajen m 1^ spomin, stopite v zlatarstvo v Gosposko 5 v Ljubljani, poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! 11. OKTOBRA 1975 sem pri hotelu Kandija izgubil zlat prstan. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga vrne na naslov; Zdravko Mikec, Ragovska 1, Novo mesto. NAŠLI SMO damsko ročno uro pri Modni konfekciji KRIM, Novo mesto, glavni trg 29. Stranko; katera uro pogrea, prosimo, da se javi na gornji naslov. GARAŽO vzamem v najem. Slavko Sitar, Glavni trg 5, Novo mesto. DRAGEMU možu, očetu in staremu očetu IVANU GREGORČIČU iz Smolenje vasi 59 želijo ob praznovanju 70-letnice še mnogo zdravih in srečnih let hvaležni žena Pepca, hčerke Ivanka, Hermi-na in Jožica ter sinova Tone in Janez z družinami. DRAGI mami URŠKI TRAMTE-TOVl iz Ruhne vasi vse lepo za praznovanje ter da bi bila še dolgo med nami, želijo otroci z družinami. DRAGI in skrbni mami PAVLI KNAFELJC iz Žabje vasi za njen 80. rojstni dan vse najlepše, predvsem pa obilo zdravja, želip hvaležni otroci Jelka, Vinko in Vik- tor z družinami. MARICA KLOBUČAR, Uršna sela 63/a, opozarjam Ivana Klobučarja in Janeza Klobučarja iz Uršnih sel, naj prenehata z neresničnimi govoricami. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala. ESTILAl KMETOVALO! Sprejemam naročila za siluspuhalnike na 6 nožev, kakor tudi vse vrste puhalnikov in transporterjev (tekoči trak). Novost je tudi v tem, da lahko svoj stari udarni puhalnik spremenite v siluspuhalnik na 6 nožev. Cene so zelo konkurenčne. Naročila sprejema Kleparstvo Stuhec, Vo-jašniška ulica 23 (ob gL tržnici),' Maribor. IZDELUJEM vse vrste rolet, izvršim montažo in vsa popravila. Cene ugodne, dobavni roki po dogovoru. Naročite jih pri Lojzetu Medletu, Žabja vas 47 (pri transformatorju), Novo mesto. PRABABICI FRANČIŠKI PUCELJ iz Ribnice na Dol. za n^n 75. rojstni dan vse najlepše in veliko zdravja želi MANCA. Dne 9. oktobra smo se na pokopališču v Orehovici za vedno poslovili od naš^a dragega in nepozabnega očeta JAKOBA LUZARJA iz Cerovega loga Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh stali ob strani, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev^ in cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Prhnetovim, Volicovim, Jančarjevim ter Janževi-čevim, gasilskemu društvu Cterovi log, župniku za pogrebni obred, IMV Novo mesto, trg. podj. Dolenjka, Iskri Šentjernej in tovarni zdravil Krka. Hvala vsem, ki so se od pokojnika poslovili ter ga bodo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Terezija, hčerke Kristina in Dragica z družinama ter Tončka z možem, sinovi Jože, Tone, Franci, Stane in Viktor z družinami ter drugo sorodstvo Danes, 23. oktobra, mineva leto, odkar smo ostali sami z bolečo resnico, da je prezgodaj prenehalo biti srce naše ljube mame, sestre in žene FRANČIŠKE MURGELJ-OKLEŠEN z Gor. Kamene 12 s8,Naš dom je ostal praZtn, naša samota in bol večni Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: hčerki Jožica in Ivica, mož Jože, brat Janez ter sestre Marija, Ani in Joži KUPIM KUPIM novejši pisalni stroj. Janez Žibert, Nad mlini 27, Novo mesto. KUPIM izvrstne suhe gobe. Cena ni važna. John Voglar, poštno ležeče, Kostanjevica na Krki. KUPIM hiSo v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista v SPOMIN 26. oktobra bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj, komaj v 13. letu starosti za vedno zapustil nas dragi in nikdar pozabljeni sinlco in bratec RAJKEC LAVRINŠEK iz Gor. Pirošice Cas beži a ne celi ran. Te so vse globlje, žalost vse večja, naši srca polna bolečin. Hvala vsem, ki ga niste pozabili ter še vedno prinašate cvetje in prižigate svečke na tako prezgodnjem grobu. Neutolažljivi: mamica, ati, sestrici Olgica in Milenca ter drugo sorodstvo 571/75). POSEST PRODAM 35 arov zemlje na Zdolah pri Krškem. Informacije po telefonu 71-774. PRODAM ali dam v najem enosta-novanisko hišo z 2 ha zemlje. Naslov: Milka Trupej, Podgorica 3, Zabukovje pri Sevnici. ZAHVALA f Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in sestre JOSIPINE MAROLT iz Štefana pri Trebnjem se iz srca zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Trimo Trebnje, Donit Velika Loka in Galteks Ljubljana. Iskrena hvala dr. Jerneju Kranjcu in drugemu zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Trebnje, ki so pokojnici laj&li zadnje ure življenja, dekanu za opravljeni obred, pevcem ter ZB Trebnje. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Janez, sin Brane z družino, Ivan in drugo sorodstvo Štefan, 16. oktobra 1975 V SPOMIN STANETU METELKU 26. oktobra bo minilo leto dni, odkar smo te izgubili, dragi Stane. Naše življenje je ena sama velika žalost. Neutolažljivi tvoji domači ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža in očeta LOJZETA KOVAČA iz Trebnjega, Jurčičeva 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, poklonili vence m cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi ko-lelctivom m sindikatu Elektro Novo mesto - nadzorništvo Trebnje, Trimu Trebnje, Slovenijales, Supermarket in Viator Ljubliana ter razredoma 6.e Trebnje in V 3.b GTŠ Ljubljana. Iskrena hvala ^stram m zdravnikom ZD Trebnje, posebno dr. Kranjcu za trud m lajanje bolečin v času bolezni, godbi in pevcem, duhovnikoma za obred in tolažilne besede ter vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoča: žena Slavka, sinova Branko in Maijan ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča in sestra ANGELA MEGLIC roj. Pekolj iz Dol. Nem^e vasi pri Trebnjem Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti trovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dekanu za obred in postovilni govor, pevcem, dr. Henigu za lajšanje trpljenja, sosedom, KTO Dob, združenju obrtnikov Trebnje za pod^jene vence in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči otroci: Nace, Angelca, Marija, Amalija, France, Rezi, Veri, Jože, Vilko in Anica ter drugo sorodstvo ZAHVA LA Ob prerani izgubi naš^a ljubega, nepozabnega očka JOŽETA ŠETINE iz Dol. Gradišča se zahvaljujemo vsem, ki ste. ga spremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Posebno zahvato smo dolžni TOZD Gozdarstva Crmošnuce za poslovilne besede, delovni organizaciji leS' nega kombinata Novoles in podjetju Gorjanci za podarjene vence* Iskrena hvala zdravniku dr. Vladimirju Živkoviću, sosedom za pO", moč in podarjeni venec ter kaplanu Srečku Turku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Valči, otroci Valči, Jože in Janez tef drugo sorodstvo f DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, N® mesto — USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL® žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, " niča in Trebnje. j* UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni nik), Ria Bačer, Marjan Baucr", Milan Markelj, Janez Pezelj, Prime, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran Alfred Zeleznik. Oblikovalec priloge Peter Simič. t IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Preds^ nik: Slavko Lubšina. j. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na*?, nina 169 dinarjev, Dolletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM l®; ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni raču 52100-620-107-32000-009-8-9 j OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na dolo^% strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za j druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od •'•-jI 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/^1 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov. tli TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem , 52100-601-10558 — Naslov uredništva in uprave: 68001 N® mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-2*(j Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stav. ^ filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni fil^11 tisk: Ljudska pravica Ljubljana. 22 DOLENJSKI UST Št. 43 (1370) - 23. oktobra toio LJUBLJANA ot> 5-°°' ['flo, 13 nn ?-00» 10.00, Vionr!4"00' 15 00> ifcstS00' 23.00 in eni spored od 4.30 8-i° T^»%SS6 'K N. kak'n^ dobe->idni V1. Po čem? Jj&e. lfn^Vr4 23 11356 ■jSpo lS Vrnite, pa F V? Tf 12.10 Pted- Mitl Lojze u l ,Kraetijski ss82 ?če^: *°m®- Tii 13 30 ^m yino-; MedV, ^Poročajo M V$o. družino in 16.45 a»u- "z do-!l^eRTv',18'20 Iz IS^PS j»'«>čSc" 20-°.0 CUl pesmi m RjjjEŽICE K£SvM°^°BRA: » 16.35-16.45 sobnih h u tedna : Me 7? d°hodkov na klatil 16.45-17.00 ^U^^oddajl I [Je *0.47 JSojon vam l~yM ^ dasi je bila njih k 4 in ~ a °d vasi. Edini Janezek JjL. Varuha ali teta Urša ali l fck li • k^h^ t^aK- *me^ nikogar v vojski, S °C0K?Pa n* sešel z Jančari- :^r^cuzaffmom ;K>«iwrpri2,doma po °Pravkih- CS.1 Se o. fn ^panu. ■t^riC(j J razveselil župan, ki je P°dp°ra. Da ne bo '.Ai^jne') «a e tako preveč potov, V ii^5^r*Pravljen° trdo besedo v'11 nk* tep-, ne ^om nosil!" Ali sam ČvjUb»l žneke1, ampak j® spravil V1^11 Ra£Ti' da j° Pošteno l ^lli 0 ibirJ a Jt bll° S1301' ko se Je W>lvtčL\akoSorekli^t i V, ^Odiu c; Zat° si je naročil še dorny ^ neko^ko vinski Ko ni več hodil med hišami in ni srečeval ljudi, ki so se vračali s polja, ko ga je zakril gozd, je začel počasneje stopati. Vroče je bilo in vino ga je grelo. Snel je klobuk in začel razmišljati: Alibi ji nesel sam ali poslal Lojzo? „Begunca ima, zato je moška in ne pošlje več pome," In jezil ga je ta begunec Roman in peklo ga je, če je Lojza omenil, da se Jančarica pohvali z njim. Toda v vinski razgretosti je pozabil jeze in priidjuvala se je stara ljubezen na vrh. Silno si je zaželel govoriti s Franco. pOjdem, nalašč.:' Vsi lepi SQ obstali pred njim. Ali spet se -jC- ZSVeđel, kako ga je zadnjič odslovila, in sklenil, da pojde, pa zato, da ii pove, kar zasluži. Tako je omahoval med ljubeznijo in sovraštvom in ni vedel, daje sovraštvo le plod ljubezni, in prav ničesar ni dognal. Koje pa stopil iz gostih ulic grmovja, se je posvetila pred križem nad vasjo lučka. Ko jo je zagledal, je ie kratko pomislil in takoj sldenil, da gre k Jančarju s polo. Morda varuje ona, ko je bila včeraj pri molitvi, in tako bosta sama, je premišljal. Če je pa ni doma, nič ne de. Morda še bolje, Z dolgimi koraki je krenil pod vasjo, da se je ognil ljudi, ki so šli na hribček, in ko je Lojza komaj začela z vero, je France vstopil pri Jančarju, Potoma je utegnil še preudariti, kako se znese nad Franco, V- hiši je bilo mračno. Samo lučka je brlela pred podobo, pod njo je sedela Franca, Janezek je spal na klopi in imel glavo na njenem naročju, ,,Na, tole je dal župan," je France brez pozdrava porinil polo na mizo. „Marija, kako sem se te prestrašila," je vzkliknila Jančarica, položila Janezkovo glavo na klop in iskala žveplenk. „Saj se me je tudi treba, ki sem za biriča." Jančarica je prasknila in vžgala svetilko ter mu na to ni odgovorila. „Kaj pa je? " je šla k mizi. „Kaj? Podpora, ki je. ne maraš. Tri krone na dan; je bilo že vredno, da sem se trudil in bil za to ozmerjan." Franca je pogledala Matica v obraz in videla, da kipi iz njega vročica in da ima stisnjene ustnice. „France, lepo te prosim!" Stopila je predenj in sklenila roke ter ga mirno gledala. France je imel pripravljeno psovko, kakor si jo je izmislil po poti, da ji jo bruhne v obraz za slovo. Toda ko jo je videl pred sabo, je pozabil psovko in sedel na Idop. Počasi je sprsvil iz sebe: „Oh, Franca, zakaj je tole med nama? " Jančarica se gaje skoro prestrašila. „I, kaj? " je vprašala naglo in se sramovala svojega vprašanja, ker je vedela bolje kot France, kaj je med njima. „Sdj veš," je rekel France in gledal v tla. Jančarica je sedla na klop. Po kratkem molku je začel France: ,,Zmeqat sem te prišel, da veš, zmerjat, ker si me zadnjič napodila kot malovred-nega hlapca. In sedaj sedim tu za vrati na beraški klopi in mi gre na jok. Ali mi je narejeno ali kaj? France je dvignil glavo in gledal s priprtimi očmi. Jančarica mu ni umaknila pogleda. Nekoliko v zadregi je izpuknila iz rute seneno bilko, ki se je bila med klajo zapičila vanjo, in začela važno: ,J*otrpiva! France, ti nimaš družine in zato ne veš, kaj se pravi vzeti šestero otročičem očeta. Ne zameri mi. In nekaj drugega je še. Ali te ni klical župnik? " „Župnik? " je povzel France. „Mene je in me prijel zavoljo pohujšanja. Se je že našel dober človek, ki naju je obrekoval pred njim in mene bolj nego tebe. France je skočil kvišku. „Kdo je, kdo? Povej! O!" Zaškripal je z zpbmi. „Ne vem ga in ga ne slutim. Potrpiva! Vse pride na dan. Sedaj veš, zakaj ne smeš k nam." ,,Nalašč, sedaj pa nalašč, vsak dan pridem! Bom videl, komu je kaj mar." „Ne bo te, zato te ne bo, ker vem, da me imaš rad. Zbogom, France! Pojdi! Vsak hip bo molitev končana." ,^4e grem! Vpričo vseh bom tukaj!" Franca je vs^a in ga prijela za roke ter mu jih stisnila: „Ne boš, ne, L^ko noč!" France sam ni vedel, kako je prišel na dvorišče. Tam mu je zašepetala s praga Jančarica, ko je slišala brbljanje otrok, vračajočih se od križa: ,,Že gredo! Skrij se!" France je izginil za podom. VIII Prav ta večer, ko je prinesel France plačilno polo k Jančarju, se je zgodilo pri Golobovih nekaj takega, kar se ni še, odkar je bila na tramu v hiši vrezana letnica 1727, to ie nn je bila doma FranrV^, JrJ jg jniela za fanta Matija, Golobovka je obirala pesno in zelnato perje na njivi. Pride mimo Pikona, „Mati, ali vam piše? " „Kdo? " se je sklonila kvišku Golobovka in vrgla perišče listov v koš. no, Matija Goijančev." „Kaj bi nam pisaril? Saj ni naš!" ,J4ekoliko je že vaš, če je vaša njegova," je usekala Pikona Golobovko in pomežiknila.' Golobovka je zardela in ujezilo jo je. „Njegova! To ste jeziki! Ce le pregovori s kom, je že njegova. In na našo imate posebno piko." „Meni je vseeno, če je vaša ali čigar si bodi. Ljudje si pa tako namigavajo, da boste zibali, preden mine vojska." Golobovka je prebledela. Nagjo se je sklonila v zelnik in govorila v tla: „Pikona, je že prav! Le snedaj dobro ime — pride povrnjeni dan za vsakega. Obrekljivci — le, Golobovka je jecljala in roke so seji tresle; ko je trgala liste, so ji padali na tla. Počasi je dvignila glavo. Pikone ni bilo več, izginila je za koruzo. DOLENJSKI LIST 23 Wj^obrol975 Kapitan na kopnem Pravzaprav je naključje, da Boris Andrijanič, magister farmacije in generalni direktor tovarne zdravil „Krka", ni mornar. „ Veste," je rekel, ko me je sprejel v svoji preprosto opremljeni pisarni, ki jo kra-si samo nekaj starinskih far-. macevtskih posod^ „moj rod izvira iz Bakra. Ze od njega dni so bili vsi*pomorščaki, moj oče pa je bil bolj bole-hen in so ga poslali na kopenske šole - v farmacijo. Oče je v Novem mestu odprl lekarno in tako sem se že zarana seznanil s farmacevtskim prahom, kar naj bo tudi delen odgovor na vaše vprašanje, ali mislim, da bi bil lahko tudi uspešen direktor, če o tem sploh lahko govorimo, tovarne, ki se ne bi ubadala s farmacevtiko. Najbrž bi lahko bil, vendar je naključje hotelo, da sem bil že od malega bolj ,na ti' z zdravili." Ljudje pravijo, da je „Krka" Boris Andrijanič in Boris Andrijanič „Krka". Ljudje pravijo, da je Andrijanič eden od tako imenovanih železnih direktorjev, vodilnih ljudi, ki znajo dobro krmariti, ne da bi kdo čutil trdo roko, govori se, da je Andrijanič doslej še vedno našel čas za pogovor z vsakim delavcem tovarne „Krka", ki si je to zaželel Kaj meni o tem Boris Andrijanič? „Stvar je zelo preprosta," z nasmehom odgovarja sogovornik, se za trenutek opraviči, ker mora dvigniti_ eno od dveh telefonski slušalk, in naveže: „V očetovi lekarni sem velikokrat pometal ali brisal prah. Ko se je tam nekje leta 1949 rodil zarodek sedanje ,Krke', nas je bilo 8 ali 10. Vsi smo vse delati, bili smo ena duša ifi teh. Danes ima Krka okoli 2.500 zaposlenih, je po velikosti tretja farmacevtska tovarna v Jugoslaviji, osnovno vodilo pa je še vedno isto. Timsko delo, pravi ljudje na pravem mestu, dogovarjanje, stimulacija. Skrivnosti uspešnega direktorja, uporabljam vaš izraz, ni. Če so stvari dobro in pametno zastavljene, je edino direktorjevo deb skrb, da se stvari med sabo ne prehitevajo, da gre razvoj skladno naprej Seveda moraš imeti pregled, z vsem moraš biti na tekočem, važen je odnos do ljudi, vendar sem imel tudi srečo: Slovensko ljudstvo je delovno ljudstvo, kadar ve, kaj in za kaj mora delati. Direktorji pravzaprav nismo potrebni, če gre vse prav, delo imamo samo takrat, ko gre kaj narobe, ko kje kaj zaškriplje, ko je treba kaj uskladiti. Ne morem reči, da nimam veliko dela, vsak dan sem ob 6.15 v službi, papirje in polno glavo misli odnašam tudi domov, vendar rad delam, nerad pomislim na čase, ko bom moral izpreči. Lahko rečem tudi, da sem srečen direktor, ,Krka' ima namreč še vedno tisti ustvarjalni zagon, še vedno take ljudi, kot so bili tisti, ko nas je bila peščica. In zaradi tega človek tudi toliko raje dela." Ob letošnjem dnevu borca je predsednik republike odlikoval magistra f^armacije Borisa Andrijaniča z redom dela z rdečo zastavo. To odličje podeljujejo posameznikom, piše med drugim suho v obrazložitvi, za posebne zasluge, ki jih dosežejo v gospodarstvu, in za delo, ki je posebnega pomena za napreda družbe in dru^h -družbenih dejavnosti. l^RJANBAUER V nedeljo, 19. oktobra, so mladinci in gasilci pripravili v Dol. Straži prostovoljno delovno akcijo za ureditev okolice gasilskega doma. Čeprav je bila to mladinska akcija, se je je udeležilo staro in mlado. Več kot 50 občanov je vihtelo krampe in lopate: kopali so jaiice ob va^ poti, zabetonirali ^arpo pri gasilskem domu in urejali okolico novega spomenika. Vaščani so se res potrudili, da bo njihov kraj v nedeljo, ko bo tu zbor aktivistov novome^ega okrožja. (Foto: Maijan Maznik) Kam je izginjalo poliištvo iz NAiME? Za 37.310 din pohištva je odnesel Damše, raziskujejo pa še, kam ga je izginilo za nadaljnjih 26.500 din — Slaba kontrola omogočila kraje in poneverbe We«j Kaže,dajeDol.o»toj^| imena, kar fde L0(, 5.4O zjutI*^ j če. 1B. oktobra okrog Tokrat 50 tj I spet prišlo do trg? I slepem tiru s.^ 3l komotivo. bJl pa so Prenut tovornih M malo prej pripeljala ^ Zaloga. . • strojev°đ|Tof milto'KMpai« .JtltoBajS električne lokomo ^ jinar]«^ »°št^S31 kažejo, daje verjetno^ ODBIL VOGAL POSLOPJA »• oktobt^»^ jev škode. 13. oktobra doma smr.n°Babi^12 G°bifc 69-letna Majjajd je ^ pri Vinici. Babi* invalidka, je sla £otidvog lesenem balkon n0 in ^ je °P^0ana< kije bila pnstara lete^JvaP! ski steber. Stara BabiČ% no takrat zlo^13' - in PL je izgubila Skorotrimeuesijf.zlo|i»|) ; rišče. W pfc" 1 nik-in ie oble^V Kazensko ovadbo zaradi suma poneverbe je proti Ludviku Damšetu, staremu 38 let, iz Tomšičeve 13 v Kočevju, zaposlenemu v NAMI Koče\je, poslala pred kratkim kočevska postaja milice okrožnemu javnemu tožilstvu. Ludvik Damše je priznal, da je jemal v oddelku pohištva v NAMI razno blago, predvsem pohištvo, ga prodajal in izkupiček spravljal v svoj žep. . Blago iz NAME bo povedal, če se bo spomnil, da je vzel več. Tako še vedno ni pojasnjeno, kam je izginilo za 26.502,60 din razn^ blaga. Miličniki primanjkljaj v NAMI še naprej raziskujejo. J. PRIMC je dajal raznim strankam še za storjene usluge (na primer za popravilo svojega avtomobila) ali v zameno. Jemal je od leta 1972 do letos, ko so ga odkrUi, in v . tem obdobju oškodoval NAMO za 37.311,25 din. V NAMI je začelo zmanjkovati pohištvo leta 1972, ko je vodstvo 15 UKRADENIH HLAČ v noči na 20. oktober je bilo vlomljeno v Svil^ko delavnico Drage Drenski v Tovarniški ulici v Krškem. Nekdo je skozi razbito šipo prišel v delavnico, vzel 15 gotovih nlač, vrednih 6.000 dinarjev in izginil po isti poti. Storilca iščejo. Avto - liladilnili gorel Škode kar za 230.000 din Avto-hladilnik, last tovarne salam „Juhor" iz Svetozareva, se je 12. oktobra ob 23.35 vnel na parkirnem prostoru pred gozdarskim domom v Ribnici. Tisti dan je padal sneg, zato sta voznik Božidar ropo-vić in sovoznik Radosav Vujčić, oba iz Svetozareva, vključila napravo za gretje kabine. Komisija, ki je kasneje raziskovala vzrok požara, je ugotovila, da je kratek stik na tej grelni napravi povzročil požar. Tleti je začelo pod Vujčičevo posteljo, nato pa je požar zajel vso kabino, stroj in hladilno napravo. Šofer in sovoznik, ki sta takrat spala, s. se komaj rešila iz gorečega avta. Fopović se je prebudil, ko ga je že dušilo. Za gašenje požara so porabili več gasilskih aparatov iz postaje milice, enote JLA in gozdarskega doma, na pomoč pa so prišli tudi gasilci. Na srečo so požar omejili in hitro pogasili ter tako preprečili vžig ali eksplozijo 2GC-litrske« rezervoarja tovornjaka, ki je bil poln goriva. Rešili so tudi vseh 750 kg mesnih izdelkov, ki so biii ob požaru v hladilniku. Kljub temu je ogenj povzročil na raznih delili avta skupno za 230.000 din škode. J. PRIMC tega oddelka prevzel Stane Klun_iz Ribnice. Konec leta 1974 je znašal manko že nad 50.000 din. Ker od-delkovodja kljub opozorilom ni uvedel strožje kontrole in je manjkalo na tem oddelku 12. maja letos že za 63.813,85 din blaga in še zaradi nekaterih drugih zadev so-Kluna premestili na nižje delovno mesto. Nova oddelkovodkinja Katica Gorše je uvedla kontrolo in tako je bil v sodelovanju s postajo milice odkrit Ludvik Damše, ki je priznal, da je vzel za 37.311,25 din blaga, zatrdil pa je, da več ni vzel, oziroma TATOVI V TOPLICAH V Ča teških Toplicah se večkrat pojavljajo manjše kraje iz avtomobilov. Tako je tudi 17. oktobra nek pacient prijavil, da so mu vlomili v parkiran avto in odnesli rezervno kolo. Miličniki so takoj šli v akcijo in še isti večer so prijeli tri fante iz Zagreba. Osumili so jih te tatvine, preiskujejo pa tudi, če nimajo še česa na vesti. Isto noč je bil obkraden tudi Anton Godec, gost v zdravilišču, doma iz Metlike. Njemu je izginil kar cel fičko. Nemalo pa je bil lastnik presenečen, ko je drugi dan popoldne fička našel na parkirišču pred zdraviliščem. Nekdo se je samo odpeljal na izlet, potem pa avto „pošteno" vrnil. NI SLIŠAL VLAKA Nedeljski sprehod se je za 84—letnega Alojza Hočevara iz Loke pri Sevnici tragično končal. Vračajoč se s pijetnega sprehoda ob Savi proti domu je moral čez progo. Ker so bile zapornice spuščene, se je Hočevar sklonil in prečkal progo, ravno takrat pa je pripeljal vlak in ga odbil v jarek. Obležal je mrtev. Strojevodja vozečega vlaka je pešca opazil in mu dajal signale s pislanjem, vendar se ta ni umaknil, zato sklepajo, da Hočevar ^kka ni slišal. TURNIR TRETJE KATEGORNIKOV Šahovski klub bo konec, oktobra ali v začetku novembra organiziral turnir tretjekategornikov. Turnir bodo odigrali le, če se bo prijavilo najmanj 12 igralcev, ker v primeru ni možno osvojiti II. kategorije. Šahisti, člani kluba, ki inwjo III. kategorijo, se lahko vsak torek in četrtek od 18. do /i• ure v šahovskem klubu, in sicer a 30. oktobra. .p g Ssj s&sasi nogradu pffiol Okroga ^ katero bl 1^1 Banano je ukanila topla jesel „ z „ bana03"" Dolenjske Toplice: Zupančev bananovec se lahko po va Kadar se hoče poigrati narava, se poigra tako, da se vsi čudimo. Pted loatkim smo pisah o teličku, ki je imel na glavi čudne izrastke, objavili rnnoee slik. na katerih je bilo lepo videti, kako je liarava 12 !?9-ni-pirja oblikovala medvedji par, pse, hifc, avtomobil, pisali smo o tem, kako nas vabijo na ogled, kako te dni cveti bezeg... Ko pa nas je poklical Zupančev Jože iz Dolenjskih Toplic, njegovi izjavi kar nismo v jeli. Vabil nas je, naj si pridem ogledat, kako zori - banana. „Danes je stara že. pet let, pr> ^ pa jo imamo tri leta. Nihče ne e. **SI Top,,ci' topfrl kak« S^&'SfeŽL'Sl ho d»*° Mkaoi® ustrči PCT%®§1 i" ^'s^M Jože J« jibila P°5s^v wjW| V je^i, M »M" ,mV0 & p-',1 W- £?*>>•«! &» &«"'% pSuSl, n.n^iovec ? g3 <>0 |^f "I 11 v rirno^ dfli * ^ 1 'J£S>" napil- PROFESIONALIZACIJA PO REPIŠKO Kultura v Repičevi dragi ni in ni mo^a zlesti iz zibke, akoravno so se vneti posamezniki'trudfli postaviti jo na trdne in lastne noge. Pa se je oglasila Mara Repiška, bistra gjiava, da ne bi bilo pretirano trapasto, ako bi nastavili plačanega operativca, ki bi za primemo mesečno plačilo podpisoval pogodbe s poklicnimi gledališčniki za njih gostovanja, obešal plakate na plotove in v i2do^ena okna ter prodajal vstopnice osnovnim organizacijam sindikata. , tako je mogoče preki-iiiti mrtvilo, če je že jasno kot jutranja rosa, da zastonj noče nihče niti z nožnim palcem več migniti," je z več saj^ v grlu pribila Mara Repiška in s tem začela in zaključila morebitne pomisleke o potrebnosti ali nepotrebnosti plačanega operativca. Kultura pa se ni razcvetela kot preveč zrela banana. Kljub temu je bilo čutiti razloček med prejšnjim stanjem in trenutnim, in sicer se je kazal v tem, da je šlo skoraj tretjino\ sredstev, namenjenih kulturi, za plačo operativcu, ki je dvignil svoj glas in hripa-vo zahteval človeka, ki bi vodil tajnice in morebiti tudi blagajnik posle. ,J^i mi več živeti! Založen sem z dopisi in poleg tega moram voditi celotno knjigovodstvo. Ce me boste obiskali v norišnici, vedite, da kadim dravo s filtrom." Za operativca se je zavzela Mara Repiška in kmalu so stisnili v roke delovno knjižico tajniku, ki je v času premora posvečal ostanek svoje energije tudi temu, da je hodil na banko dvigat denar. Delovni ljudje pa so na plačilni -listi videli, da prispevajo za kulturo toliko in toliko od svojih bruto osebnih dohodkov, in so gledali doma domačo televizijo, včasih pa so odšli tudi na kakšno veselico s srečelo-vom. Na sestanku izvršnega odbora kulturne skupnosti se je nekega lepega sončnega dne popenQ tajnik^ ki je grozil s preselitvijo v drugo občino, če ne bo na mestu samem rešen problem s knjigovodjem. ' „Tako je nemogoče delati! Zavoljo preobilice dela po cele dneve ne vidim svoje družine. Tako rie gre več!" Drugi dan so bili v pisarni kulturne skupnosti vsi'trije: operativec, tajnik in knjigovodja. Če so še tako računali in premetavali denar, odmerjen za življenje kulture, jim je po vseh računanjih s pomočjo digitrona manjkalo 5000 dinarjev za redne mesečne osebne prejemke njim trem. TONI GASPERIC SMKT WA CESTI Učiteljica Dora Divjakiz *&££ in njen mož Danilo sta se 12. • bra hudo poškodovala v PiomeUU nesreči v Pesnici pri Mariboru, je med prevozom v bolnišnico-p legla poškodbam. Do nesreče J P šlo zato, ker je v avto, ki ga J, ^ Danilo Divjak, trčil avto z .. v Amida Asanija iz Kičeva. . avto je na ovinku zaneslo tajc , j zapeljal na levo stran cestesi Asafjj naproti vozeči D iva kov av . ^ in njegov sopotnik sta bila poškodovana. Tik za listom se lepo vidita dva grozda banan. Ena« ^ 'f Brežiška L-» 1 V» občina praznujeta • - .:.7 ■ v'"hi V f » *sk •' >'j %*i | ' • •'•'•?'- •: i- * "■ :i's 1 ; •< _ DOLENJSKnJSTj 125 Novom^ki juriš na slovenski vrh Jugoslovanski narodi proslavljamo v letošnjem letu eno svojih največjih in najpomembnejših obletnic — zmago nad fašizmom. Zmaga narodnoosvobodiln^a boja in socialistične revoluc^e v Jugoslaviji je pokazala vsem zatiranim in podjarmljenim narodom, da narod, ki je enoten in z jasnimi ci^i lahko premaga slehernega sovražnika. Tudi občani naše občine so prispevali svoj delež k tej veličastni zmagL V NOV je sodelovalo več tisoč borcev in aktivistov. Več kot 120 teh — so nosilci Partizanske spomenice 1941, sedem je narodnih herojev. V vsaki krajevni skupnosti spomeniki znanim in neznanim borcem NOV, govore o veliki ^ubezni slovenska človeka do svojega rodu in do svoje zemlje. Borci narodnoosvobodilne vojske in socialistične revolucije so bili tudi po zmagi nad fašizmom glavni akterji in nosilci najtežjih nalog pri krepitvi materialne osnove, in pri razvijanju novih samoupravnih socialističnih odnosov. Uspehi v gospodarski rasti občine v zadnjih 30 letih so vidni zlasti v naslednjih podatkih: Leta 1945 je bilo v občini zaposlenih le okoli 2i)00 ljudi. Ostali občani so se preživljali s kmetijstvom ali pa so odhaja li iskat delo drugam. Danes je zaposlenih preko 20.000 ljudi oz. 38 % vs^ prebivalstva. Preko 45 % od vseh zaposlenih je žena. Zadnji uradno znani podatki o narodnem dohodku na prebivalca govore, da je ta v naši občini 26.600 din (v SRS 24.800). Posebno hiter razvoj je občina doživela po otvoritvi ceste Ljubljana—Zagreb. Okno v gospodarski in drugi svet se je odprlo. Hitreje se je pričela razvijati obstoječa, posebno pa nova industrija. Ožja in širša domovina govori o gospodarskem čudežu v Novem mestu, ki pa ni drugo kot rezultat dela pridnih rok, znanja delovnih ljudi in velike ljubezni do Dolenjske ob Gorjancih in Krki. Novomeške organizacije združenj dela IMV, ISKRA, KRKA, LABOD, NOVO LES, NOVOTEKS, PIONIR in druge so dvignile občino iz gozdarske anonimnosti.^ Sadovi njihov^ dela so znani v ožji in širši domovini, pa tudi v svetu. Delovni ^udje temeljnih organizacij združenega dela v Novem mestu so vedno razumeli potrebo po hitrejšem razvoju tudi drugih območij v naši republiki in izven nje, posebno tistih, ki se štejejo za manj razvita. Tovarne v Vinici, Črnomlju, Suhorju, Mirni, Brežicah, Trebnjem, IHuju, Trebinju, Belem Manastiru in drugod govorijo o solidarnosti, odprtosti in povezanosti delovnih ljudi in občanov naše občine z drugimi. Tovarna industrije motornih vozil v Be^iji, Krke v Keniji, hotelski objekti Pionirja na Poljskem pa govorijo o sposobnosti vključevanja novomeškega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Velik napredek je čutiti tudi na področju turizma in gostinstva, vendar ta dejavnost v strukturi gospodarstva v občini še ne pomeni to, kar bi lahko in morala. Občanom naše občine pa je dobro znano, da je bilo ob hitrem porastu gozdarstva, posebno industrije - premato storjenega za hitrejši razvoj infrastrukture. V družbenem planu za obdobje 1976-1980 predvidevamo hitrejši razvoj srednjega šolstva, stanovanjske izgradnje, otroškega varstva, prometa, trgovine. Sedanji nivo industrije pa tudi družbenih služb bo možno dvigniti le z večjim angažiranjem materialnih sredstev in znanja za navedena področja- Analize razvoja samoupravnih odnosov v krajevnih'skupnostih, temeljnih organizacijah zdniženega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih govore, da je bilo v relativno kratkem času mnogo stoijen^a, obenem pa ti podatki obvezujejo samoupravne organe v vseh sredinah in družbenopolitične organizacije, da realizirajo nova ustavna načela povsod tam, kjer so še pomanjkljivosti. Aktivnost delegatov v občinski ^upščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti govori o poznavanju problematike v sredinah, a katerih delegati izhajajo. Zagotovitev trajnih materialnih virov za krajevne skupnosti bo zagotovo v še večji meri pospešila dek> občanov v krajevni skupnosti., V vseh sredinah samoupravni odnosi še niso zaživeli. Zato bo potrebno ustrezneje povezati delegate z vo-lilci, delegate krajevne skupnosti z delegati v temeljnih organizacijah združenega dela in z delegati v samoupravnih interesnih skupnostih. Bogate dosedanje izkušnje pri aktivnosti samoupravnih (H'ganov in družbenopolitičnih organizacij v občini so porok, da bodo zastavljeni cUji tudi v prihodnje uspešno realizirani. Vsem občanom iskrene čestitke ob občinskem prazniku in obilo uspehov tudi v l^ihodnje. JAKOB BERIC predsednik občinske skupščine Novo mesto V_ - A slavljenik praznuje, tokrat je jubilant novomeška občina — torej mi vsi, je navada, da se ozremo na prehojene poti, premagane težave in probleme, po drugi strani pa pribijemo, do kje smo prišli in kam težimo. Ob prazniku novome^e občine je treba torej napisati zgodbo z delovnim naslovom „Naša občina včeraj — danes — jutri". V tem zapisu bo govor največ o gospodarski poti območja, ki spada danes v meje novomeške občine. In že v začetku je treba podčrtati, da se te poti, s prispodobo bi jo lahko imenovah „po kolovozu do zvezd", ni treba prav nikomur sramovati. DEVETNAJSTO STOLETJE BOLJSE OD DVAJSETEGA! Seveda ob primerjavi nekdanjega in sedanjega ne moremo mimo časa po ppd in tik pred drugo svetovno vojno. Ce lahko za dobršen del novomeške zgodovine trdimo, da je bil ta del Dolenjske v preteklosti gosto naseljen, gospodarsko dokaj razvit in torej na sorazmerno visoki ravni razvoja, pa moramo za čas po prvi svetovni vojni povedati, da so gospodarske dejavnosti, ki so dajale kruh, počasi zamrle, večji pomen je ohranila le lesna industrija ter nekaj manjših industrijskih obratov. V stari Jugoslaviji sta bila Novo mesto in njegovo zaledje že med tistimi območji, ki so se najpočasneje razvijala in so ta pečat zaostalosti obdržda še dolgo po drugi svetovni vojni. Za bolj pregledno podobo tudi nekaj podatkov: leta 1939 je bilo na območju novomeške občine registriranih 29 manjših, večinoma industrijskih obratov (v zasebni lasti) s 1550 zaposlenimi, medtem ko je Novo mesto, torej njegovo zaledje, še sredi devetnajstega stoletja zaposlovalo več kot 2500 ljudi. Občuten korak nazaj! Zadnja vojna je Novemu mestu zapustila poleg grobov, objokanih vdov, otrok, mater in očetov le, če zdaj govorimo samo o gospodarstvu, nekaj tekstilnih obratov, žag, opekam ter lesnih in obrtnih delavnic. BEG V „BELE LJUBLJANE" Peščica delavnic seveda ni mogla dati kakšnega večjega gospodarskega učinka. Čas po vojni je bil čas obnove, čas udarniškega dela, ki seje trudilo ujeti korak z razvitimi slovenskimi in jugoslovanskimi območji. Kljub tedanjim velikim naporom pa lahko zapišemo, da novomeška občina prvih deset let po osvoboditvi, če smo natančni gre pri tem tudi za širšo Dolenjsko, ni bila deležna večjih vlaganj. Za tiste čase je značilno, da so se dela lačni ljudje odseljevali v industrijska središča na Gorenjskem, v „belo Z združevanjem sredstev je bilo nenadoma rešenih mnogo problemov razvoja novomeške občine, s samoupravljanjem so se sprostile in pokazale v polni luči ustvarjalne težnje delovnega človeka, nizale so se delovne zmage. V vseh akcijah je požrtvovalno sodelovala tudi mladina, še posebej v mladinskih delovnih brigadah, katerih najbolj dragoceni plod na Dolenjskem je avtomobilska cesta Ljubljana-Zagreb. Leto 1958^ bo večno zapisano v zgodovini novomeškega gospodarstva, saj je ravno avtomobilska cesta, to okno v svet, prekinilo životaijenje tega koščka slovenske zemlje. Takrat so se začele v polni meri razvijati tudi danes vodilne novomeške delovne organizacije, kijih pozna vsak Jugoslovan od Triglava do Gevgelije. To so Industrija motornih vozil, Krka, Novoteks, Novoles, Labod, Pionir, Iskra in še bi lahko naštevali. VE LELNIK RAZVOJA JE INDUSTRIJA Ljudje, ki so še do pred kratkim hodili „s trebuhom za lauhom" v druga slovenska središča, so našli zaposlitev doma, zaposlenost se je silovito večala, po letu 1958 se je narodni dohodek več kot podeseteril. Velelnik novomeškega gospodarskega razvoja' je postala industrija, danes lahko zapi^-mo, da zaposluje dobro polovico vseh delavcev in ustvarja več kot polovico narodnega dohodka. * Včasih pove podatek več kot lepo-rečje, zato naj malo spregovori še statistika. V stari Jugoslaviji in takoj po vojni je bilo v novomeški občini zaposlenih nekaj več kot 2000 ljudi. Ostali so se preživljali s kmetijstvom ali pa odhajali iskat delo v bolj razvite občine. Danes je v novomeški občini zaposlenih več kot 20.000 ljudi (desetkrat več kot po vojni ali pred njo). Drugače povedano: danes si samostojno slu- -ži kruh blizu 40 odstotkov"vsega prebivalstva novomeške občine, nekaj manj kot polovica vseh zaposlenih so ženske. ZA 2000 DIN PRESEŽENO SLOVENSKO POVPREČJE Še en podatek: leta 1965 je novomeška občina dosegla 255 milijonov dinarjev narodnega dohodka (5396 din na prebivalca), leta 1973 pa se je narodni dohodek dvignil na 1350 milijonov dinaijev ali 26.600 dinarjev na prebivalca novomeške občine. Zanimivo je tudi, daje bil leta 1965 povprečni narodni dohodek na Slovenca 8172 dinaijev, v novomeški pa, kot smo že zapisah, le 5396 dinaijev. Leta 1973 pa je Dolenjska s 26.000 dinarji narodnega dohodka na prebivalca že za skoraj 2000 din prehitela slovensko povprečje. Po vsem tem torej lahko pribijemo, da je bila novomešl^ občina še pred 15 leti po vseh merilih v slovenskih okvirih nepomembna in nerazvita, za zadnjih nekaj let pa je značilna izredno visoka stopnja gospodarskega razvoja, ki se še nadaljuje. Seveda umirjeno in z vsemi spremljajočimi pozitivnimi in negativnimi pojavi, ki so v današnjem trenutku značilni za celokupno jugoslovansko gospodarstvo. POLLETNI IZVOZ: 24 MILIJONOV DOLARJEV Kako stojimo letos? Družbeni proizvod se je povečal v prvem polletju za Industrijska podjela novomeške občine so v prvem letošnjem poUe^u izvozila za 24 milijonov ameriških dolarjev blaga, od tega 85 odstotkov na konvertibilna območja. Na seznamu izdelkov vodijo avtomobilske prikolice, pohištvo, farmacevtski izdelki in moške srajce. VSAK DESETI SE PELJE V AVTU Širši in bolj trdni temelji gospodarstva novomeške občine omogočajo seveda tudi hitrejšo rast družbene i" osebne življenjske ravni prebivalstvi To se kaže v življenju in delu ljudi iD podobi mestnih in vaških naselij. Skoraj vsak deseti prebivalec novomeSK občine ima avto, vsako tretje gospodinjstvo radio in televizijo, da go^ dinjskih strojev niti ne omenjamo. Uspešne investicije, sposobnost lavcev in strokovnjakov, pravilna pro* izvodna usmerjenost in dobra pro* metna povezava so pripomogli k bliskovitemu vzponu novomeškega gO' spodarstva. To je enotno mnenje. Čeprav so te vrstice napisane ob občinskem prazniku novomeške občine, ko bolj hvalimo kot grajamo, -ne moremo tudi mimo drugega enotnega mnenja: da so kljub hitremu vzponu novomeškega gospodarstva ostali nerešeni še številni problemi in težave, ki smo jih ob velikem posvečanju pozornosti samo eni stvari prezrli- I U 4^-4^ JK dobrih 21 odstotkov, število zaposlenih pa še za 700 delavcev. Danes je zaposlenih v novomeški občini več kot 20.000 ljudi, od tega 17iOO v gospodarstvu oziroma 12.000 v industriji, produktivnost pa se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za dobrih 14 odstotkov. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v novomeški občini so bili v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 23 odstotkov — v gospodarstvu zaslužijo povprečno če gremo do dinaija natanko, 3244 din, v negospodarstvu pa 4778 dinaijev. Ljubljano" ter še nekatera večja mesta. Zaostalo novomeško gospodarstvo ni imelo preobilice delovnih mest, zato ljudem ni bilo do tega, da bi se naseljevali v večjih občinskih urbanih središčih, po drugi strani pa je jasno, da zaostalo kmetijstvo ni moglo preživljati presežka delovnih rok. PRVA SVETLA 2ARKA: SAMOUPRAVLJANJE IN CESTA Prvi žarek svetlejše prihodnosti novomeškega gospodarstva je zasijal po letu 1950, po uvedbi samoupravljanja, ko so delavci vzeli upravljanje v svoje roke. SENCE, KI JIH BOMO ODSTRANILI Še hitrejši novomeški razvoj pr®^! vsem ovirajo premajhne zmogljivost srednjih šol, nerazvita komunalna o®' javnost, premalo mest v otroških vrtcih, šibka stanovanjska graditev« pomanjkanje strokovnjakov, nizk^ akumulativnost in še bi lahko kaj našli. Seveda je jutro pametnejše od vcče; ra, prehuda nestrpnost ni bila niko" dolenjska značilnost, vsi se zavedamo« da terja reševanje naštetih „kamno spotike" več časa, več organiziranost in ne na koncu več dela. Če pa se zdaj od želja spet vrnemo na letošnje leto, moramo udariti, da bo minilo (ob seveda vsaK' danjem in še bolj zavzetem delu vse|J delovnih ljudi) predvsem v priprav^'^ za sprejem družbenega načrta in gih dokumentov za razvoj med 19' in 1980. SE NAPREJ JE EDINO VODILO DELO! V družbenem načrtu, tem teme!)' nem dokumentu, bodo začrtan® osnovne značilnosti nadaljnjeS? družbenoekonomskega razvoja obč>* ne. Samoupravno načrtovanje je opr®' deljeno z ustavo, najmočnejšim orož* jem v rokah delovnih ljudi, ki se žujejo v temeljnih in dfrugih organiz®' cijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skup' nostih in drug^ samoupravnih organi' zacijah. Ob vsem tem pa je treba poudarit'« da je eden od bistvenih temeljev za reševanje vseh težav na področju vomeškega gospodarstva ter življenj' ske ravni delovnih ljudi prav narašča* nje produktivnosti dela. Kot je, da ni bojazni, da bi delovni ljuuj® novomeške občine zatajili ravno področju, na katerem so zasloveli vsej domovini. Zasloveli so namreč ^ delom. \ ]j«jvečja letošnja komunalna pridobitev v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice: nov leseni most čez Krko na Dolnjem Polju, ki so ga v septembru postavili vojaki. Mostovi • • • umirjajo hudo kri ^_______ —---- r ,v a tenrieljnem kamnu, ki ga je načelnik gene-staba JLA Stane Potočar v julijski soparici t ??^ie9a dneva borca vzidal ob razdrti ograji ie 3 '9r'šča, že raste novi dom JLA. Pionir-9radbeni stroji delajo brez oddiha, brezdelij10 vreme je za taka opravila kot naročeno. J ? daleč so že z gradbenimi deli, Novome-2 an' 'ahko le slutijo, saj je gradbišče — tudi r3di varnosti mimoidočih — ograjeno. Dom bo zgrajen prihodnje leto. etT>eljni kamen, ki ga je na drugem koncu °Ve9a mesta, v Ločni, v začetku oktobra polo-Predsednik republiškega komiteja za promet zveze Livio Jakomin, pa je pomenil začetek k a nie novega mostu čez Krko in dogodek, na .er.e9a so Novomeščani in z njimi vsi Dolenjci ^ nia leta nestrpno pričakovali. Most bo izredna Pomena za razvoj slovenske prometne mre-- razbremenil bo novomeško prometno ozko o in umiril hudo kri. Most bo zgrajen do kon-a 'eta 1976. boTretii objekt, ki se ga veselijo zlasti športniki, nik'2?660 namenu ze za letošnji občinski praz-osn 'e ve,'ka sodobna športna dvorana za grad-0 Š0,° »Katia Rupena", ki so jo pričeli laq Približno takrat, ko je Stane Potočar po-njeVemelini kamen za ^om JLA- Večno tarna-čar» P°rtnikov. športnih aktivistov in drugih ob-vem°V' Se zavzenr>ajo za zdravega duha v zdra- -j. te'esu, bo zdaj naposled utihnilo. Pisa6 tr' obiekte omenjamo na začetku tega za-stu 2at0, ^er so ^ vseb novosti v Novem me-trdit°t0V° naiP°membnejši in - tudi to smemo je J bodo bistveno vplivali na življenje danes Vse rai 17.000-„članskega" mesta, ki je poleg tocT r» srec"^e novomeške občine in nemara 2a ' o'enjske. Ne nazadnje gre pri teh objektih sku pridobitve novomeške krajevne delu ni?Sti kot največje v občini, o življenju in voa katerih nameravamo sicer povedati nekaj ec na tej strani. veliko delo preprostih ljudi javnost krajevnih skupnosti je bila tudi le-' v njihovem ustavnem letu, zelo plodna. Spet je bilo ustvarjenih za milijone novih skupnih dobrin, katerih sleherna bi bila lahko dokaz, kako znajo preprosti ljudje s svojim denarjem, materialom in žulji opraviti veliko delo zase in za družbo. Opravljanje komunalnih del je morda na spisku krajevnih skupnosti najpomembnejše, nikakor pa ne edina naloga. Kar vzemimo v roke njihove statute (žal še hudo pomanjkljive, ponekod jih pa še sploh nimajo - vendar o tem več kasneje!) in bomo prebrali: skrb za otroško varstvo in socialno skrbstvo, m loge na vzgojno-izobraževalnem področju (predvsem prilagajanje potrebam celodnevne šole), soodgovornost za kulturne zadeve, telesno kulturo in rekreacijo, sodelovanje pri utrjevanju sistema SLO in družbene samozaščite, skrb za varstvo okolja, zgodovinske in druge spomenike, urejanje naselij itd. Torej skoraj nepregledno dolga vrsta opravil, na katera prej krajevnim skupnostim ni bilo potrebno misliti ali pa so jim na pristojnih mestih mnoge od teh nalog hote prezrli. Ker je v vsaki krajevni skupnosti, vasi in gospodinjstvu pitna voda potreba in dobrina št. 1, najprej nekaj besed o novih vodovodih. Za praznik škocjanske krajevne skupnosti so odprli 10 km novega vodovoda v Zagradu, za več vasi so pred kratkim dokončali vodovod v krajevni skupnosti Bela cerkev, obsežno delo za zgraditev lokalnega cevovoda so zastavili Brusničani, najpomembnejša vodovodna dela pa so bila letos začeta v Suhi krajini. Gre za nekaj nad 6 km dolg vodovod od Prevol do Lazine ki bo dal pitno vodo še Ratju, Plešu, Hinjam in Hribu. V občini so izvedli posebno denarno akcijo, ki je omogočila kopanje vodovodnih jarkov v suhi in kamniti suhokrajinski zemlji. Zemeljska dela so opravljale tudi mladinske delovne brigade. Novih cest ni bilo zgrajeno veliko, pripomniti pa je treba, da je šel denar razen za redno vzdrževanje tudi za asfaltiranje. Novo, okoli 2 km dolgo cesto z dvema manjšima mostovoma od Pogancev do Ruperč vrha so zgradili vojaki; kako pomembna pridobitev je asfalt, pa v zadnjem letu vedo tudi v Birčni vasi. Prečni, Mirni peči in Biški vasi. Za zdaj je iz teh krajev izginil šele nadležni cestni prah, prebivalci pa računajo — njim se pridružujejo tudi Orehovičani — da bodo vsaj glavne ceste do Novega mesta kmalu asfaltirane. leto novih mostov Leto 1975 je tudi leto novih mostov. Začetek gradnje novomeškega smo že omenili. Z otvoritvijo novega mostu čez Krko v Dol. Polju, ki so ga zgradili vojaki (njihov tovrstni delež je le ena od mnogih oblik sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in občani), je bila odpravljena še zadnja posledica malone katastrofalnega deževja pred dvema letoma. Pri ribogojnici na Dvoru gradi nov prehod čez Krko žužemberška krajevna skupnost. Nekaj tednov obnavljajo tudi leseni most čez Krko v Mršeči vasi v šentjernej-ski krajevni skupnosti. Nakazujejo se tudi druge lokalno pomembne pridobitve: v Žužemberku bodo začeli graditi nov otroški vrtec, na Ajdovcu nadaljujejo gradnjo gasilskega doma, kulturni dom s prostori za družbene organizacije pa bo zrasel tudi v Gabrju. V Birčni vasi so zgradili večnamenski prizidek osnovni šoli, podobno pa nameravajo, graditi tudi v Podgradu. Povejmo še, da so krajevne skupnosti skrbele za pokopališča, da je v tem ali onem kraju zasvetila boljša elektrika itd. Podčrtajmo pa znova, da je bilo vse to in še marsikaj, česar nismo omenili, urejeno z velikim prizadevanjem občanov in njihovimi več kot hvale vrednimi prispevki v denarju, materialu in prostovoljnem delu. Dodati je treba tudi to, da bi bilo brez razumevanja delovnih organizacij za potrebe delavcev v kraju njihovega bivanja, torej v krajevnih skupnostih, uspehov precej manj. krajevne skupnosti „zakoličene" Kajpak se krajevne skupnosti niso ukvarjale zgolj s temi in druginrii dejavnostmi, ampak so veliko časa porabile za ustavno konstituiranje. Samoupravno organiziranje je marsikje teklo hkrati z organiziranjem Socialistične zveze po načelu, naj bo v sleherni krajevni skupnosti vsaj ena krajevna konferenca SZDL. Potrebe so narekovale prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti in rojstvo novih. V Novem mestu je SZDL začela akcijo, da bi iz sedanjih sosesk nastale samostojne krajevne skupnosti, ki bi jih na „mestni" ravni povezovala skupščina skupnosti krajevnih skupnosti. Novo krajevno skup-.nost so ustanovili na Uršnih selih. V sodelovanju z zavodom za izmero zemljišč in kataster bodo v novomeški občini v kratkem dobili tudi prvo pregledno karto z vrisanimi mejami posameznih krajevnih skupnosti. S tem seveda nihče nikogar ne sili v to, da bi se poslej zaprl v svoje meje, saj bo omenjena karta zgolj pripomoček pri zbiranju najrazličnejših podatkov. delegacije da in ne Delegacije krajevnih skupnosti delujejo, čeprav še ne dobro, mnogo večje težave pa so z delegacijami, ki jih morajo krajevne skupnosti pošiljati v samoupravne interesne skupnosti. Izkušnje kažejo, da te delegacije, ker so organizirane prek konferenc, ne morejo zaživeti. Ob tem še ni urejeno, kako naj v krajevni skupnosti delujejo delegacije TOZD in OZD. Pravilnemu delovanju delegatskega sistema v krajevnih skupnostih so napoti še mnogo neskladja, nemara pa je treba krivdo za tako stanje iskati tudi v premajhni zavzetosti, slabem po" znavanju stvari in tudi v slabi informiranosti delegatov in delegacij. Korenine takega stanja so spet v kadrovski šibkosti krajevnih skupnosti, saj mnogokje nimajo niti približno dovolj ljudi, primernih in sposobnih za opravljanje delegatskih funkcij. Na drugi strani pa je tudi res, da so se naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti po novi ustavi povečale, kadrovsko stanje pa se ni ustrezno izboljšalo, ampak kvečjemu poslabšalo. Zato se dogaja, d^ se odgovorne naloge kopičijo na ramenih posameznikov, kaj zmore en sam človek, še zlasti če v delegatski sistem ni vključen profesionalno, pa je najbrž že dovolj znano. Da bi pospešili dejavnost in funkcioniranje krajevnih skupnosti, se zlasti v večjih krajih ogrevajo za tako imenovane profesionalne tajnike. Omenjajo tudi možnost, da bi v ta namen ustrezno okrepili krajevne urade. Ljudje, ki bi vlekli dejavnost naprej, so v krajevnih skupnostih potrebni. Šele po njihovi namestitvi bodo marsikje prišli na tekoče s statuti in drugimi samoupravnimi listinami 7dai ko morajo tudi Spomenik na Cviblju pri Žužemberku z več kot 1.000 vklesanimi imeni padlih borcev in žrtev nasilja ima nenehno obiskovalce. CESTA - DARILO KRAJEVNI SKUPNOSTI — Dva kilometra nove ceste od Pogancev do Ruperč vrha v krajevni skupnosti Birčna vas so letos zgradili pripadniki JLA. Na dan otvoritve je po njej krenila množica udeležencev proslave. krajevne skupnosti programirati delo za daljši čas, ko morajo glede na nov način financiranja (družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje) pripravljati samoupravne sporazume za združeno delo, bodo profesionalci še bolj potrebni. cas za programe je tu Poslej bo možno - to zagotavlja tudi ustava — materialno osnovo v krajevnih skupnostih načrtovati trdneje in pogumneje kot do zdaj. Na podlagi tega izhodišča so krajevne skupnosti v novomeški občini že letos pripravile samoupravne sporazume in jih z letnimi delovnimi programi predložile v obravnavo in potrditev delavcem v združenem delu. Ker pa odločanje še ni povsem v rokah delavcev in ker so tudi same delovne organizacije letos v težavah in obremenjene z mnogimi drugimi obveznostmi, se to sporazumevanje ni povsem posrečilo. Za prihodnje leto predlagajo, naj bi sredstva združenega dela za financiranje krajevnih skupnosti izhajala iz bruto osebnih dohodkov na podlagi družbenega dogovora o skupni porabi. Najpomembnejše pa je, da krajevne skupnosti izdelajo razvojne programe, saj je samo tak program lahko temelj za dogovarjanje z združenim delom. Potrebno je vedeti, da bo delavec moral vedeti, za kakšno dejavnost gre in kolikšen delež bo sam prispeval za uresničevanje nalog. V krajevnih skupnostih so že ustanovili komisije za načrtovanje, ponekod pa tudi že izdelali razvojne načrte in jih ovrednotili. Samoupravne interesne skupnosti naj bi iz programov krajevnih skupnosti pobrale za lastno načrtovanje dejavnosti, ki so jih same dolžne razvijati. nic brez obveščanja! / Na koncu naj velja pozornost obveščanju. To v krajevnih skupnostih še ni dobro in marsikateri zatikljaj je treba pripisati zgolj slabemu (površnemu ali nepopolnemu) informiranju. Obveščeni morajo biti občani in jihovi delegati, saj lahko odločajo le tedaj, kadar imajo problematiko vsaj na dlani, če že ne v mezincu. Informiranje je možno na več načinov, od krajevno običajnega (oglasna deska, klicanje) prek tovarniških glasil do lokalnega pokrajinskega tednika Dolenjski list. Kaže pa, da se tega krajevne skupnosti še vse premalo poslužujejo, saj je med drugim znano, da pisana beseda včasih odleže za tisoč slabo pripravljenih sestankov. Obveščanje bi bilo mnogo boljše, ko bi imeli lokalno radijsko postajo. „Razlog več, da tako postajo v Novem mestu čimprej dobimo," je slišati, ta zahteva pa naj bi veljala ustanoviteljici — Socialistični zvezi. tudi H0^AN, PRIČAKUJEJO — Zamisel o splošno koristnem javnem delu se porodi na sestanku. Gor na ^^''"'Skem vrtu, kar kaže tudi tale posnetek. V Orehovici, kjer je bila pred kratkim proslava Irskega bataljona, so se simbolično že začela dela za modernizacijo ceste od Mokrega polja. SKRBI ZANJE NE ZANEMARJAJO - Krajevne skupnosti v novomeški občini so soodgovorne za čimprejšnji prehod na celodnevno šolo. Koordinacijski odbori so že ustanovljeni, to pomeni, da se morajo zavzemati zlasti za ustvaritev pogojev v osnovnih šolah. Najbolj seveda obvezujejo sami otroci. DOLENJSKI LIST 127 v 5oooew 5oi/ Nflia Pri izgradnji sodobnih šol pomaga tudi prebivalstvo: z denarjem, brezplačnim delom in materialom. Dolenjske Toplice niso uvedle celodnevne šole, čeprav je dolgo kazalo, da jo bodo, celo lažje kot marsikje v Sloveniji. Takega mnenja je bila tudi posebna republiška komisija, ko si je ogledala prostore novega šolskega objekta in igrišč^ v tem zdraviliškem kraju ob Sušici. Žal je prehod na celodnevni učnovzgojni proces šoli preprečil kadrovski problem: niso dobili učiteljev in ostalega osebja, kakor zahteva program za tak prehod. Zato v novomeški občini še nekaj časa ne bodo mogli govoriti o lastnih izkušnjah z novim načinom vzgojno-izobraževal- Vrste za šole kot včasih za kruh šole, ki bodo vzgajale kader za dolenjske potrebe in tam, kjer bo študij približan, ne pa odmaknjen mladini. To je bil tudi eden od razlogov, da so v Novem mestu pred nekaj leti odprli oddelek ljubljanske pedagoške akademije za razredni pouk. Zdaj, ko povsod v Sloveniji uresničujemo zamisel o usmerjenem izobraževanju, pa je prišel sklep, naj bi bil v Novem mestu tudi pedagoški center. Prehod na usmerjeno izobraževanje bo problematiko srednjega šolstva nekoliko omilil, ne bo pa je mogel odpraviti. Tega se odgovorni zavedajo, zato kujejo načrte, da bi te stvari reševali vsaj v okviru dolenjske regije, če že ne tudi v sodelovanju s posavsko. V srednjeročnem razvoju vzgojno-izobraževalnega področja bo nujno ne le nakazati potrebe po šolah in kadrih in vse to ovrednotiti, marvep' s teim akti dokončno opredeliti družbeni'*'' nos do razvoja tega tako pomembne^ in hkrati tako občutljivega področja " Prav gotovo bo treba načrtovati razvoj tudi glede višjih in visokih Jo'* Novem mestu. Za zdaj govorimo hko zgolj o dislociranih oddelkih organizirani pomoči študentom, šanje pa je,_ali bo to čez pet, deset'6' še dovolj. Če sledimo zamisli police"" tričnega razvoja v Sloveniji in vamo, kaj policentrizem pomeni Novo mesto, kaj od tega dolenjskega središča tudi zahteva, najbrž pri črtovanju ne bo možno obiti skladnf ga razvoja šol raznih stopenj. Piko na „i" bodo morali seveda P" tem načrtovanju postaviti delavci * združenem delu, saj je navsezadn)| proizvodnji izobraževanje nepogreS')'' va desna roka. pobudo SZDL so tako na občinski ravni kot v krajevnih skupnostih ustanovili posebne koordinacijske odbore, ki imajo nalogo, da se ne nenehno in kar se da resno ukvarjajo s tem vprašanjem. Same šole pa so tudi že izdelale programe za prehod na celodnevno šolo. ZELENA LUC ZA BRUSNICE . Letos poteka že drugo leto, ko ne bodo v občini odprli nobene nove šole. Denarne zagate tega ne dovoljujejo. m Podružnične ik>le v Soteski ni več, spomini na „hišo učerK)sti" v tem kraju pa so ostali. Na posnetku vidimo vojno generacijo s te šole — srečanje partizanskih učiteljev in njihovih (danes seveda že odraslih) učencev. nega dela, ampak se bodo morali zadovoljiti s tem, kar jim bodo o celodnevni šoli povedali v krajih, kjer so opravili prehod že v tem šolskem letu. Topliška šola in vse druge v novomeški občini bodo tako čakale ugoden trenutek za uvedbo celodnevne šole v prihodnjem ali v naslednjih šolskih letih. Najbliže temu so seveda same Dolenjske Toplice, za druge pa so izračunali nemajhne vsote, ki bi jim omogočile tak prehod. Resnica je, da razen topliške šole nobena v občini nima dovolj prostorov, celo nove, zgrajene in odprte pred nekaj leti, ne. Na drugi strani se prostorska stiska ob čedalje večjem vpisu prvošolcev povečuje in grozi druga izmena. Tudi grmska šola, ki je hospitacijska in za katero so se malone zakleli, da bo dovolj prostorna, je prisiljena pridobivati nove učne prostore na račun drugih prostorov, ki so pod šolsko streho. Uvajanje celodnevne šole v novomeški občini je tako — upajmo, da samo začasno — obtičalo na slepem tiru. Kajpak to ne pomeni, da so vsi, ki so kakorkoli dolžni pripravljati pogoje za novi način izobraževanja in vzgoje, vrgli puško v koruzo. Še malo ne. Na čeprav se sklad za izgradnjo osnovnošolskega prostora neprekinjeno marljivo polni z denarjem iz krajevnih samoprispevkov, prispevkov delovnih organizacij in iz drugih virov. Vendar je dotok denarja preslaboten, na drugi strani pa je tu še administrativna ovira — določilo, ki pravi, da morajo biti vse investicije pokrite vnaprej. Ker tudi cene še vedno uhajajo iz kontrole, postajajo v občini pri tovrstnih gradnjah previdni. Kljub temu kaže, da se bo stvar premaknila in da bodo zdaj proti koncu leta naposled le začeli uresničevati več mesecev staro odločitev: da bodo začeli graditi novo šolo (ne prizida-vati) v Brusnicah in (morda) zasadili tudi lopate za posebno šolo v Novem mestu (Šmihelu). Obe šoli sta v sedemletnem programu izgradnje osnovnošolskega prostora v občini. SREDNJE SOLE PRED RAZCVETOM? Ne preveč rožnate dni pa prestajajo srednje šole, ki jih ima Novo mesto: gimnazija, ESŠ, zdravstvena in druge. Pomanjkanje prostora povzroča hude kronične glavobole in polemiko v času vpisov. Dolge vrste mladincev in mladink včasih zaman čakajo, da se jim odpro vrata. Problem vpisa na gimnaziji so v tem šolskem letu uredili, kako bo prihodnjo jesen, pa si nihče ne upa misliti. Na dlani je, da je razvoj srednjega šolstva v Novem mestu in tudi na Dolenjskem zaostal za potrebami gospodarskega in družbenega razvoja. Pri tem je treba podčrtati, da sedanje šole po prostoru in najbrž tudi po vsebini ne ustrezajo, čimprej pa bo treba odpreti tudi povsem nove srednje šole drugih smeri, saj sedanji občasni dislocirani oddelki gotovo niso rešitev. Nujno je, tako je bilo večkrat poudarjeno v razpravah, organizirati take Z ene od neštetih šolskih prireditev, ki so jo pripravili krožkarji. IzvenŠolsl^ dejavnost na osnovnih šolah je razgibana, saj imajo ponekod tudi po petnajst ^ dvajset najrazličnejših krožkov. ^ 1 N Škarje iste, platno pa... ii <_J. Čeprav o pomembnih kulturnih prireditvah Dolenjski list sproti poroča, naj ne bo odveč, če nekatere stvari ponovimo. Pri zavodu za kulturno dejavnost se je junija iztekel snnrpH Nasmejani obrazi povedo, da otroci radi obiskujejo šol- . Ko bo uvedena celodnevna šola, bo takih prizorov, kot ga vidimo na posnetku, še več. Na številnih novomeških kulturnih prireditvah nastopajo domači izvajalci. Slikarske razstave z deli novomeških amaterjev so v delovnih organizacijah lepo sprejeli. Kazalo bi take prireditve nadaljevati. abonmajskih predstav za minulo in se oktobra začel nov program za sezono 1975/76. Poleti je zavod gledališko sušo nadomestil s kulturno-zabavnimi prireditvami tradicionalnega Dolenjskega poletja. Poleg tega se je v Novem mestu zvrstilo večje število abonmajskih filmskih predstav za mladino in odrasle. S tem se je politika predvajanja filmov vsaj nekoliko ognila nenehnim očitkom na račun izbora filmov, ki jih vrtijo v kinu Krka. Treba je reči tudi to, da so v zavodu za kulturno dejavnost nedavno izvedli reorganizacijo, s tem pa je kulturno področje dobilo institucijo več, ki bo izvajala pretežno tiste naloge, ki jih bosta začrtali kulturna skupnost in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij. MOZAIK RAZSTAV Tudi Dolenjska galerija je krenila naprej, odkar je dobila strokovnjaka, ki se bo poklicno ukvarjal z njeno dejavnostjo. Poleg likovnih razstav, ki se zdaj pogosteje vrstijo v zgornji dvorani, je bila v njej pomembna zgodovin-sko-dokumentarna razstava izvirnih dokumentov o rojstvu in razvoju ljudske oblasti na Dolenjskem. V teh prostorih so se julija na posebni seji dokončno odločili za zgraditev paviljon-skega muzeja NOB v Novem mestu, kar so proglasili za pomemben prispevek k proslavljanju 30-letnice osvoboditve. Med večjimi razstavami bo v Dolenjski galeriji letos še razstava udeležencev letošnje Dolenjske slikarske kolonije, ki jo bodo odprli v počastitev dneva republike. Likovna dejavnost je razgibana, velik delež prispeva pri tem tudi skupina slikarjev amaterjev pri ZKPO. Lani je ZKPO priredila krožno slikarsko razstavo po večjih delovnih organizacijah. Obiskovalci so imeli na otvoritvi priložnost ne le spoznati in videti domače slikarje amaterje z njihovimi deli, marveč prisluhniti tudi besedi dolenjskih besednih ustvarjalcev — pesnikov in pisateljev. Ta način posredovanja kulturnih dobrin delovnemu človeku je doživel splošno odobravanje. Obžalovati je le, da se dobro zastavljeni cikel likovno-literarnih prireditev letos ne nadaljuje. Prav tako hvalevredne so vse prireditve, na katerih se s svojimi likovnimi in besednimi izdelki predstavljajo šolskemu ali izven-šolskemu občinstvu učenci osnovnih šol. GLASBENA „OPREMA" NEPOGREŠLJIVA Tudi glasbenih prireditev ne manjka. Nastopajo domače skupine in zbori ter gostje samostojno ali v kulturnem delu najrazličnejših manifestacij. Med prireditvami je šentjernejsko srečanje slovenskih pevskih oktetov po pomenu preseglo meje občine in dolenjske regije. Med najstarejše in najboljše pevske zbore štejejo „jerebov-ci", ki so letošnjega junija slavili 30-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja. Lepe uspehe in priznanja dosega pevski zbor tovarne zdravil Krka, ki ga vodi prof. Radovan Gobec. V občini deluje kakih deset pevskih zborov, od tega Dolenjski in Sentjernejski oktet. Za glasbeno življenje skrbi tudi glasbena šola Marjana Kozine s svojimi rednimi javnimi produkcijami. Amatersko gledališko življenje se sicer prebuja, ne more pa napraviti kakega večjega koraka naprej. Pri tem je najbolj zaskrbljivo, da se ne premakne v samem Novem mestu, kjer gledali-ščniki komaj še pripravijo po eno pre-miero na leto. Podeželska kulturna društva so pri gledališki dejavnosti odvisna zdaj od kadrov, zdaj od prostorov. Na splošno pa velja, da dejavnost k' stoji, če ni v kraju posameznikov, poženo kolo naprej. . S tem amaterizem nikakor še m črpan, saj sodijo sem nedvomno W ljudske knjižnice, porajajoča se fojk ra v Novem mestu, baletna vzgoja še kaj. GRADOVI POČASI V SVOJ^ „OBLEKE" Medtem ko arheološka izkopay^'l|| teko, kolikor to dovoljuje mošnji ■ pripravljenost strokovnjakov pj se nadaljujejo tudi izkopavanja Otoku pri Dobravi (Gutenvverth) "j" ■ je skrb za spomenike NOB še kol' .1 toliko živa, pa se zadeve pri škem varstvu na splošno ne jo bistveno naprej. Obnova (Žužemberk, Hmeljnik, vrtni v Soteski itd.) zastaja, res pa je da do zdaj ni bilo možno v ta zagotoviti toliko denarja, kot ga J® htevala spomeniškovarstvena To malo naštevanje kulturnih^^: godkov in razmišljanje o kulturni javnosti tega leta privedimo .f kraju. Pristavimo naj le, da pro^"^ Tako se je rodil pevski zbor vrh". Posnetek je z ene njegovih P vaj. kulturne dejavnosti v občini uresi jejo poklicne ustanove in . kulturno-prosvetnih organizacij, k' . moupravno povezuje amaterske skUP ne in društva. Nad vsem pa je s sv politiko še kulturna skupnost " škarjami in platnom v svojih ""f Pristaviti pa je treba, da so jjj dno iste, da pa je platna zdaj več, ^ manj, kakor je kulturi nasploh njen zapleten sklop mnogoterih ( nanjih) dejavnikov. KRKA - farmacevtika, kemija, kozmetika in zdravilišča. Tak je današnji naslov nekdanje „tovarne zdravil" v Novem mestu in že sam pove marsikaj o spremembah v zadnjih 20 ietih, odkar se je njeno ime prvikrat pojavilo na jugoslovanskem trgu. Kako hitro je rasla, nam mimogrede pove dejstvo, da se je s 14.mesta pred 20 leti uvrstila na 3.mesto v farmacevtsko-kemični industriji v SFRJ, približuje pa se že 2.mestu ne le po skupnem dohodku, temveč tudi z vsemi drugimi kazalci uspešnosti gospodarjenja. 19 želijo pred občinskim Praznikom Novega mesta njeni eiavci povedati nekaj več o se-delu, uspehih in na- b h-' želja, da ! "fla javnost pravilno sezna-jena z razgibanim in vsestran-samoupravnim življenjem KRKI. Ne gre le za njihove govorne naloge v proizvodnji, delež v medsebojnih od-•^sih prebivalcev se v mestu in Okolici vedno bolj pozna, pa naj M krepitev laajevnih skup-^orti, za kulturno ali športno Življenje v Novem mestu in še ^ vrsto dejavnosti, ki vedno bolj odsfranjujejo pregrade med tovarno in mestom, med delav-ci-proizvajalci, ki so hkrati tudi občani. KRKA se je že od vsega začetka odločUa, da zgradi lastno surovinsko osnovo in da prodre na svetovno tržišče. Deset let že dela njen institut, registriran kot znanstvena institucija, ki ima danes 52 lastnih patentov in 266 patentnih prijav. Šestnajst let tradicije ima KRKINA bazična proizvodnja. Že zgrajeni obrati fermentativne proizvodnje in kemijske sinteze proizvajajo 85 % za izvoz (razmeije uvoza in izvoza je pri tem 1 : 10!). LETOS BO KRKIN izvoz 2e presegel uvoz KRKA je uspešno rešila tehnologijo antibiotikov, ki imajo poleg kemijskih surovin največji delež v njenem izvozu. V zadnjih 10 letih izvaža KRKA v 49 držav; letos bo izvozUa za 254,000.000 din svojih proizvodov in s tem prvič tudi že nekoliko presegla uvoz z izvozom (kemična industrija v Sloveniji je lani pokrivala le slabo tretjino svojega uvoza z izvozom). Z uspehom prodaja KRKA na svetovnem trgu tudi svoje končne farmacevtske proizvode in zdravilna zelišča. Kako daleč je napredovala kvaliteta njenih proizvodov, potrjuje tudi pridobljena FDA registracija iz ZDA, ki omogoča prodajo Krkinih proizvodov na najzahtevnejša svetovna tržii^ča. Vsestransko sodelovanje z deželami v razvoju je ena izmed nadaljnjih značilnosti Krkine usmeritve, pri čemer izvaža ra- zen proizvodov predvsem tudi svoje znanje, ki je posledica lastnih razvojno raziskovalnih dejavnosti. Na mednarodnem natečaju je Krka ob izredno ostri konkurenci svetovno znanih tvrdk kot so Pfizer, Hoechst, VVinthrop in drugi, dobila naročilo za izgradnjo prve farmacevtske tovarne v Keniji, pri čemer sodeluje tudi s svojim deležem v skupnih vlaganjih. Razen v Keniji se KRKA dogo-vaija v enaki obliki še z nekaterimi drugimi državami v razvoju- KRKA navezuje na svojo osnovno farmacevtskoJcemijsko proizvodnjo še druge dejavnosti, ki so z njo n'^posredno povezane, hkrati pa imajo tudi pomemben regijski pomen. Zato širi pridobivanje in ekstrakcije zdravilnih zelišč, razvija kozmetiko, steklarstvo in dolenjska zdravilišča, pri katerih je zlasti pomemben nadaljnji razvoj njihovega zdravstvenega poslanstva v najširših merilih. DOLGOROČNO VLAGANJE V KADRE Danes dela v KRKI že nekaj nad 2400 delavcev. Njim gredo vse zasluge za doseženi razvoj in uspehe, ki jih je ta delovna organizacija dosegla in ki jih nenehno poglablja ter širi. Vzgoji kadrov in izboru delavcev za posamezna področja je KRKA vseskozi posvečala izreden pomen, zato ima danes več kot polovica njenih delovnih ljudi srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. Dolgoročna štipendijska politika je rodila bogate sadove: doslej so v KRKI delavci štipendirali več kot 400 študentov in dijakov na srednjih in visokih šolah in še vedno jih štipendirajo preko 100, Leta 1958 je imela KRKA več štipendistov kot zaposlenih — tega ne gre pozabiti! Raznih seminarjev in drugih oblik funkcionalnega izobraževanja se je samo v zadnjih 4 letih udeležilo več kot 500 Krkinih delavcev. Podjetje stalno sodeluje z novomeško gimnazijo, privablja mlade in jim pomaga pri izvenšolski dejavnosti ter se uspešno dogovarja z izobraževalnimi ustanovami o skupnih problemih. Sila spodbudne so znane KRKINE NAGRADE, ki so jih letos podelili že petič. „To je naša življenjska naloga!" DELO je 7. oktobra letos ocenilo, da Krkin stabilizacijski program ni plehek, posplošen seznam znanih receptov in ugotovitev, ki jih poznamo pod imeni „bi bilo treba .. . kot je znano .. . ugotavljamo ..in pod. Šteje ga med izjeme, se pravi med dobre programe. °rez vsake pretirane skrom nosti sodijo o sprejetem stabili zacijskem programu tako tudi delovni ljudje v KRKI, vodstva družbeno-političnih organizacij v podjetju in vsi organi samoupravljanja. Na zborih delavcev so ,,Krkaši" dodobra pretehtali položaj svoje delovne organizacije kot naloge, ki jih sprejemajo s stabilizacijskimi načrti. Kot delavci in upravljavci hkrati se zavedajo „z vso resnostjo svoje odgovornosti za ugled samoupravljanja v podjetju in izven njega v vseh združbah, v katere se vključujemo", trdijo v uvodu stabilizacijskega programa. „Naša naloga je torej, da temeljito in kritično razmotrimo naše dosedanje stabilizacijsko obnašanje, da analiziramo dosežene rezultate ter na tej osnovi sprejmemo ukrepe, ki bodo kar najbolj prispevali k doseganju stabilizacijskih nalog oz. vplivali na preusmeritev gospodarskih tokov: negativna plačilna bilanca, nepokrite investicije, povečana skupna in splošna poraba, rast cen življenjskih stroškov ter spremljajoči pojavi nelikvidnosti." Tudi to je zapisano v uvodu programa, ki govori o Krkinem prispevku k stabilizaciji. Slednjega so zajeli na več kot 70 straneh obsežne študije, ki zajema vpliv pomembnejših strateških odločitev na dosedanje razvojne poti KRKE, predstavlja kazalce uspešnosti poslovanja v primerjavi z gospodarstvom občine, SRS in farmacevtske bran-že, povzetek pomembnejših uspehov in problematike gospodarjenja v letošnjem I. polletju, kot povzetek glavnih stabilizacijskih programov TOZD in Skupnih dejavnosti v delovni organizaciji KRKE. Seveda nam tu ne bo mogoče povzeti vseh bistvenih značilnosti Krkinega programa za stabilizacijo. Ogledali pa si bomo njegove najvažnejše odločitve in tako spoznali ogrodje obsežne naloge, s katero se delovni ljudje novomeške KRKE zelo določeno vključujejo v politiko našega ekonomskega in socialnega razvoja. V letu 1972 je kolektiv Krke sprejel stabilizacijski program (v ožjem pomenu besede), ki je opredelil cilje in pravila obnašanja dolgoročnega pomena; prav ti cilji in načela danes opredeljujejo sistem dela v Krki. Lahko rečemo, da vsak gospodarski načrt Krke v svojem bistvu predstavlja tudi stabilizacijski program. Kakšni so primeijalni podatki učinkovitosti gospodarjenja? - Oglejmo si najprej, kakšni so dosegani rezultati gospodarjenja v primerjavi z gospodarstvom občinp in gospodarstvom SRS. Tudi primeijava z branžo kaže na zelo ugodna gospodarska gibanja. Posebno pozornost vzbuja pospešena dinamika vseh pomembnejših kazalcev uspešnosti, kar Jasno govori o tem, da so Krkina stabilizacijska prizadevanja na pravi poti in dajejo pozitivne rezultate. 1975 — prelomno leto naših kreditnih obveznosti Med osnovne vplive za takšna gibanja lahko štejemo predvsem popolnejšo zaposlitev instaliranih kapacitet ob ostalih prizadevanjih za večjo storilnost in ekonomičnost, selektivnejšo politiko prodajnega asortimana, omejevanje vseh oblik potrošnje (stroški itd.). Iz podatkov je razvidno, da naložbe v preteklosti omogoča- jo nadaljnjo poslovno ekspanzijo s popolnejšim izkoriščanjem kapacitet. Ce upoštevamo, da bomo z letom 1975 prestopili konico obveznosti iz kreditov, na kar se nam te rapidno znižajo, bo to dodatno prispevalo k večanju rentabilnosti in reproduktivne sposobnosti Krke. Pri vrednotenju rezultatov Je potrebno omeniti „specifičnost" farmacevtske branže, ki Je v tem, da ima na domačem trgu določene prodajne cene. Na zunanjih tr^ kažejo prodajne cene tendenco padanja. Pri „določenih" prodajnih cenah in „prostih" stroških pa se v veliki meri razvrednotijo vpH-vi, ki jih ima večanje obsega poslovanja na relativno zniževanje fiksnih stroškov. Tudi ostala prizadevanja za večjo storilnost in ekonomičnost poslovanja nominalno ne odražajo vloženega napora. Eden izmed osnovnih postu-latov Krkine poslovne strategije Je izvoz, kar izraža tudi trend izvoza v zadnjih 10 letih. Takšna usmeritev Je logična in nujna iz dveh razlogov: uravnava si lastno devizno bilanco in ustvarja možnosti in pogoje za nadaljnje širjenje obsega poslovanja. Glede na neurejen in pomanjkljiv informacijski sistem v branži nimamo na voljo tudi (Nadaljevanje na nasl. strani) SKRB ZA STROKOVNO ŠOLSTVO V REGIJI Na Krkino pobudo že deluje letos v Novem mestu prvi letnik srednje kemijske šole, v zaključnem delu pa so priprave za organizacijo pouka za laborante in procesničarje za že zaposlene delavce in redne dijake. Krkina želja, da bi Novo mesto pridobilo tudi dislocirane oddelke univerze za tista področja, na katerih je KRKA nosilec specialne razvojne usmeritve v Sloveniji, med drugim jasno potrjuje, kako se pripravlja podjetje na sistemsko regijsko reševanje izobraževanja zlasti za področje kemije, farmacije in biosinteze. Z željo, da bi uresničili vse sprejete stabilizacijske naloge, pozdravljajo delavci KRKE vse delovne ljudi v občini in jim čestitajo za občinski praznik 1975! 29 DOLENJSKI UST Krkin pozdrav delovnim ljudem DOLENJSKI LIST A A A A A Krkin pozdrav delovnim ljudem PRODUKTIVNOST (DOHODEK NA ZAPOSLENEGA): Leto Krka 1972 67.674 1973 87.428 1974 133.864 Občina SRS 50.743 53.000 61.449 61.751 76.501 80.349 RENTABILNOST Verižni indeks Krka Občina SRS 129 153 121 125 117 130 (Doseženi dohodek na 100 din poprečno vloženih osnovnih in obratnih sredstev) Verižni indeks Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS 1972 19,86 48,61 34,89 - 1973 27,73 49,33 34,60 140 102 99 1974 39,08 47,05 37,95 141 95 110 REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST (amortizacija in poslovni skladi na poprečno vložena osnovna in obratna sredstva) Verižni indeks Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS 1972 9,26 15,30 11,60 - 1973 13,03 13,20 11,10 141 86 96 1974 18,38 11,40 12,10 141 86 109 KAPITALNI KOEFICIENT (osnovna sredstva po nabavni vrednosti za 1 din družbenega proizvoda) Verižni indeks Leto Krka Občina SRS Krka Občina SRS 1972 2,42 1,38 2,08 1973 1,86 1,30 1,91 77 94 92 1974 1,49 1,13 1,56 80 87 82 PRODUKTIVNOST (DOHODEK NA ZAPOSLENEGA) Leto Krka 1972 67.674 1973 87.428 1974 133.864 SRS 105.284 114.404 155.953 Verižni indeks SFRJ Krka SRS SFRJ 69.481 - - - 85.735 129 109 123 120.945 153 136 141 RENTABILNOST (Doseženi dohodek na 100 din poprečno vloženih osnovnih in obratnih sredstev) Verižni indeks Leto Krka SRS SFRJ Krka SRS SFRJ 1972 19,86 29,90 30,91 - - 1973 27,73 32,92 36,81 140 110 119 1974 39,08 39,44 41,00 141 120 111 REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST (amortizacija in poslovni skladi na poprečno vložena osnovna in obratna sredstva) Verižni indeks Leto Krka SRS SFRJ Krka SRS SFRJ 1972 9,26 15,31 13,14 - 1973 13,03 16,51 15,40 141 108 117 1974 18,38 19,61 16,83 141 119 109 KRKINA DEVIZNA BILANCA JE NASLEDNJA: (v USA dol..) Leto 1972 1973 1974 Izvoz 7.370.089 9.180.018 13.005.454 Uvoz 10.826.000 10.911.000 13.757.000 (Nadaljevanje z 29. str.) urejenih podatkov o blagovni menjavi s tujino. ' Za ilustracijo pa lahko navedemo podatek, da je npr. v letu 1974 izvoz Galeniice, izražen v deviznih dinarjih, predstavljal okoli 20 % v odnosu na njeno skupno eksterno realizacijo (Ekonomska politika, avgust 1975), medtem ko je v Krki predstavljal ta delež preko 27 %. Ob Krkini izvozni usmeritvi pa je potrebno še posebno omeniti njena prizadevanja za vsestransko sodelovanje z deželami v razvoju, ne le zaradi splošnega gospodarsko-politič-nega pomena in interesa naše države za takšno sodelovanje, pač pa tudi zaradi strateškega interesa Krke, da si zagotovi dolgoročne možnosti za izvoz ne le svojih proizvodov, ampak tudi svojega znanja, ki je rezultat lastnih razvojno-raziskoval-nih dejavnosti. Krka razvija svojo aktivnost z deželami v razvoju v dveh oblikah: blagovna menjava in skupna vlaganja (Kenija itd.). Na tem področju je prisotna že 8 let s tem, da s svojimi strokovnimi službami sistematično raziskuje in analizira ta tržišča. Rezultati so vidni predvsem v zadnjih letih, zelo dobre rezultate pa pričakujemo že v bližnji prihodnosti. V letu 1974 smo na to področje izvozili za 28 milijonov deviznih dinarjev, v letošnjem letu pa predvidevamo izvoz v višini 35 milijonov deviznih dinarjev. V pogojih slabe organiziranosti teh trgov so to zelo dobri rezultati; Dokončane skupne naložbe bodo seveda dajale dodatne učinke ter zagotovile trajno prisotnost Krke na teh trgih. Devizno bilanco hočemo izravnati Velik pomen pripisuje Krka uravnavanju lastne devizne bilance. To je njen vitalni interes, ki se ga z vso resnostjo tudi zaveda. Če odmisHmo bazično proizvodnjo, ki temelji na domačih surovinah, je celotna farmacevtska proizvodnja vezana na uvoz repromaterialov. Tako predstavlja delež uvoženega repromateriala v direktnih stroškili finalnih proizvodov okoli 80 %. Krka vlaga maksimalne napore za substitucijo z domačimi surovinami, vendar so tu omejene možnosti, ker gre predvsem za osnovne substance repromaterialov, ki jih dobiva od inozemskih kooperantov. Iz pregleda je razvidno, daje Krka v letu 1974 skoraj v celoti pokrivala uvoz z izvozom. Iz poročila ZKI SRS je razvidno, da je kemična industrija ne in pa razmere na zunanjih trgih je naša izvozna služba v sodelovanju s TOZD izvozniki pripravila in izvedla vrsto ukrepov, ki bodo omogočili izvršitev planskih ciljev in zagotovili uspešen start v letu 1976. Te ukrepe je obravnaval in potrdil DS DO. Stabilizacijska naloga oz. cUj, ki si ga je postavila izvozna služba za 1975 leto, je 100% izenačitev izvoza z uvozom. Na osnovi polletnih rezultatov je še prezgodaj, da bi ocenjevali uspešnost izpolnjevanja zastavljene naloge. Letošnji polletni uspehi Kakšne gospodarske rezultate smo dosegli v I. polletju letošnjega leta? Farmacevtski kadri —nosilci razvoja v razvojni poti 20 Krkinih let so imeli farmacevtski kadri vseskozi pomembno vlogo, saj skoraj ni bilo aktivnosti, v kateri ne bi sodelovali, posebej še kot nosilni stebri osnovne in največje — farmacevtske dejavnosti. Ob iskanju strokovno zahtevnih rešitev so se farmacevtski kadri hkrati tudi specializirali. Zdaj obogateni z obsežnim praktičnim znanjem uspešno rešujejo zahtevno poslovno, tehnološko in raziskovalno problematiko razvejanega podjetja. In spet lahko pritrdimo ugotovitvi: znova so odgovorni za nosilno vlogo pri uresničevanju nadaljnjega razvoja KRKE. (panoga 120) v letu 1974 pokrivala uvoz z izvozom z 28,4%. Glede na to, da je neuravnovešena plačilna bilanca prioritetni problem jugoslovanskega gospodarstva, so bili izdani dodatni ukrepi, ki naj bi zavrli uvoz in spodbudili izvoz. Po novem lahko DO uvaža surovine za reprodukcijo in rezervne dele do višine lanskega uvoza, če doseže v letu 1975 za 20% večji izvoz kot ga je imela v lanskem letu. Glede na te okolišči- Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja so prizadevanja našega kolektiva za bolj racionalno poslovanje že dala pozitivne rezultate. Pričakujemo pa, da bodo težji pogoji gospodarjenja močneje vplivdi na naše poslovanje v II. polletju, predvsem z rastjo stroškov ter z realizacijo dodatnih obvez izvoza. — Vrednost doseženega izvoza znaša 123,5 mio din, kar predstavlja 50 % letnega plana. Dinamični plan izvoza je prese- žen za 7 %. V primerjavi z isti^" ; obdobjem lanskega leta pa y izvoz večji za 27 %. — Prodaja na domačem trg^" se giblje v okviru planirane dinamike, večja pa je za 42 % ^ primerjavi z istim obdobjeiu lanskega leta. , — Celotni dohodek je dosC' žen z 51 % v odnosu na plan. — Direktni stroški so rela||^' no nižji — znašajo 49 % v nosu na plan, kar je predvsei® posledica ugodnejše struktu^ asortiman in je rezultat zavest' nih prizadevanj marketinga ^ takšno usmeritev. — Planirani režijski strošla ^ višini 700 milijonov din so do* ^ seženi za 47 %. Takšno ugodn® gibanje je med dru^m posle^ca tudi varčevalnih prizadevanj d® sedaj (režim kontrole trošenja)- — Iz pregleda stanja zalog j® razvidna tendenca, da se zalogi surovin in materiala, zaloge dovršene proizvodnje in p*''' izdelkov relativno znižujejo, n®" koliko večje pa so zaloge gotO" vih izdelkov, vendar so te pos»®' dica zavestne odločitve, da ^ ustreznejšimi zalogami po ob^ ' gu in strukturi sproti zadovolje vali zahteve kupcev. Nabavna služba je posebej analizirala slabo obračajoče se zaloge materiala ter izdelala konkretne predloge za njihovo sanacijo do konca leta. Analiza je sestavni del stabilizacijskega gradiva. Obveznosti uspešno izpolnjujemo — Naše teijatve do hitreje naraščajo, med tem k obveznosti do dobaviteljev lativno padajo. Poprečna vezava terjatev dp kupcev je v I. polletju 54 dni> medtem ko znaša poprečna vezava dobaviteljev 33 dni. Podatki govorijo, da s^io kljub splošni nelikvidnosti gospodarstvu uspešno poravna* vali naše obveznosti. — V I. polletju so trajni vifi Odstotek pokr. uvoza z izvozom 68,1 84,1 94,5 Kaj lahko naredim za Stabilizacijski štab v TOZD Zdravila vprašuje delavce v temeljni organizaciji združenega dela — Prvi uspehi so tu, veliko odgovornih in za vse pomembnih nalog pa je pred njimi BLIŽA SE KONEC LETA. Tako je stabilizacijski štab v TOZD Zdravila 16. septembra naslovil Izredno izdajo 7. številke novega tovarniškega biltena in se z njo obrnil na vse delavke in delavce svoje TOZD. Hitro je bilo vsem jasno, da članek ne govori o novoletnem praznovanju — temveč o bitki za boljše gospodarjenje v vsej državi: o-zmanjšanju stroškov, boljši kvaliteti, večji storilnosti in večjem izvozu. Potem, ko je delavski svet TOZD Zdravila 17. 7. 1975 sprejel predlog varčeval- nih ukrepov na predlog organizacij ZK, mladine in sindikata, so se z njim seznanili vsi delavci v TOZD. Mesec dni kasneje je delavski svet TOZD ustanovil poseben stabilizacijski štab, ki skrbi za dosledno uresničevanj^ sprejetih ukrepov. Naloge, ki so jih sprejeli dfelavci TOZD Zdravila, nikakor niso majhne: letos hočejo: — prihraniti 2 % materiala (od normiranega), — povečati storilnost za 6 %. — na novo zaposliti največ 1 % delavcev namesto planiranih 3 % — nadurno delo zmanjšati za 2/3 (od 4500 nadur na mesec na 1500 nadur), — režijske stroške v TOZD znižati za 1 %, — uvesti GMP norme (za kvaliteto pr®' izvodnje), — aktivno sodelovati s TOZD FarvnB-cija LE K pri izmenjavi prostih kapacitet in standardizacije, skupno bodo načrtovali proizvodnjo za leto 1976 in se pogovoriti o delitvi dela. Skupno bodo načrtovali nova investicijska vlaganja in preprečevali podvajanje zmogljivosti, izmenja-viali pa si bodo tudi oi^anizacijske in tehnološke izkušnje. Seveda se od lepih besed še nihče na svetu ni zredil. Kako uresničujejo v TOZD Zdravila sprejete naloge? Štab s pomočjo ustreznih služb in odgovornih delavcev sproti spremlja: — porabo energije (vode, pare in zraka), ugotavlja proizvodni kalo, porabo materiala, obratovanje strojev in indirektne stroške (odpise drobnega inventarja in pisarniškega materiala, stroške seminarjev, dnevnice in nočnine, pa tudi tekoče 3 A A A |fajnih obratnih sredstev presegli obvezno raven trajnih obrat-sredstev, medtem ko so bili na začetku leta manjši. Ob poletju je bilo stanje naslednje: obvezna raven trajnih obratnih sredstevv letu 1974: 210.268 trajnih obriatnih sredstev: 225.216 sredstva, ki presegajo obvezno ^aven trajnih obratnih sred. na aan 30. 6. 75: 14.948 , Predvidevamo, da bomo do konca letošnjega leta presegli obvezno raven trajnih obratnih Sredstev za okoli 30 mio din. Ze v letošnjem letu pa bodo izvedeni vsi ukrepi, ki bodo zagotovili trajne vire za pokrivanje obvezne ravni trajnih obratnih sredstev v letu 1976, kar je tudi sestavni del stabilizacijskega programa. — Letni plan nove zaposle-nosti je 136 delavcev in je glede na povečano zaposlitev v I. polletju izpolnjen s 30 %. Nimamo nepokritih investicij - Za leto 1975 so predvidena investicijska vlaganja v višini pribl. 70 milijonov dinarjev. Okvirni dodatni stabilizacijski program, ki ga je obravnaval in potrdil DS DO, predvideva poleg ostalih ukrepov, kljub investicijskim možnostim nadaljnje znižanje investicijskih vlaganj za 5,700.000 dinarjev. T^o korigiran plan investicijskih naložb za leto 1975 pa vključuje tudi vse prekoračitve. Zaradi tega v DO KRKA ni nepokritih investicij. V primeru novih nepredvidenih prekoračitev bo izvršena ponovna revizija plana investicijskih naložb, vendar tako, da ne bo prekoračen planirani investicijski znesek, ob upoštevanju prioritetnih naložb, ki omogočajo realizacijo planskih nalog. — Prizadevanja za večjo storilnost (nagrajevanje po učinku. norme, mikroorganizacijski posegi itd.) že dajejo izredno ugodne rezultate. Tako so npr. v nekaterih TOZD povečali vrednostni obseg proizvodnje z istim številom zaposlenih in isto tehnično opremljenostjo v primerjavi z lanskoletnimi rezultati za preko 20 % (proizvodnja farmacevtike). Tudi v nekaterih službah DSSD so že pripravljeni predlogi za nagrajevanje po učinku, s tem da jih bomo upoštevali pri nagrajevanju v naslednjem letu. Navedli smo le bistvene elemente, ki ilustrirajo dosedanja prizadevanja in prispevek Krke k stabilizaciji, kot tudi pomembnejše rezultate ob polletju. Kratek povzetek pomembnejših stabilizacijskih nalog iz stabilizacijskih programov TOZD in DSSD je naslednji: 1. Uravnavanje lastne devizne bilance, kar pomeni doseči 100 %-no pokritost uvoza z izvozom do konca leta. 2. Investicijsko politiko podrediti dolgoročni politiki razvoja TOZD v medsebojnem usklajevanju v branži in širše. Nadaljevati z usklajevanjem in izvršiti revizijo srednjeročnih načrtov TOZD znotraj DO in v panogi z namenom pospešene gospodarske rasti in jačanja materialne osnove, ki bo poleg ostalega omogočala širšo in bolj učinkovito izvozno ekspanzijo dobrin višje stopnje predelave. Plan investicijskih naložb za leto 1975 v višini pribl. 70 mio din je dodatno v okviru stabilizacijskih ukrepov znižan za 5,7 mio din in bo uresničen po prioritetnih področjih, ki smo si jih sestavili in sprejeli v naših programUi za to leto. Hkrati ugotavljamo, da v tem letu ni nepokritih investicij. Storilnost bomo še povečali 3. Na osnovi gospodarskega načrta in stabilizacijskih programov TOZD in strokovnih služb' bomo povečali storilnost in ekonomičnost dela, kar je razvidno v naslednjih postavljenih ciljih: — povečali bomo poprečno storilnost dela naše DO za 4,5 — 5 % v odnosu na preteklo obdobje; — povečali bomo ekonomičnost dela in pri tem dosegli: prihranke na direktnih stroškili za 12,310.000 din prihranke na režijskih stroških za 9,241.000 din skupaj za 21,551.000 din. Doseganje nalog za izboljšanje storilnosti in ekonomičnosti dela pa je pogojeno z naslednjimi dolžnostmi in ukrepi: — izboljšanje organizacije dela (študij dela); — uvajanje novih tehnologij in izboljšanje obstoječih tehnologij, da bi izboljšali kvaliteto in racionalizacijo pOrabe; — zaostritev kontrole in odgovornosti pri določanju planskih normativov porabe materiala in delovnega časa; — nadomeščanje uvoznih surovin z domačimi ter dražjih surovin s cenejšimi; — z ustrezno politiko asortimana dosegati večje pokritje ob zagotovitvi optimalnih serij; — omejevanje režijske porabe stroškov ob zaostritvi kontrole in odgovornosti pri nastajanju stroškov na SM. Realizacija zastavljenih ciljev je pogojena tudi z naslednjimi nalogami in ukrepi: — medsebojna koriščenja prostih kapacitet in standardizacija v sferi proizvodne porabe v branži (teče že eno leto in se uspešno nadaljuje - TOZD Zdravila in TOZD Farmacija DO Lek). — V okviru ukrepov za izboljšanje organizacije dela izdelati novo sistemizacijo delovnih mest za celotno DO (predlog je že izdelan in bo podan komisiji za sistemizacijo in ocene. Končna ocena in potrditev bo poda- na na zborih delovnih ljudi našega kolektiva do konca letošnjega leta). — Izpopolniti sistem spremljanja in merjenja rezultatov storitvenih dejavnosti in režijskih služb ter s tem v zvezi izdelati sistem stimulativnega nagrajevanja. Do zdaj že imamo izdelane predloge Marketing sek-t o rja, TOZD Instituta in TOZD Tehnoservisa. Dela so v teku in bodo do konca tega leta končana. Osredotočiti delo na prioritetnih razvojno .raziskovalnih nalogah na področju bazične proizvodnje ter proizvodnje zdravil. — Z uvajanjem procesnih računalnikov v proizvodnjo Biokemije doseči učinkovit sistem kontrole in merjenja proizvod-nili procesov. Priprave teko h kraju in v kratkem pričakujemo začetek poskusnega obratovanja. — Izdelava analiz obstoječe avtomatizacije v poslovanju ter izdelava programske usmeritve razvoja avtomatizacije do leta 1980, usklajeno s potrebami Dolenjske in višjih asociacij naše panoge, je zaključena v juniju 1975. — Dosledno in konkretno izpopolniti informacijski sistem za vsa področja in nivoje odločanja in vodenja. Dela so v teku. — Z materialno in družbeno akcijo še bolj podpreti in pospešiti množičnost inovacijske dejavnosti na vseh nivojih in področjih dela. Dosedanje izkušnje in prizadevanja na tem področju že dajejo določene rezultate. — Dokončno obdelati in uvesti premakljivi delovni čas povsod tam, kjer je to možno, z namenom bolj smotrnega izkoristka delovnega časa oz. zmanjšanja števila nadur. 4. Za čimbolj učinkovito in kontinuirano uresničevanje dstavnih določil in nove zako- večji kos kruha? investicijsko vzdrževanje). Zaostrili so nadzor nad naročanjem osnovnih sredstev. Če se bo pokazalo,da se posamezne enote oddaljujejo od sprejetih nalog in zadolžitev, bo štab takoj ukrepal. Štab ve, da sam ne bo mogel narediti kaj prida, če vsi delavci v TOZD ne bodo sprejeli stabilizacije — gospodarske učvrstitve, za svojo nalogo. Zato jih je povabil, da z dodatnimi predlogi prispevajo za izboljšanje dela. ,J^Iajvažnejša je naša pripravljenost in volja — dobro delati za dober danes in še boljši jutri!" pravi štab v izredni številki Biltena. Po dveh mesecih štab za stabilizacijo v TOZD javno vprašuje: kaj smo v tem času naredili? Smo se vsi obnašali tako, kot smo sklenili? Lahko vsak izmed nas odgovori sebi in drugim: — Sem se tudi jaz vključil v prizadevanja za boljše gospodarjenje? — Prihajam pravočasno na delo? — Pazim na zaupana orodja in material? — Odhajam na malico ob določenem času? — Skušam čimveč narediti med rednim delovnim časom, da ne bom delaL^nepo-trebnih nadiir? — Ne zapuščam po nepotrebnem delovnega mesta? — Skrbim za red in čistočo na svojem delovnem mestu? — Odhajam z dela takrat, kot je s hišnim redom določeno? — Ne povzročam nepotrebnih stro-3cov? ^ „Ce lahko vsakdo izmed nas odgovori na gornja vprašanja z ,da\ potem smo kot TOZD v svojih prizadevanjih uspeli in ko bo tu konec leta, bomo lahko vsakomur pokazali naše uspehe" zaključuje stabilizacijski štab izredno številko tovarniškega BILTENA. Po dveh mesecih pa te dni že ugotavljajo: — zaposlovanje v TOZD se odvija po sprejetem planu;' — septembra so imeli 483 nadur namesto dovoljenih 1500, plan za oktober pa predvideva 1040 nadur, potrebnih zaradi večje proizvodnje; — v ozkih grlih proizvodnje so uvedli nepretrgano delo; — delovna disciplina v oddelkih se je izboljšala; — obratoi^lni čas posameznih strojev so podaljšali; — kalo ponekod že dosega planirano višino; — v okviru SOZD Lek-Krka že izmenjujejo kapacitete in pripravljajo skupen plan za 1976. Uspehi bodo v celoti znani seveda šele konec leta, sprotna kontrola pa usmerja stabilizacijske načrte tako, da bi sprejete obveznosti in naloge vsi kar najbolje uresničevali. Tako v TOZD Zdravila, podobno pa ukrepajo tudi v drugih Krkinih temeljnih organizacijah združenega dela. Krkin pozdrav delovnim ljudem nodaje v vsakdanjo samoupravno prakso TOZD oz. DO je potrebno obvezno urediti in uskladiti obstoječe in izdelati nove samoupravne akte in poslovnike dela. 5. Izboljšanje likvidnosti DO je pogojena z naslednjimi nalogami in ukrepi: — z ustreznimi akcijami in ukrepi marketing sektorja in finančne službe zagotoviti, da vezava terjatev do kupca ne bo presegla 45 dni. — Pri posameznih zalogah doseči do konca leta naslednje K. O.: — surovine in material za opre-mmo 5,8 — nedovršena proizvodnja in polizdelki .. / 12,5 — gotovi izdelki 5,0 — Za slabo obračujoče zaloge je izdelan sanacijski program in je sestavni del stabilizacijskih ukrepov. — Pripraviti moramo analizo .in ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili pokrivanje obvezne ravni trajnih obratnih sredstev z dolgoročnimi viri za leto 1976. 6. Pri zaposlovanju moramo posebno pozornost posvetiti notranjim rezervam. Zahteve po zasedbi delovnih mest je treba speljati z novimi kadri le v primeru, ko teh ne moremo zadovoljiti z internimi premiki, ki so možni po sprostitvi delovne sile ob izboljšanju organizacije in deUtve dela na delovnih področjih. Ob upoštevanju te smernice se bo povečala zaposlenost do konca leta za 3,5 — 4,5 %. Povezovanje: trajna oblika združenega dela 7. „Krka" vidi uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj tudi v trajnejših oblikah povezovanja z enakimi ali sorodnimi delovnimi organizacijami po Jugoslaviji in še posebno po Sloveniji. Ze sedanja povezovanja, ki temeljijo na skupnih vlaganjih ali na drugili oblikah interesnih povezovanj, se bodo še razširila in poglobila, tako da bo prišlo do čimracionalnejše delitve dela in čimvečjih efektov z razpoložljivimi sredstvi. Predvsem pa vidi Krka racionalizacijo svojega dela v povezavi v SOZD LEK - KRKA, kjer so sicer pripravljeni začetni, zaenkrat mirtimalni programi skupnega dela na področjih razvoja in raziskav, inženiringa, zunanje trgovine, domačega tržišča, kadrovskih zadev, financ in organizacije poslovanja. Še posebej je treba tukaj poudariti že obstoječe dejstvo med-tozdovskega povezovanja, konkretno Krkin TOZD Zdravila in Lekpv TOZD Farmacija, Krkin TOZD Tehnoservis in Lekov TOZD Investservis in podobno. V prihodnje bo medtozdovsko sodelovanje zajelo zlasti naslednja področja: — izmenjavo prostih kapacitet in standardizacijo, skupno načrtovanje proiz- vodnje za leto 1976, — delitev dela, — skupno načrtovanje novih investicijskih vlaganj v obstoječo proizvodnjo, — izmenjavo organizacijskih in tehnoloških izkušenj. Pri tem bo izrednega pomena stalna medsebojna izmenjava informacij, predvsem na področju raziskav in razvoja, kjer računamo, da bo lahko narejenega precej več, pri tem pa bo prišlo tudi do usklajevanja programov. Pri zunanji trgovini, računamo zmanjšati stroške oz. povečati obseg poslovanja z istimi razpoložljivimi kadri, predvsem s postopnim enotnim delom in z enotnim nastopom v nekaterih državah, predvsem v državah v razvoju. Računamo pa, da bo to skupno delo postopoma pripeljalo do enotne zunanjetrgovinske organizacije v okviru SOZD. Na kadrovskem področju pričakujemo predvsem postopno zmanjšanje dupHranja, racionalno izrabo razpoložljivih strokovnih kadrov in njihovo dejansko specializacijo. V vsaki TOZD in v sleherni službi v njej so točno znani nosilci odgovornosti za uresničevanje stabilizacijskega programa. Vsi vodilni in vodstveni delavci odgovarjajo za strokovno plat nalog, osnovne organizacije Zveze komunistov pa so še posebej zadolžile posamezne komu niste za politično odgovornost tega dela Seveda pa brez odgovornosti in prispevka slehernega delavca v delovni organizaciji uspehov ne bo. Iz začetnega ,,ogrevanja" sov KRKI na zborih delavcev do kraja razložili in sprejeli programe. Zdaj ve vsakdo v tovarni, da stabilizacijski program ni zadeva „strokovnjakar-stva", temveč življenjska naloga slehernega proizvajalca. Toliko so o tem razpravljali, predlagali, sklepali in se posvetovali, da je . . naloga zgrabila človeka pri srcu" in jo zdaj čuti za svojo. To pa je tudi edino pravilna pot, da bodo sprejete naloge uresničene. In še: vse naloge za 1976, razvojne načrte in obveznosti do izvoza planirajo v KRKI že zdaj v duhu sprejetih stabilizacijskih programov. / , K KRKA Res je — številke še dolgo niso vse, nikoli nam ne morejo povedati vsega, a brez njih v gospodarstvu le ne moremo. Zanimivi so kazalci uspešnosti v KRKINEM poslovanju zadnjih desetih let, za katera je značilno, da je v njih v poprečju naraščal — celotni dohodek za 42 odst., — družbeni proizvod za 43 odst., — izvoz za - 63 odst., — zaposlenost za 16 odst., — medtem ko se uvoz že pokriva z izvozom. S tako razvojno zagnanostjo si je KRKA že zagotovila 122. mesto med proizvodnimi organizacijami v Jugoslaviji, 20. mesto med proizvajalci v Sloveniji, 3. mesto v slovenski kemični industriji in 2. mesto v dolenjski regiji- KRKA organizacijo združenega dela sestavljajo temeljne organizacije združenega dela: gradbeni sektor novo mesto, gradbeni sek-t°r ljubljana, gradbeni sektor krško, gradbeni sektor zagreb, strojno inventarni park, mehansko -kovinski obrat, lesni obrat, to-grel, projektivni °'ro in delovna skupnost skupnih služb. posebnosti v PIONIRJEVI DEJAVNOSTI SO LASTNA TOVARNA ZA IZDELOVANJE ZELEZO-BETONSKIH MONTAŽNIH HAL NA DRNOVElVk PRI KRŠKEM, GRADNJA STANOVANJ S POMOČJO POSEBNIH TUNELSKIH OPAZEV „UTINORD", LlCNA IN FUNKCIONALNA HARMONIKA VRATA „PIONIR", KI JIH IZDELUJE LESNI OBRAT, MODERNA GRADBENA MEHANIZACIJA, LASTEN PROJEKTIVNI BIRO IN SODOBNO POSLOVANJE. NOVO MESTO splošno gradbeno podjetje pionir iz novega mesta sodi med največja in najuspešnejša gradbena podjetja v naši domovini. pionirjevi gradbinci opravljajo gradbena dela z najmodernejšo gradbeno mehanizacijo in po najsodobnejši tehnologiji. osnovna sredstva podjetja so bila ob ustanovitvi pred tridesetimi leti vredna komaj 3,8 milijona, z nenehnim vlaganjem v modernizacijo pa se je vrednost danes povzpela ze na blizu 54 milijonov dinarjev. prihodnje leto bo kolektiv sgp pionir slavil tridesetletnico ustanovitve, tridesetletnico začetka graditve stavbe, v katero so vgradili na milijone kapelj znoja in ki skriva v sebi mnogo hudih -trenutkov in spopadov, pa tupi mnogo uspehov in delovnih zmag. JUa*lie ob Ragovski cesti, ki ga gradi in ureja PIONIR, je le eno od sosesk, zgrajenih v Ljubljani, °vem mestu, Krškem in drugih krajih. GRADBINCI ČESTITAJO ZA PRAZNIK OBČIN NOVO MESTO IN BREŽICE Za srečo otrok je PIONIR zgradil številne šole in vrtce po vsej Dolenjski in v drugih krajih ožje in širše domovine. Galerija Dolenjskega muzeja v Novem mestu Solidno poslovanje z investitorji, sodobna komercialna obdelava tržišča in obdelava podatkov z elektronskimi napravami so značilnosti Pionirjevega poslovanja. Na sliki: sestanek pri glavnem direktorju Ivanu Kočevarju. Pionirjevi gradbinci so se še po$ebno proslavili z gradnjo hotelsko-gostinskih objektov. Največji hoteli v Istri, številni hoteli v Dalmaciji in drugje pričajo o tem. Na sliki je hotel v Zakopanem na Poljskem, ki so ga zgradili v rekordno kratkem času. DOLENJSKI LISI 33 Na sosednjih slikah lahko primerjamo nekdanjo in sedanjo mehanizacijo. Projektivni biro ima dva oddelka: v Ljubljani in Novem mestu. Posnetek je iz Ljubljane. Letos je TOZD Mehansko-kovinski obrat odprl v Mačkovcu oddelek za tehnične preglede vseh vrst nnotornih in priključnih vozil. Na tej lokaciji bodo zgradili tudi ostale oddelke AVTOSERVISA. mm NOVO MESTO KLJUB TE2AVAM NEHEN VZPON NE- Rast nekega kolektiva je v marsičem podobna človekovemu življenju ali pa zgodovinskemu razvoju neke dežele. Od nebogljenih začetnih korakov se kot človek polagoma vzpenja in raste, doživlja uspehe, poraze, krize in zmage. V boju z vsakodnevnimi nalogami lahko kloni in pade v pozabo ali pa se vzpne, poraste v velikana z ugledom in močjo. SGP „PIONIR" je v letih svojega obstoja doživljal uspehe, krize in težave, vendar je z neupogljivo močjo in voljo gradil mogočno stavbo svojega kolektiva, ki ga danes uvršča med vodilne gradbene organizacije v Jugoslaviji. Pred tridesetimi leti so utihnili zadnji topovski streli; ko nec vojne. Veliko veselje, ki ga je ponujala svoboda, je le za trenutek zameglilo ruševine naše domovine. Ni bilo časa veseliti se, v miru naužiti se svobode, že so čakali krai.ipi in lopate, čakali so porušeni domovi, razdejani moštovi, ceste . . . Žalostna je bila slika Novega mesta takrat. Ni je bilo stavbe, ki ji vojna ne bi zarezala vsaj nekaj gub. Glavnega trga skorajda ni bilo moč spoznati, šole v okolišu porušene, ni bilo cest, kaj šele tovarn, ki jih je čas, v katerega je stopala naša domovina, tako krvavo potreboval. NAL02BE V OPREMO In v tem času se je rodilo Splošno gradbeno podjetje „PIONIR". Kako šibka je bila konstrukcija tega novorojenčka, nam pove podatek, da so ta kolektiv sestavljali skorajda sami nekvalificirani delavci, gradbenih strokovnjakov pa skorajda ni bilo. Sredstva, s katerimi je kolektiv razpolagal, pa so bila zares skromna, saj je vrednost osnovnih sredstev znašala le 38000 dinarjev in obratnih nekaj manj kot 14000 dinarjev. Vendar se je kolektiv brez potrebnih sredstev, brez poslovnih prostorov, brez potrebne mehanizacije zagrizel v delo in iz dneva v dan bolj samostojno delal prve korake. V letu 1947 si je kolektiv zgradil poslovne prostore v Bršlinu in istočasno večal osnovna in obratna sredstva. Čas, v katerem je nastajalo gradbeno podjetje, ni razpolagal z mehanizacijo, zato si je prve kamione kolektiv predelal sam. Stari vojni nemški kamioni so se kar čez noč prelevili v transportna vozila, ki so morala še dolgo služiti kot edina transportna sredstva temu kolektivu. PIONIR je v prvem letu svojega obstoja gradil predvsem v območju Novega mesta, Črnomlja in Krškega, po letu 1948 pa tudi na Kočevskem. Do leta 1956 je gradil predvsem industrijske in poslovne objekte. In prav tega leta pride zaradi zmanjšanja investicij do občutne krize v gradbeništvu, ki močno prizadene tudi kolektiv Pionirja, tako da je bil prisiljen odpovedati 70 odstotkov naročil. Kriza je bila tako močna, da je bil kolektiv prisiljen celo odprodajati osnovna sredstva in odvečni material. GRADBIŠČA PO VSEJ DOMOVINI Spoznanje, da je investicijska gradnja precej tvegana, je preusmerilo Pionirja v stanovanjsko izgradnjo, vendar ni zanemaril gradnjo tovarn, šol, vrtcev in mostov. Tudi druga kriza v letu 1965 je kolektiv prizadela, vendar ne v taki meri, saj so prve izkušnje rodile sadove. Med tem časom je Pionir gradil naselja tudi izven Novega mesta. Že v letu 1957 je začel graditi velika stanovanjska naselja v Ljubljani, osem let pozneje pa se je preselil v Primorje, kjer je ta prizadevni kolektiv zgradil nekaj najlepših hotelov našega Jadrana. Tako so nam vsem poznani hoteli Delfin, Mediteran, Materada, kompleks hotelov Lotos v Poreču, hotet Solaris v Šibeniku, Uvala Scott in tako dafije. S temi izredno kvalitetno opravljenimi deli je PIONIR postal največji graditelj turističnih objektov v Jugoslaviji. In tudi v domači občini je zgradil nekaj nepozabnih objektov turističnega značaja, na primer Garni hotel in restavracijo na Otočcu, motele v Čateških Toplicah in druge. MODERNO POSLOVANJE Leta 1968 je začel Pionir obnavljati, posodobljati in tipizirati opremo za gradbeno dejavnost, ki mu je omogočala prevzem najzahtevnejših del, večjo kvaliteto opravljenih del in gradnje v krajših rokih. Le leto pozneje se kolektiv prične pripravljati na nov način pošlo vanja z direct-costing metodo, ki jo vpelje v svoje poslovanje februarja leta 1970, ko nabavi elektronski računalnik Data Philips, ki znatno skrajša postopek obračuna in izdelavo kalkulacij. Istega leta se z novo opremo oskrbi tudi lesni obrat, ki je že dosegel tradicijo v izdelovanju harmonika vrat tipa Pionir. TOZD gradbeni sektor Zagreb gradi v glavnem mestu Hrvaške številna stanovanja Harmonika vrata PIONIR Izdelujejo v mederno opremljeni delavnici. ■ Dela, ki jih je PIONIR opra-''il v Sloveniji, odpro vrata temu l^olektivu tudi v sosednje republike. V stanovanjski izgrad-'^i' je Pionir v Hrvatski že dolgo P''isoten, še posebno pridobi na ^O'edu, ko prične graditi stano-*'3nja z novo tehnologijo s tu-■^elskimi opaži, ki omogoča ve-'iko hitrejšo in kvalitetnejšo gradnjo. Tehnologija gradnje industrijskih objektov po sistemu mon-^^žnih elementov iz armiranega 'betona pa mu odpre vrata tako rekoč na stežaj. Skorajda ni Tiesta v Bosni, kjer ne bi Pionir ^gradil vsaj ene take hale. ■kakšne prednosti gradnje nam ponuja ta tehnologija, so skorajda vsi Novomeščani opazili, ki ^ sledili gradnji nešteto takih objektov v Novem mestu in nje-9ovi okolici. Tudi pota na inozemska gradbišča so kolektivu Pionirja ^e davno odprta. Tako so že Pi'ed leti odprli gradbišča na oljskem, kjer je zrasel prečudovit hotel Kasprovi v Zakopanem. Kvalitetno opravljeno delo pa je porok, da se bo 'onir še vrnil na Poljsko. Tudi ^ deželah Afrike in Azije bo v prihodnjih letih odprl nova, Velika gradbišča. rom posvečal največjo skrb novim tehnologijam. Kajti čas, v katerem živimo, nam ne dovoljuje niti za trenutek počitka v napredku. Sleherni dan se porajajo nove zamisli, novi načini gradnje, zato je temu klicu časa prisluhnil tudi Pionir in z novimi tehnologijami, ki jih je uvedel, dosegel zavidljive rezultate. S tehnologijo tunelskih opažev je dosegel tak napredek, da danes lahko zgradi kar pet stanovanj in pol na dan. To število bi bilo še pred nekaj leti utopija, s pridnostjo in trdim delom pa je postalo resničnost. Res, kar očem ne moremo verjeti, ko opazujemo gradnjo bloka, saj pred našimi očmi zraste celo nadstropje z vsemi deli v času, ki smo ga pred leti porabili samo za to, da smo spravili opeko na ploščo. Res je, časi se spreminjajo in dober delovni kolektiv mora z njimi v korak. Poglejmo samo dejstvo, da izdela danes PIONIR celotne hale kar v tovarni. Na mestu-, kjer bo hala stala, pa dele samo zmonti-ra. Kdo bi nam pred leti verjel, če bi mu pravili vse to? Res je; čas gradbincev je napravil velik korak naprej. Danes v TOZD Togrel v Krškem izdelajo celotne fasadne stene z vso potrebno ixjir=9 letos milijarda celotnega dohodka V začetku tega članka smo zapisali, da je kolektiv SGP '^ionir imel ob svoji ustanovitvi komajda za 38000 dinarjev Osnovnih sredstev. Danes se je ta vrednost povzpela kar na 54323000,00 dinarjev, obratna sredstva pa so porasla od tedanjih 14000 dinarjev na sedanjih 11562000,00 dinarjev. V prvem letu obstoja je ta kolektiv ustvaril skupno za 2200 000 din vrednosti, v letošnjem letu pa planira doseči že •milijardo novih dinarjev, kar pomeni, da je v 28 letih svojega dela povečalo bruto realizacijo kar za 50-krat. Do danes je kolektiv SGP PIONIR zgradil nad 3200 objektov širom po Jugoslaviji in zunaj nje. )f|soka priznanja za •^^alitetna dela l^a stenah upravne zgradbe PIONIR visi nešteto pri-Znanj, ki jih je kolektiv prejel za ^oja kvalitetno opravljena dela. ® priznanjih najdemo letnice od leta 1948 pa do danes, priznanji so najvišja odli-f^^anja, naprimer Titov red z ^atim vencem, razna priznanja ®ograjske gospodarske zborni-Kidričeva nagrada, ki jo je tov. Ivan Kočevar, glavni '■"ektor tega kolektiva, in še in ^ je takih priznanj. Pred dnevi je Pionir prejel ob J^'letnici delovanja Zveze grad-enih inženirjev in tehnikov ''^aoslavije zlato plaketo kot ^®jvišje priznanje za izredno Pomembne dosežke na področja tehnike in tehnologije, pro-Jektiranja in gradnje v novi ''^goslaviji. Že samo priznanje zgovorno pove, kakšen je naredilo SGP PIONIR ^ letih svojega obstoja. j^a dan pet stanovanj in pol Kolektiv SGP PIONIR je v svojega obstoja poleg kad- instalacijo kar v tovarni in. jih na samem gradbišču samo vsta-.vijo v objekt. In še vrsto drugih presenetljivih stvari bi vam lahko zapisali o delu SGP „PIONIR", ki je s pohvale vrednim posluhom za napredek prispeval jugoslovanskemu gradbeništvu veliko novega, boljšega, v današnjem času nepogrešljivega. dobri kadri - porok napredku Skrb za strokovno usposabljanje je ena največjih odlik tega kolektiva, saj je že takoj, ko je bil ustanovljen, pričel načrtno šolati svoje kadre. Posebno ob ustanovitvi je bila to nujnost, saj med zaposlenimi skorajda ni bilo strokovnega kadra, ki ga gradbeništvo le s težavo pogreša. Kolektiv se je zavedal, da je vzpon organizacije brez dobrih kadrov nemogoč, vsi načrti jalovi, podobni gradovom v oblakih. Zato je že v prvem letu svojega obstoja PIONIR ustanovil v Novem mestu vajensko in de-lovodsko šolo gradbene stroke. Obiskovalo jo je 150 vajencev in delavcev, ki so se usposabljali za delovodje. Odkar obstoji kolektiv, pa je opravilo izpit ali končalo uk kar nad 1200 učencev in delavcev. Z načrtnim strokovnim izpopolnjevanjem že zaposlenih in štipendiranjem bodočih strokovnjakov je Pionir nenehno izboljševal kvalificirani sestav svojega kolektiva. Na začetku je bil kvalificirani delavec prava redkost, danes pa je v kolektivu le 11,6 % nekvalificiranih. Tako je danes v tem delovnem kolektivu zaposlenih 175 visoko izobraženih strokovnjakov, 110 tehnikov, 325 Visoko kvalificiranih zidarjev, tesarjev, železo-krivcev itd., 743 kvalificiranih, 700 poikvalificiranih delavcev vseh profilov. ' Skrb za kadre pa se v kolektivu iz leta v leto stopnjuje, tako da ima letos kar 121 štipendistov raznih profilov. To pomeni, da kolektiv še ni povedal svoje zadnje besede v razvoju gradbeništva. skrb za delavčevo počutje Potreba po nastanitvi delavcev ob večjih gradbiščih je narekovala kolektivu, da je zgradil kar dva samska domova in več delavskih naselij. Tako razpolaga Pionir danes kar z nad 2100 ležišči za svoje delavce. Za vse zaposlene je organiziral družbeno prehrano, tako da dobivajo na vseh gradbiščih delavci vsak dan topel obrok. Poleg tega je kolektiv poskrbel za oddih in rekreacijo zaposlenih, tako da ima danes na morju in-planinah 4 počitniške domove s kapaciteto 100 ležišč. V njih je delavcem omogočen izredno cenen oddih. Tudi sindikalno športno društvo, ki organizirano deluje že kar 25 let, ima lepe športne dosežke, kar potrjuje nad 350 diplom, plaket in pokalov. Le maloka-tero športno društvo pri nas se lahko pohvali s tako biro. Kolektiv razpolaga kar z 250 stanovanji za člane kolektiva. Po letu 1961 je podelilo več kot 400 kreditov za gradnjo stanovanj. Tudi za ostale dejavnosti, ki jih delavci opravljajo v prostem času, ima kolektiv posluh ter jim omogoča, da orga-, nizirano delujejo in sodelujejo na raznih srečanjih literatov, slikarjev, recitatorjev in tako dalje. Posebno skrb pa je ta kolektiv posvetil dolenjskim slikarjem, ki v skupini delujejo pod okriljem tega kolektiva. Kolektiv je mnenja, da je denar, ki ga vlagajo v človeka, izredno dobra naložba, saj današnji čas zahteva izobražene, razgledane in kulturne ljudi, ki bodo znali ceniti dosežke preteklosti in na njih graditi lepo, boljšo prihodnost. PIONIR je zadnja leta postavil po vsej domovini številne industrijske objekte iz montažnih betonskih elementov, ki jih izdelujejo v svoji tovarni v Krškem. železo- prihodnje leto 30 let dela sgp pionir Prihodnje leto bo Pionir slavil tridesetletnico svojega uspešnega dela. Trideset let dolga pot bo za njim in v spominu se bomo vračali na prva gradbišča, k prvim strojem. Vrnili se bonu) v čas, ko so v Novem mestu rasli prvi bloki, prvi tovarniški objekti, od IMV, Krke, Novoteksa in Laboda do današnjih gradenj. V teh tridesetih letih je prizadevni kolektiv pozidal iz porušenega, neindustrijskega mesta veliko, moderno industrijsko Novo mesto z lepimi stavbami, ki I Najnovejši izdelek v tovarni gradbenih elementov so fasadne in predelne stene, s katerimi še pospešujejo gradnjo stanovanj. NOVO MESTO Čestitke zmagovalkam. ^so lahko v resničen ponos temu kolektivu. Pri Pionirju posvečajo športu veliko pozornost. Sindikalno športno društvo se je proslavilo s itevilnimi športnimi zmagamL DOLENJSKI LIST j 35 Obćina Brežice proslavlja svoj praznik v spomin na ustanovitev brežiške partizanske čete 28. oktobra 1941. Na ta dan občani obujajo spomine na slavno preteklost in se veselijo uspehov svojega dela v preteklem letu. Na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti smo dosegli ponrtembne uspehe. Zgradili in obnovili smo nove proizvodne, stanovanjske, šolske in bolniške prostore, asfaltirali več kilometrov cest, napeljali nove kilometre vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, in storili še veliko drugega. Če pogledamo, kako je z uresničevanjem delegatskega sistema v naši občinski skupščini, potem lahko ugotovimo, da se je delegatski sistem v preteklem letu že dokončno zakoreninil in da pomeni bistveno razliko od prejšnjega odborniškega sistema. Pozitivni rezultati, ki smo jih dosegli pri razvijanju delegatskega sistema, so predvsem naslednji: — številna udeležba na sejah zborov občinske skupščine; — ločene seje zborov, kar omogoča mnogo večjo aktivnost delegatov kot na skupnih sejah; — pravočasna dostava gradiv dele^ijam, saj jih dobijo dvajset dni pred sejo skupščine; — prehajanje iniciative za delo občinske skupščine od izvršnega »zeta na delegate in delegatsko bazo, saj so zbori naše skupščine za letošnje leto sprejeli delovne programe, v katere so vključili najtolj pomembne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in s tem tudi že usmerjali delo izvršnega sveta in upravnih organov; — kot iniciatorji stališč in predlogov za seje občinske Kskupščine se pojavljajo tudi delegati, njihova delegatska baza, interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije; — v nekaterih delegacijah razpravljajo razen o gradivih za sejo skupščine tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih njihove temeljne samoupravne skupnosti; — sedaj nad 550 delegatov razpravlja in soodloča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej zborov občinske skupščine, v primerjavi s prejšnjo skupščino, kjer je bilo 60 odbornikov. Če upoštevamo tudi, da odnosi delegacij do delegatske baze še niso razviti, pa je treba vendar upoštevati, da teh 550 delegatov izhaja iz delegatske baze in so zaradi tega bolj ali manj seznanjeni s tem, kako ta baza „diha". Zaradi tega smemo upravičeno trditi, da mnoga stališča delegatov predstavljajo tudi stališča delegatske baze, čeprav ta baza formalno teh stališč ni oblikovala; — sestava tedanje skupščine je bistveno drugačna od prejšnje, tako socialna, generacijska in sestava po spolu, kar skupaj z zamenljivostjo marKJata povzroča, da se v delo skupščine vključuje veliko število delovnih ljudi, ki vnašajo vanjo tudi novega duha; pognale so korenine — občinska skupščina se je že pojavila kot delegatska baza za republiško skupščino, ko je obravnavala osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980, osnutek družbenega plana SFRJ za obdobje 1976 do 1980, osnutek zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij ter osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij. Seveda pa se kljub mnogim pozitivnim rezultatom pri razvijanju delegatskega sistema in odnosov soočamo tudi z velikimi težavami za hitrejše razvijanje teh odnosov. Ne glede na oceno/ koliko teh težav bi bilo mogoče že danes rešiti, pa je treba le upoštevati, da delegatskih odnosov ne moremo povsem razviti v enem ali pa tudi ne v dveh letih, pač pa bo za to potrebno nekaj let. Na poti nadaljnjega razvoja delegatskih odnosov bo trete premagati mnoge ovire in zlomiti mnoge odpore. Pri tem bo igrala ponnenibno vlogo ustvarjalna kritika. Zanimivo je, najbrž pa ne slučajno, da se kot kritiki pomanjkljivosti v delegatskih odnosih pojavljajo tudi določene strukture, ki bi morale ravno odpravljati razne ovire za hitrejše uveljavljanje delegatskih odnosov, vendar tega ne delajo. S kritiko nepopolnosti delegatskih odnosov želijo opravičiti svojo metodo dela, s katero obidejo delegacije in skupščino, oz. želijo z njo ustvariti dimno zaveso za sprejemanje odločitev, ki niso v skladu z ustavnimi načeli o poteh in sredstvih reševanja družbenih problemov. Razvoj je prišel do točke, ko ni mogoče več naprej" ne na področju gospodarstva ne na področju družbenih dejavnosti in ne na področju standarda, če se v reševanje teh vprašanj ne vključijo najširše množice delovnih ljudi. Gre za to, da se dosledno uveljavi oblast delavskega razreda, ne pa oblast v njegovem imenu. Izvršilni, upravni, poslovodni in strokovni organi lahko samostojno brez delegatov in delegatske baze sprejmejo tudi dobre rešitve pomembnih vprašanj družbenega razvoja, vendar obstaja tudi velika možnost, da se pri tem motijo in zmotijo. Uspešnost njihovega dela je treba oceniti predvsem po tem, kako si prizadevajo uveljavljati delegatski sistem. Perspektiva nadaljnjega razvoja samoupravnega demokratičnega socializma je le v pri-tegovanju vedno širših množk: dek>vnih ljudi k ustvarjanju politike in sprejennanju vseh pomembnih odločitev; delegatski sistem pa je sredstvo za to. Sicer pa že stara ljudska modrost pravi, da več glav več ve. FRANC SKINDER predsednik občinske skupščine BREŽICE Ob praznovanjih se občani najprej" vprašajo; Kaj smo napravili, kaj je zraslo novega? V brežiški občini je bila letos poleti dokončana nova Jutranjki-na proizvodna hala, ki je veljala 12 nnilijonov dinarjev. Končuje se graditev nove tovarne ljubljanske Lesnine—TOZD Dekor-les Brežice. Slovin je vložil 6,48 milijona dinarjev za dokončanje obrata za predelavo grozdja, polnilnice in skladišča za alkoholne ter brezalkoholne pijače. Celotna investicija je doslej veljala okoli 35 milijonov. Kolektiv Prevoza je namenil 5 milijonov dinarjev za modernizacijo voznega parka. V gospodarstvu pomeni letos gotovo največji uspeh položitev temeljnega kamna za tovarno si- NABIZELJSKEMŠOLA, V BREŽICAH TELOVADNICA Šolski center v Brežicah bo za letošnji občinski praznik dobil novo telovadnico za 5,8 milijona dinarjev. V kratkem bo dokončana obnova stare bolniške zgradbe, za kar morajo odšteti 6,3 milijona, na Bizeljskem pa se izteka delo pri gradnji nove šole. Veljala bo 10 milijonov, zanjo pa prispevajo denar vsi občani v obliki samoprispevka za gradnjo in obnovo šol. Njihov denar se steka tudi za novi zdravstveni dom, ki so ga to jesen začeli graditi nasproti bolnišnice v Brežicah. Letos je namenjenih zanj 7 milijonov dinarjev, celotna investicija pa bo dosegla 15 milijonov. Rok za takrat do letos se je povečalo število priključkov od 535 na 1882, omrežje pa od 17 tisoč Na Bizeljskem dokončujejo osnovno šolo, v kateri so tudi prostori za otroški vrtec. likatne opeke v Brežicah. Vrednost te investicije bo presegla 70 milijonov. Nova opekarna bo potrebovala za proizvodnjo letno 60 tisoč ton kremenčevega peska iz Globokega. V petih letih bo prešla na izdelovanje silikatne opeke za fasadne obloge. dokončanje je 15. november 1976. Samoupravna interesna skupnost za kulturo je tudi letos namenila del sredstev Posavskemu muzeju v Brežicah, da je lahko nadaljeval obnovo gradu. Prenovljeni sta bili južna in zahodna fasada ter jugozahodni stolp, Nova telovadnica za igriščem pri gimnaziji — praznično darilo mladim šolskega centra v Brežicah. Notranjost stare bolniike zgradbe v Brežicah bo kmalu popolnoma prenovljena. Velike sobane so pregradili, da se bodo bolniki poslej bolje počutili. V obdobju 1976—1980 predvideva nekaj nad 65 milijonov dinarjev investicij tudi Tovarna pohištva v Brežicah. V programu ima po'večanje proizvodne hale, gradnjo skladišč za gotove izdelke, gradnjo razstavnega paviljona ter nakup nove opreme. Tovarna avtomobilskih prikolic IMV bo v naslednjih petih letih investirala blizu 56 milijonov dinarjev v objekte za proizvodnjo prikolic in v skladišče reprodukcijskega materiala. Izdelovanje prikolic bo potem lahko podvojila. Naložbe „Agrarie" bodo štele v tem obdobju 61 milijonov dinarjev, naložbe „Prevoza" 47 milijonov, investicije „Slovina" pa nekaj manj kot 50 milijonov. Slovin ima v programu avtomatsko polnilnico z zmogljivostjo pet tisoč litrov na uro ter obnovo vinogradov. Obnoviti namerava 55 hektarov lastnih nasadov in 300 hektarov nasadov vinske trte v kooperaciji. Trgovsko podjetje Posavje predvideva precejšnjo vsoto za modernizacijo trgovske mreže. V Cateških Toplicah bodo v obdobju 1976—1980 zgradili nov hotel z 250 posteljami za 100 milijonov dinarjev. Nanj že dolgo računajo in komaj čakajo, da bo pri^l na vrsto, saj pomeni zanje osnovo za razvoj zdraviliškega turizma. ^ v slavnostni dvorani pa so re-stavratorji na novo poslikali obe leseni stopnišči in tako povrnili dvorani nekdanji videz. SPET 10 KM VEC ASFALTA Letos so v brežiški občini speljali asfalt od Mokric do Nove vasi in Velike Doline, asfaltirali so cesto Črnec—Cundrovec, cesto Dečno selo—Globoko, del nove ceste skozi Pišece, več ulic v Brežicah, pred kratkim pa so začeli modernizirati cesto Župelevec—Kapele. Pravkar je bil obnovljen tudi asfalt na cesti Brežice—Dobova in naprej do mostu čez Sotlo. Za občinske ceste prispevajo občani svoj denar v obliki samoprispevka, ki se bo v ta namen zbiral pet let. Razen tega dajejo precej svojega denarja tudi za krajevne poti. NOVI KILOMETRI VODOVODA V krajevni skupnosti Kapele napovedujejo za občinski praznik otvoritev vodovoda, ki ga gradijo od 1972 dalje. Stroški zanj znašajo nekaj nad 1,65 milijona dinarjev. To vodovodno omrežje je priključeno na mestni vodovod, ki ga je 1966 prevzelo v upravljanje Stanovanjsko in komunalno podjetje. Od na 81 tisoč metrov. Poraba vode je od takrat naprej narasla od 200 tisoč na 600 tisoč kubi-kov. V krajevni skupnosti Arti-če bodo dobila vodo naselja: Glogovbrod, Dečno selo, Globoko, Mali vrh in Piršenbreg, po zgraditvi črpališča na Malem vrhu pa še drugi više ležeči zaselki. Cevovod od Brezine do Dečnega sela in Globokega je že položen, prav tako odcep za Mali vrh in povezava med Glo-govbrodom in Pohanco. Dograditev omrežja in naprav je bila planirana za letos, vendar se bo zaradi pomanjkanja denarja še nekoliko zavlekla. VSAKO LETO VEC STANOVANJ V Brežicah se je Stanovanjsko podjetje lotilo nove kanalizacije. Odplake bodo odvajali v tri zbiralnike. Šele ko bodo zgrajeni vsi trije, bo razvoj širšega mestnega območja lahko potekal tako, kot je to predvideno v urbanističnem programu do leta 2000. Prvi zbiralnik so zgradili lani. Na vrsti sta še druga dva, ker brez njiju ne bodo mogli nadaljevati stanovanjske izgradnje. Pionir bo gradil devet, deset in enajstnadstropno stolpnico za JLA ob bizeljski cesti. V teh objektih bo skupaj 120 stanovanj, dokončani pa bodo v letu dni. Za potrebe občine in lovnih organizacij gradijo v Br^" žicah 42-stanovanjski stolpih' dva manjša stolpiča pa sta bil^ dokončana letošnjo pomlad. sredstev solidarnostnega stano* vanjskega sklada nameravajo 5® to jesen začeti objekt s 25 stanovanji. POVSOD NAPORI ZA STABILIZACIJO Letos praznujemo v času, ko si na vsakem koraku prizadevamo za stabilizacijo našega gospodarstva. Občinska skupščina je zato zahtevala, naj vse temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti ocenijo svojo poslovno in razvojno politiko ter izpolnijo naloge, ki jim jih nalaga resolucija o družbenoekonomskem razvoju brežiške občine za tekoče leto. Skupščina jih je med drugim pozvala, naj se TOZD čimprej organizirajo tako, kot predvideva ustava, saj se njihov položaj marsikje ne razlikuje od položaja bivših obratov. Za to nalogo se bodo morale take delovne organizacije kadrovsko okrepiti in dosledno upoštevati določila družbenega dogovora o kadrovski in štipendijski politiki v občini. S tem je povezano tudi programiranje stanovanjske izgradnje in delovni kolektivi so dolžni čimprej pripraviti srednjeročne načrte za graditev oz. nakup stanovanj. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine jasno usmerja sleherno temeljno organizacijo in organizacijo združenega dela, vse krajevne in samoupravne interesne skupnosti. Bližajoči se 28. oktober, praznik brežiške občine in mejnik napredka, pa jim daje priložnost, da se kritično ozro nazaj, če morda le niso zavili s poti in zanemarili že sprejetih napotkov ter dogovorov za večjo produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, za zdravo investicijsko politiko, varčnost in skrbnejše planiranje. Bizeljski šolarji se bodo kmalu selili v nove prostore, kjer bodo imeli možnost za podaljšano bivanje oziroma celodnevno šok). mBHMMMPmSPI ^ r H INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO tovarna avtomobilskih prikolic ČESTITAMO ZA PRAZNIK!_BREZICE OBRTNO KOVINSKO PODJETJE KOVINOPUST Jesenice na Dolenjskem Izdelujemo vijačno blago po DIN in JUS standardih ter po posebnem naročilu. Priporočamo še za naročila! Za praznik naše občine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom. EMONA LJUBLJANA TOZD hoteli ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE skrbimo za vase zdravje, ugodno RAZ-|^0L02eNJE, rekreacijo in zabavo! r sodobno naravno zdravilišče — zaprti in odprti Dazeni — 7-stezno avtomatsko kegljišče — mini golf glasba in ples v restavraciji ob petkih, sobotah in jj^eljah — nočni bar — kavarna "OTEL ZDRAVILIŠKI DOM, HOTEL TOPLICE, ■naselje BUNGALOVOV Čestitamo za praznik obcine! SLOTENIJALES TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE PROIZVAJAMO SOBNO POHIŠTVO 5^5 Za praznik občine čestitamo kolektivom in vsem občanom. J GOSTINSKO PODJETJE GRAD MOKRICE gostinske in hotelske storitve vsak dan glasba za zabavo in ples na voljo jahalni konji Priporočamo se za obisk in hkrati čestitamo za praznik občine Brežice. BREŽICE J02D PROIZVODNJA IN TRGOVINA '020 KOOPERACIJA ^Jtna in kooperacijska kmetijska proizvodnja — ^•^up in prodaja kmetijskih pridelkov in proizvo-— oskrba kmetijstva z reprodukcijskim mate-aiom ~ lastna kooperacijska proizvodnja cvetja * ČESTITAMO ZA PRAZNIKI PETROL LJUBLJANA MOTEL CATEZ CATE2 PRI BREŽICAH Obiščite naše gostinske lokale! Vsako soboto zabava s plesom. * Za praznik občine iskreno čestitamo! X I C Trgovsko-gostinsko podjetje na veliko in malo POSAVJE s TOZD: I. TRGOVINA NA VELIKO II. TRGOVINA NA MALO III. GOSTINSTVO in DSSS Vabimo cenjene potrošnike k nakupu vseh vrst trgovskega blaga v dobro založenih poslovalnicah v Brežicah in okolici, v gostinskih obratih pa priporočamo gostinske storitve po zmernih cenah. Hkrati čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik občine. PETROL Trgovsko in proizvodno podjetje PETROL LJUBLJANA PE BREŽICE Za vaše vozilo dobite na naših bencinskih servisih vedno najustreznejša maziva in goriva. Kupcem čestitanrio za praznik občine Brežice. poslovno atan. objoki trgovska hlia Bodoči družbeni center Sevnice, za katerega je idejno, urbanistično in arhitektonsko rešitev izdelal REGION Brežice. Za izdelavo omenjene rešitve in izdelavo glavnega projekta za prvi stanovanjsko-poslovni objekt v bodočem centru (na sliki levo) je kole!:tiv Regiona vložil svoja sredstva in pričakuje zato skorajšnjo realizacijo. REGION iz Brežic opravlja vse naloge iz urbanizma in visokih gradenj na območju posavskih občin. Za praznik brežiške občine pozdravljamo vse občane Posavja! DOLENJSKI LIST 37 r \ GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE. f \ !§itanovanjjiliO komunalno podjetje BREŽICE Priporočamo storitve servisnih dejavnosti ! ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO! SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA IZDELUJEMO ODLITKE IZ SIVE LITINE IN BARVASTIH KOVIN. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE. SLOVIN SLOVIN TOZD „bizeusko - brežice Brežice, Cesta prvih borcev 5 Proizvajamo in nudimo: KVALITETNA VINA bizeljčan, cviček marvin, dobrovoljček, plješevičko, en starček, muškat hamburg in štajerska vina BREZALKOHOLNE PIJACE jupi, cockta, schvveppes, sadni sokovi, frupi in žgane pijače "H- Za praznik občine čestitamo vsem našim sodela^; cem, delovnim ljudem in občanom ^ r OBRTNO KOVINARSKO PODJETJE DOBOVA Izdelujemo: — jeklene konstrukcije — investicijsko opremo — kovinska okna in vrata za potrebe industrije — opravljamo ključavničarska dela ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCiNE! AGROTEHNIKA LJUBLJANA ABROSERVIS BREŽICE — servisi TAM, VW — servisi traktorjev ITM, ZETOR, STEYR, FERRARI — popravilo vseh vrst vozil in kmetijske mehanizacije Priporočamo naše storitve in hkrati čestitamo za praznik brežiške občine. BBTI MBTUKa TOZD KONFEKCIJA BOBOVA ČESTITAMO ZA PRAZNIK BRE2ISKE OBČINE! vsak četrtek DOLENJSKI LIST AVTOTRANSPORTNO SERVISNO PODJETJE PREVOZ BREŽICE KVALITETNO IN ZANESLJIVO OPRAVLJAMO VSE VRSTE PREVOZOV. ZA PRAZNIK OBCINE ČESTITAMO! J GRADBENO INDUSTRUSKO PODIETIE LJUBLJANA, KORVTKOVA 2 VSEM OELOVNIM LJODEM OBIHNE NOVO MESTO ČESTITA ZA PRAZNIK KOLEKTIV OIP ^RAOIS" J V ^ r S7 sTOZD: -TKANINA - KONFEKCIJA -TRGOVINA - PREDILNICA METLIKA -STREŠNIK in DSSS delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik občine Novo mesto! it labod s TOZD: m -LO'CNA NOVO MESTO -LIBNA KRŠKO -DELTA PTUJ in DSSS * VSEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE. Avtopromet, gostinstvo in turizem NOVO MESTO-STRAZA Opravljamo prevoz tovora In potnikov. Priporo čamo gostinske storitve v hotelu METI^roL in gostišču LOKA ČESTITAMO ZA PRAZNIK NASE OBČINE! tozd TOVARNA UPOROV ŠENTJERNEJ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK! IZDELUJEMO MOSKO.ZENSKO IN OTROŠKO OBUTEV ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! J V DOLENJSKI LIST Vas in vaše premoženje zavaruje MllimiKI Sili PE NOVO MESTO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE. 201etIMV proizvodnje prvega ^ I A jugoslovanskega Icl avtomobila domače konstrukcije 10 let proizvodnje ADRIA caravanov Dvajset let je poteklo, kar se je 26. 9. 1955 rodilo sredi Dolenjske novo podjetje AGROSERVIS in MOTO-MONTAŽA s 34 delavci. Popravila in vzdrževanje poljedelskih strojev je bilo njegovo prvo delo, ki pa je hitro preraslo tudi v montažo vozil. Februarja 1959 je Dolenjska dobila IMV — INDUSTRIJO MOTORNIH VOZIL, ki je naslednje leto začela s serijsko proizvodnjo novega, izvirnega dostavnega vozila. Že v letu 1962 je začela IMV izvažati svoj prvi jugoslovanski avtoniobil. Dopolnilni proizvodni program, tesno naslonjen na osnovni proizvodni program vozil, je stekel leta 1965: avtomobilska prikolka ADRIA cara-van je začela osvajati evropski trg. ■m Medtem ko so jih leta 1966 izdelaj', 370, je IMV postala leta 1972 že nah večji proizvajalec avtomobilskih kolic v Evropi. Letos jih bodo izdela"^ pribl. 30.000, od katerih, je 95 odstj, prodanih na zahtevnem mednarodne^ tržišču. ^ Lani so v IMV organizirali red']® proizvodnjo vozil Renault 4 'I*' Renault 12. V teku je obsežen inve^'. cijski načrt, po katerem zagotavll® IMV v prvi fazi proizvodnjo 100.000 vozil na leto, do konca pa celo za 200.000 voz^l na leto. •koserijska proizvodnja in vzpon izvoza sta osnovni vodili KO lektiva IMV, ki bo letos s 5.060 dela* « ci ustvaril 2,6 milijarde dinarjev nega dohodka.