THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED' STATES OF AMERICA. AMERIKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST S AMERIKE. Casio: Za tars in narod *•— ui pravico in mnico ~~~ od boja do hqa|iI GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V. CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 75. chicago, ill., sobota, 16. aprila — saturday, april 16, 1927. LETNIK XXXVL DESET OSEB JE PRIŠLO OB ŽIVLJENJE V ARGENTINI PO POTRESU; SEDEM PA V CHILE. — VELIKO ŠTEVILO HIŠ JE PORUŠENIH. — OGENJ JE IZBRUHNIL NA VEČIH KRAJIH MED POTRESOM. Buenos Aires, Argentina. — V četrtek oh zgodnji jutranji uri, je prebudil iz spanja prebivalce mesta Mendoza, Argentina, silen potres, ki je malo časa trajal, a je napravil o-gromno Akodo; deset oseb je prišlo ob življenje. Mesto Mendoza leži 100 milj severno-vzhodno od Buenos Aires. Poleg mrtvih je tudi okrog petdeset oseb ranjenih. Istočasno so čutili tudi precej močne potresne sunke v Buenos Aires, trajali so tri minute, škode pa niso povzročili. Santiago, Chile. — Iz glavnega mesta republike Chile poročajo tudi o silnih potresnih sunkih. Najbolj je bil pri zadet oni del mesta, kjer je največ trgovin. Sedem oseb je bilo ubitih, veliko število ranjenih in več hiš se je zrušilo. Prebivalstva se je polastila panika, večina je hitela na prosi <> v nočnih oblekah. Med potresom je izbruhnil na več i h krajih v mestu ogenj, ki je dal veliko posla gasilcem. Potresne sunke so tudi čutili \ Valparaiso, ki leži 60 milj severno-zapadno od Santiago, ne poročajo pa o človeških žrtvah ali škodi. NEMIRI V ŠANGHAJU. NESREČA V PREMOGOVNIKU; 23 PREMOGARJEV UTONILO. Henrietta, Okla. — V "old Wise',' ali Cato premogovnik v Spelter City je vdrla voda; 2.n» premogarjev je prišlo ob življenje. Voda, ki je vsled dežja narasla, je izpodjedla zemljo in nepričakovano vdrla v jamo, kjer so bili zaposleni delavci. -o- ZIMA NA ŠPANSKEM; MNOGO OSEB MRTVIH. Madrid, Špansko. — V Al-hucemas zalivu je divjal zadnje dneve strahovit vihar, Španski mornarji so pripeljali semkaj življenske potrebščine za vojake, ki se nahajajo tukaj; prekucnil se je pa čoln, v katerem je bilo 20 mož, ki so vsi postali žrtve valov. Iz južnega kraja Španije prihajajo poročila o hudi zimi, kakršne v teh krajih v tem času še ne pomnijo. Veliko Število oseb je prišlo vsled mraza ob življenje. -o- MAŠČEVANJE STREŽNIKA. Newark, N. J. — J. Bayard Kirkpatrick, advokat in tovarnar v Caldwell, je imel v svoji palači strežnika, katerega je pa odslovil iz službe, radi malenkostnega pregreška. To pa je strežnika tako vjezilo, da je naznanil prohibicijskim o-blastim, da ima njegov bivši gospodar veliko zalogo prepovedane pijače v kleti. Agpnti so šli s potrebnim dovoljenjem V hišo bogataša, kjer so našli raznih finih likerjev in šampanjca v vrednosti $50,000, katerega so zaplenili. -o- —Merchant«, advertise in 'Amerikantki Slovenec." Kantonske čete streljale na žene in otroke; nad sto oseb mrtvih. — Poveljnik kan-tonskih čet razpustil splošno delavsko unijo. — Kantonci zavzeli mesto Pukov. Šanghaj, Kitajsko. — Delavski nemiri v Šanghaju so zahtevali že veliko žrtev. Člani splošne delavske unije se nočejo pokoriti zahtevam Kan-toncev. Skupno, kolikor je znano, je padlo že nad 100 žrtev; med temi so tudi žene in otroci. Slednji so bili usmrteni, ko se je skupina članov delavske unije bližala glavnemu stanu poveljstva kantonskih čet, kjer so nameravali demonstrirati. Demonstranti so pa porivali pred seboj žene in otroke, misleč, da bodo na ta način lažje prišli do poslopja. Ko so bili oddaljeni le še par jardov od ograje, ki obdaja palačo, so vojaki odprli na množico o-/ genj, 20 žena in otrok je obležalo mrtvih na zemlji, ostali so pa zbežali na vse strani. Da se prepreči nadaljnje izgrede, je gen. Pai Čungči, poveljnik kantonskih čet v Šanghaju izdal ukaz, da se mora takoj delavsko unijo razpustiti. Kantonci so zavzeli mesto Pukov, iz katerega so se u-maknili, le zato, da so isto zasedle čete severne armade, nakar so zopet mesto napadli, premagali nasprotnika in isto zavzeli. Pri tej priliki so ujeli in razorožili 1-100 ruskih roj al isto v, ki so v službi generala Čanga. Do nerednosti v Šanghaju je prišlo radi tega, ker so unij-ski delavci, 2000 po številu, demonstrirali po mestu in obkolili skupino kantonskih vojakov, enega so umorili in štiri ranili. Nato so začeli vojaki streljati s strojnicami in usmrtili večje število delavcev. Čl ani delavske unije so rdeči elementi, ki se nočejo pokoriti zmerni kantonski vojaški stranki, katere poglavar je general Čiang Kaišek. -o- SAMOUMOR MATERE DVEH OTROK. Chicago, 111. — Mrs. Martha Simson Auerbach, stara 36 let, ki je trpela 14 let za živčno boleznijo, je sklenila, da bo dala slovu svetu in si končala življenje. Obiskala je svojo sestro, ki stanuje v Webster hotelu; sobo ima v 12. nadstropju. Ko se je sestra za nekoliko časa odstranila iz sobe, je Mrs. Auerbach skočila skozi okno in mrtva obležala na ulici. Predno je to storila, je naglo napisala listek sestri, v katerem jo prosi, naj reče njenima otrokoma, da se je ponesrečila. Otroka, katera zapušča, sta v starosti devet, oziroma šest let. -o- — Paris, 111. — V Edgar o-krajni ječi so šerif in dva jetnika zboleli za kozami; ječa se nahaja pod kvarantino. velikonočno razmotrivanje. Zajček in pišče razmotrivata, kateri izmed obeh je bolj popularen o Veliki noči. Zajček pravi, da je večji in mo-drejši. Pišče se pa ne da ugnati v kozji rog in mu odgovori, da kokoši nosijo jajca, brez katerih bi ne bilo pravega veselja o Veliki noči. GROZEN POGLED NA. RAZDEJANO MESTO. Sedemsto ljudi je ostalo brez strehe v mestu, katero je vihar razdejal. — Med ranjenci je mnogo takih, ki ne bodo okrevali. —O— Rock Springs, Tex. — Po zadnjih poročilih posnemamo, da je pri vremenski katastrofi v Rock Springs, kjer je tornado razdejal mesto, ki je imelo 800 prebivalcev, 60 oseb prišlo ob življenje, 150 je pa ranjenih. Med slednjimi je pa veliko takih, ki ne bodo okrevali. 43 težko ranjenih so prepeljali v San Antonio;, med potjo je umrl Jim Borland, star 40 let, ki je tudi bil težko poškodovan, ko so ga izvlekli iz razvajin svojega porušenega doma. Tudi neka težko ranjena ženska je umrla med potjo z letalom, s katerimi so tudi prepeljevali ranjence. Deset takih letal je bilo v službi pomožne akcije. V sredo popoldne se je vršil pogreb enaintridesetih žrtev na domačem pokopališču. Reševalni oddelki so neumorno na delu; nekateri skrbijo za ranjence, drugi za u-dobnost žena in otrok, ki so ostali brez strehe, katerih je vseh skupaj z moškimi vred 700. Težkoče so tudi za dobavo vode, kajti po viharju so bile prizadete tudi naprave pri sesalki, ki je mesto zalagala s pitno vodo. Ranjenci in drugi trpe žejo. Nekatere hiše v mestu so manj poškodovane in se bodo še lahko popravile, večina je pa popolnoma razdejanih. -o-—— — Chicago, 111. — Dexter Green, star 17 let, 321 North Humphrey Ave., Oak Park, je bil v službi Mercantile Acceptance kompanije. Dobil je naročilo, naj nese v banko denar, $965 v gotovini in $34,000 ^ čekih. Deček pa ni prišel na banko in se ni vrnil v službo; policija ga. zasleduje. POLICISTI ¥ BOJU Z BANDITI. Petdeset policistov je obkolilo hišo, kamor so se zatekli banditi, ki jih je vodila ženska; le s težavo so jih premagali in aretirali. Chicago, 111. — V sredo zvečer, ko je bilo na ulici največ ljudi, so trije banditi, pod poveljstvom mlade ženske, napadli trgovino z zlatnino na 1551 Milwaukee Ave., katere lastnik je Joseph Robinson. Na drzen način so si prilastili dragocenosti v vrednosti $7000. Po roparskem napadu so banditi pobegnili in se zatekli v hišo na 2532 North Sacramento blvd., kamor so jim sledili policisti, katerih je bilo petdeset, ki so obkolili hišo. Ker se banditi na pozive policistov niso hoteli podati, temveč z revolverji nanje streljali, so policisti metali v hišo plinske bombe, ki povzročajo solze. Ko so bili banditi že omamljeni so se podali; le njih voditeljica je ostala trdovratna in hotela pobegniti, nakar je tudi ona omagala. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo spravili k zavesti. Banditi so pri-i znali zločin in vrnili plen. ZA PORAVNAVO ITALI-JANSKO-JOGOSLOVAN-SKEGA SPORA. tfunaj, Avstrija. — Med Rimom in Belgradom se bodo vodila direktna pogajanja za poravnavo spora, ki je nastal med obema državama vsled laži, ki jih je Italija trosila med svet o Jugoslaviji. Italija in Jugoslavija sta sprejeli imenovano mednarodno komisijo, ki ima nalogo preiskati vse potrebno, da se zadeva razjasni. Širite "amer. slovenca* KRIŽEM SVETA. — Johannesburg, Južna A-frika. —-Tukajšna radio-raz-posiljalna postaja je prenehala poslovati radi pomanjkanja potrebnega kapitala. — Lakehurst, N. J. — Mornariški vodilni zrakoplov Los Angeles, je 13. aprila napravil polet, prvič od decembra meseca, ki se je dobro obnesel. — Madison, Wis. — Trinajst oseb, žensk in moških, so pro-hibicijski agenti aretirali na podlagi obdolžitve, da se pečajo s prodajo prepovedane pijače. — Chicago, 111. — Margaret Miller, stara 3 leta, 7457 N. Rockwell Str. je pila zdravila, namenjena za njeno mater, ki pa so bila za deteta usodepol-na, kajti takoj nato je umrlo. — Chicago, 111. — Policija je aretirala tri ženske, ki so se pečale s prodajo opija. Pri njih so našli tega blaga v vrednosti $10,000. Prišli so tudi na sled nekemu Kitajcu, ki je imel zelo obširno kupčijo z opijem in morfijem. Pri preiskavi so našli v njegovi hiši za $50,000 vrednosti tega strupa. — London, Anglija. — Kabinet se je odločil, da bo odobril predlog, za volivno pravico žensk v Angliji, ki so dopolnile 21. leto. -o- POPLAVA V ARKANSASU. Forth Smith, Ark. — Voda je odnesla most, ki je vodil čez Arkansas reko v bližini Blaine, Okla. Voda ogroža tudi mesto, ki je odrezano od o-stalih naselbin. V Blaine je dva čevlja visoko vode, tako tudi v Hartshorne, Okla., kjer so vse hiše preplavljene. — Memphis, Tenn. — Dolenji kraji ob reki Mississippi so preplavljeni. Voda še dalje narašča in se je bati, da pride še kaj hujšega, če se podere nasip. Dežuje še kar dalje in je že na tisoče akrov zemlje pod vodo. Iz neodrešenc domovine. KRUTO IZIGRAVANJE SLOVENSKEGA UČITELJSTVA. — POLOVICO SO JIH ŽE PREGNALI ITALIJANI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Mučno stališče slov. učiteljev na Primorskem. V zadnjem času je zapustilo Primorsko 42 slovenskih in hrvatskih učiteljev. Šli so v svet, ker jih je minister Fedele neusmiljeno vrgel na cesto. Med njimi je tudi učiteljica, ki je poučevala — 40 let! Na cesto z njo, "ker se je postavila v nasprotje s splošnimi smernicami fašistovskega režima!" Ko so Italijani zasedli nesrečne primorske kraje, so tam našli nad 800 slovenskih in hrvatskih u-čiteljev. Od teh so jih do danes kratkomalo spodili 450! To so številke, ki jih ne more nikdo izpodbiti. Te dni je zapustil Primorsko zopet eden izmed najuglednejših učiteljev, Paljk Leopold, učitelj v Lokavcu, se je moral izseliti, ker mu prosvetni minister Fedele že 6 mesecev ni dal plače. Paljkov slučaj je veleza-nimiv, ker nam dokaj nazorno kaže, kakšnih metod se fašistični minister poslužuje, da "zlepa" odpravi slovenskega učitelja. Učitelju Paljku je bilo zelo težko priti do kože, ker je bil učitelj, ki so ga stavili za vzor tujim učiteljem celo italijanski listi "Piccolo" in še več drugih in so ga sami italijanski ministri ponovno odlikovali. — Vodil je domačo posojilnico in občino ter organiziral gospodinjsko šolo, ki ji ni bilo para na Primorskem. Kmalu bo leto, odkar se je pri učitelju Paljku pojavil karabinerski poročnik iz Ajdovščine z nalogom, da izvede preiskavo. V današnjih razmerah nič nenavadnega. — Poročnika je najbolj zanimala učiteljeva listnica. Našel je v njej še par sto lir; hotel je pojasnila, odkod ta denar. Lahka stvar. Učitelj je komaj prejel plačo, bilo je komaj prvih par dni v mesecu. Karabinerski poročnik je odšel. Kmalu pozneje je učitelj Paljk prejel obvestilo, da je šolski nadzornik uvedel proti njemu disciplinarno preiskavo, ker da ni takoj izročil izkupička neke šolske pri- me in so temu primerno tudi zvišali občinske proračune. A-gitacija za Balillo se je te dni podvojila, ker se bliža osem-letnica ustanovitve fa.šjev; Mussolini je namreč na eni izmed zadnjih sej ministrskega sveta napovedal, da bo na dan obletnice stopilo v milico 50 do 60 tisoč mladeničev, "ki bodo dobili fašistično izkaznico in puško." Poslanec M rac h, fašistični tajnik za Istro, je napovedal nabor za Balillo za dan 27. marca ob 10:30 v Puli. Ta dan morajo prispeti v Pulo iz vse Istre vsi člani fašistične avanguardie (predstraže), ki so dosegli 18. leto in člani Ba-lille, ki so dosegli 14. leto. Prvi se vpišejo v redno milico in dobijo puške, drugi v avanguar-dijo. Na železnici imajo prosto vožnjo. -o- Izvrstna noštarica. Znano je, da dela pošta vse mogoče ovire slovenskemu časopisju. Slovensko časopisje prihaja naročnikom z velikimi zamudami, ako sploh srečno dospe naročniku v roke. Včasih se zgodi, da domači poštar vrne lisjt upravništvu s pripombo "Zavrnjeno," medtem ko naročnik lista sploh videl ni. Gotovo med najbolj iznajdljive je treba prištevati poštarico v Materiji. Škoda bi bilo v državi, ki ima malo kuriva, vreči kar v koš slovenske časopise. Brihtna poštarica gotovo pridno preštudira vsak govor ministra narodnega gospodarstva Belluzzo, saj je vneta fašist i-nja. Kaj čudnega potem, da je prišla na idejo, da bi se dalo s slovenskimi listi kuriti peč! — Istrani so sedaj radovedni, katera druga ideja bo sedaj padla v glavo nadebudni fašisti-nji, ko že sije nad Materijo pomladansko solnce. -o- Novi zvonovi v Ulmagu. Na praznik sv. Jožefa so po enajstih letih zopet zapeli zvonovi. Zvonove Je nabavila italijanska vlada na račun vojne odškodnine. Širite amer. slovenca štiriletni morilec. Chambersburg, Pa. — Od tukaj poročajo, da je štiriletni Tommy Ruby z revolverjem ustrelil svojo mater, ker mu ni dovolila, da bi se igral z žve-plenkami. Mati je bila kmalu nato mrtva. Ko je prišel mrliški oglednik v hišo, je vprašal o-troka, če je res on mater ustrelil. Deček je rekel; "Sure", hotel- sem jo ustreliti, če hočeš ustrelim še tebe." Deček je tu-dil grozil ogledniku z nožem. -o- dragocen šport. Cincinnati, O. — Novoizvoljeni chikaški župan, W. H. Thompson, ki ne ve kaj bi storil od veselja, da je porazil pri županskih volitvah svojega nasprotnika, je ,najel parnik Cincinnati za dva tedna, ki bo vozil okrog njegove prijatelje, ki so mu pripomogli do zmage, kar ga bo stalo $30,000. Parnik bo odplul iz Cincinnati v nedeljo proti Cairo, 111., kjer se bodo gosti župana vkrcali. Za zabavo je seveda vse dobro preskrbljeno. Pravijo, da je pamik Cincinnati eden izmed najboljših. reditve pristojnim oblastvom; ustavila se mu je tudi plača. — Učitelj je strmel, saj je imel celo italijanske priče, da je obtožba brez vsake podlage. Disciplinarna preiskava se je vlekla in vlekla, otroci so bili lačni, učitelj je živel od dolgov, a je vztrajal, ker je hotel, da se stvar razčisti za vsako ceno. Mine nekaj mesecev in učitelj Paljk prejme odlok, s katerim uvaja minister Fedele odpustno postopanje proti njemu, "ker se ne strinja s splošnimi smernicami -sedanjega režima.' -o- Rekrutiranje Balille v Istri. Po vsem Primorskem se zadnje dni vrši živahna propaganda za pristop mladine v fašistično organizacijo Balilla. — Najprimernejši kraj za to je seveda šola; mesto da bi učitelji učili otroke pisanja in čita-nja, porabijo cele ure za uvajanje politike v šolo. Vprašanja oskrbe mladine s fašističnim krojem morajo rešiti občine sa- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatevbo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 5°0 Din............••..........% 9.40 1,000 Din-.................... 18.50 2.500 Din-...................... 46.25 5,000 Din...................... 92.00 10,000 Din....................... 182.00 100 Lir.............................$ 5.40 200 Lir.............................. 10.50 500 Lir............................. 25.25 1,000 Lir.............................; 49.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah 2e vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. * IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVB IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajšek & češark, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. Katastrofalni potres v Argentini]! - Nesreča v majni. £ AMERIKANSltl SLOVENEC Sobota, 16. aprila 1927. ^ » AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list The First and the Oldest Slove-▼ Ameriki. nian Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljlcov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO.! EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098. Phone: CANAL 0098. Naročnina: Subscriptions: Za leto leto________________________$5.00 For one year.............................$5.00 Za pol leta_______________________2.50 For half a year______~_____________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_____6.00 For one year_______________________:___6.00 Za pol leta-__________3.00 For half a year_________________3.001 DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- J niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Filtered a s second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1S79. ITALIJA. Napetost v italijansko-jugoslovanskih odnošajih, ki je to pol dosegla precejšno ostrost, je trenutno sicer na videz ublažena. vendar ne odstranjena: pojavila se bo ob prvi priliki in prvem povodu, ki bo dan ali iskan. Kajti če se ne pojavi iz danih razmer sam. ga bo znala Italija poiskati. S tem dejstvom je treba vedno računati. Računati ne glede na režim, ki vlada vsakokrat v Italiji. Pri sedanjem režimu pa je opasnost tem večja. Kajti vojna je prinesla Italiji marsikaj: slavo, prirastek na ozemlju, večji vpliv v mednarodni politiki. Ali prinesla ji ni enega ali vsaj ne dovolj: kruha! Tudi po vojni in zmagi je ostala Italija revna, preobljudena. Zato bo iz naravne potrebe težila za razširjenjem in najbližji in najugodnejši teren je zanjo danes, po razpadu Avstrije, Balkan. Ta nujnost po izseljevanju je danes, ko je Severna Amerika skoro zaprta, še bolj akutna kot pred vojno. Zato bo linija zunanje italijanske politike v tej smeri nespremenjena, pa naj bo zunanji minister Sforza. Nit t i ali Mussolini. Različna je lahko samo metoda. cilj bo isti. Drugi vzrok tem ' krizam je iskati v sedanjem režimu. -Mussoliniju se je notranji udar posrečil, kakor najbrže niti sam ni pričakoval. Taki uspehi pa so nevarni, ker lahko zavedejo dotičnega v psihozo, da ne zna ločiti možnega od nemož-nega in postane avanturist, četudi mu mogoče ta lastnost ne leži v krvi. Zadnjega se bržčas o Mussolini ju ne bo dalo trditi. K temu pride Mussolinijev notranji politični položaj. Za-vladal je nad državo v znamenju zmage nad komunizmom in bi! izrecno ali molče priznan in stavljen kot rešitelj domovine. Zato ni bilo čudno, da je tako hitro podrl tudi druge svoje nasprotnike, ki niso bili v noben m sorodstvu s komunizmom, ampak so bili nasprotniki Mussolinija zato, ker so se upirali diktaturi. Ta druga zmaga v svoji popolnosti je bila celo diktatorju samemu malo preveč popolna in prehitra. Kajti po borbi je treba bilo začeti vladati. To vladanje pa ni moglo obstojati iz samih fašistovsldh parad in navduševalnih in grozilnih govorov, ampak ljudstvu je bilo treba dati to, česar je pričakovalo že od zmagovite vojne: možnost zaslužka, možnost izseljevanja v boljše pokrajine. In zopet je prišlo razočaranje. Ker pa ve tudi Mussolini, da so kruha lačni ljudje bolj nevarni ko siti politikanti, je skušal obrniti pogled naroda iz žalost ne domovine v zaželjeno tujino. S tem je bil na eni strani! začasno rešen notranjih neprilik, na drugi strani pa si obeta, doseči s tem realnih uspehov. Pri tem je padel njegov pogled na Francijo in Jugoslavijo. Francija je danes najmočnejša kontinentalna sila in obenem edina, ki ji tudi Italija prizna v tem oziru superijornost brez želje, da bi se to ugotovilo. Zato se je začela najprej kampanja proti Franciji. Francijo je bilo treba pokazati pred svetom kot pribežališče raznih sumljivih eksistenc, ki ogrožajo mir v Evropi. Če bi bilo doseženo, da ne bi mogla Francija pri raznih konfliktih posegati vmes kot razsodnica, bi bila italijanski ekspanzivnosti pri benevolenci Anglije odprta pot. Ta kampanja se je sicer ponesrečila, upal pa je na uspeh druge: namreč proti Jugoslaviji, ki je Italiji najbolj na poti, kamor vodi glavna smer in ki se je do sedaj Italiji vedno pokorila tako, da je zbujala že sum, da se čuti krivo. S primerno taktiko in hitrostjo se je obetal tu uspeh tudi proti odporu Francije. Tudi ta nakana se je izjalovila, izjalovila za sedaj. Kajti sledile bodo nove, tako da je kriza latentna, ker je italijanski imperializem in pauperizem neodvisen od vsakokratnega režima. SVETOŠTEFANSKE VESTI. Chicago, 111. Chikažani se vesele že celo večnost in težko pričakujejo velikonočne nedelje. Znano je že vsem, kaj bo v nedeljo v Chicagi, da bo silno luštno in nekaj, kar v Chicagi še nismo doživeli. Vsa slovenska katoliška društvo bodo priredila skupno veselico v korist novih orgelj^ Rojaki bodo na ta dan pokazali, kaj zmore slovenska Chicaga. Ako bo vse tako, kakor računa veselični odbor, poltem bo polno nabita zgornja in spodnja dvorana. Popoldne bo igra "Revček Andrejček" in druge točke programa. Na to pa bo prosta zabava. V spodnji dvorani je kegljišče, ker bo posebna tekma med junaki. Rojaki, pridite na to tekmo. Zanimiva bo. Zadnje čase se je priselilo v Chicago zopet več slovenskih družin. Med drugimi so prišli: Iz Ottawa, 111., je prišla ugledna družina Mr. in Mrs. Joseph Medic. Nastanila se je na 22. ulici. Mr. Medic je glavni odbornik Družbe sv. Družine v Jolietu in znan po celi Ameriki. Iz Oglesby, 111., se je preselil v Chicago s svojo družino Mr. Jim Mišjak. — Iz Standarda, 111., Mr. Novak in še več drugih. Vsem: Dobrodošli! Delavske razmere se pa kar nočejo obrniti na kaj boljše. Še vedno je precej ljudi brez dela in v nekaterih tovarnah kakor se čuje, jih še odpuščajo. Morda bo gorkejše vreme prineslo spremembo tudi v tem, da bo z njim prišlo več dela in prometa. Dal Bog! • -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. MARTINA ŠT. 178 KSKJ. Chicago, 111. Društvo sv. Martina št. 178 KSKJ. v Chicago, 111., priredi v nedeljo, dne 24. aprila svojo drugo veselico odkar obstoji. Tem potom prosimo vsa chika-ška slovenska društva in vse o-stale Slovence in Slovenke v mestu in okolici, da nas imenovani dan mnogobrojno poseti-jo. Razvedrila bo na naši veselici v izobilju. Toraj prvo nedelj o po Velikinoči naj ne bo rojaka v naselbini, ki bi ne prišel na našo prireditev. Muzi-kante bomo imeli prvovrstne, to so Mr. Račič in Mr. Foys, ki bodo s svojimi izbornimi muzi-kanti svirali lepe komade. Veselica se bo vršila na Lincoln in 22. cesti, to je v novi šolski dvorani sv. Štefana. Ta prostor je znan vsem Slovencem od blizu in daleč. Nadalje tudi prosim, da bi člani malo poagitirali za nove člane. Predramite se, spimo že tako predolgo. Le rokave zasukat, pa pojmo na delo. Če se bomo vsi potrudili in storili vsak svojo dolžnost, bomo imeli do polovice leta 50 članov, če pa vsak član le enega novega dobi, nas bo pa 75. Prosim tudi vse naše člane, da dajo tudi svojo deco v naše društvo in KSKJ. Mislim, da vsakdo ve, kako so poleg odraslih tudi otroci vedno, v nevarnosti pred nesrečami, avtomobilskimi in drugimi. Le poglejte na takšne ljudi, ki niso pri nobenem katoliškem društvu. Nima jih kdo opominjati na spoved ali da bi zahajali v cerkev. Vemo še, kako%je bilo nedavno, ko je eden naš tak rojak se ponesrečil in je bil pokopan brez duhovnika. Ne pozabite! da človek nikoli ne ve, kje ga smrt čaka. Še enkrat, dragi rojaki, ne pozabite na belo nedeljo, ko bo veselica društva sv. Martina, na katero vas vse prav uljudno vabimo. S sobratskim pozdravom vsem članom našega društva in Jed-(note ter vsem rojakom v naselbini. — Odbor: A. Nečemer, preds., J. Turner, tajnik, Steve Zapcich, blag. -o- VESTI IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. Hibbing, Minn. Sprejmite moj dopis v predale Vašega cenjenega lista, kateri je najbolj priljubljen med Slovenci na našem Ran-ge-u. Am. Slov. vedno prinese kako novico od nas, kar nas zanima. j Zadnjič ste poročali o slov. jvijolinistinji z Aurore. To pot pa lahko jaz poročam o slovenskem mladem harmonistu, ki je eden najboljših igralcev na gramatično harmoniko. To je Joseph Starčevič iz Hibbinga. Zadnjič se je udeležil kontesta na radio s tremi drugimi, to je z igralcem na mandolino, z neko vijolonistinjo in igralcem na kitaro. A Starčevič je žel največje priznanje za igranje na svojo harmoniko in bil v tem oziru tudi primerno odlikovan s prvo nagrado. To leto se vrši meseca avgusta na Hibbingu letna konvencija ameriških legijonarjev države Minnesote. Uradniki so že povabili na to slavnost predsednika Coolidgea, ki se bo j istočasno nahajal na zapadu , na oddihu. V ameriški legiji je tudi več naših slovenskih fan-'tov in mož, ki so služili v armadi tekom svetovne vojne. To bo jnekaj posebnega za nase mesto, da ga bo predsednik Združenih držav posetil. Vesele velikonočne praznike jvsem Minnesotčanom in drugim I Poročevalec. -o- KAJ JE NOVEGA V JOLIETU? Joliet, III. V našem mestu smo še v je-jsem izvolili novega šerifa. Nastale so pa razne govorice, ki so se širile čezdalje bolj med •ljudstvom. To je povzročalo dvom in sedaj naš okrajni sodnik Mr. Ralph Austin je ukazal ponovno štetje glasov v vseh volilnih okrožjih, da se dožene, koliko je resnice na govoricah. Ko se bo to izvršilo in podalo javnosti, bomo videli, koliko je resnice na raznih govoricah. V Morris poslopju je bilo te dni oropanih 16 pisaren, ki jih imajo v najemu razne stranke. Denarja niso našM, pokradli so po pisarnah le nekaj stvari, kar se je dalo odnesti. Tako torej ni že ničesar več varnega ,pred zlikovci. Stvar je izročena policiji, ki zasleduje krivce.. Tony Težak, ki je bil obsojen na šest mesecev radi kršitve suhega zakona, je te dni zgubil svojega očma. Pogreba se je udeležil z dovoljenjem oblasti pod nadzorstvom jetni-ških paznikov. Poročevalec. -o-- POŽAR V FOREST CITY. Forest City, Pa. Poroča se, da je zadela tam-jkajšno našo vrlo zastopnico |Mrs. Gerčman nesreča. Dne 11. aprila ob 10. uri dopoldne je izbruhnil ogenj in jim baje uničil vse. Na kak način je ogenj nastal, poročilo ne pove. Pomoč je nujna in gotovo se bodo dobila dobra srca, ki bi prizadeti vdovi kaj pomagala. —A. J. -o- RAZNE VESTI IZ AMERIŠKE LJUBLJANE. Cleveland, O. Clevelandski Slovenci se vedno bolj zanimajo za državljanstvo. Pretečeni teden je zopet 18 Slovencev dobilo državljanske pravice. Od novega leta se -je v Clevelandu na ta način pomnožilo število slovenskih državljanov za 219. Koncert odličnega jugoslovanskega opernega pevca Ma-|te Čuliča se bo vršil v Slov. Narodnem Domu v Clevelandu v 'sredo, 27. aprila zvečer. Mr. Anton Anžlovarju. po-jznanem slovenskem trgovcu, ije v nedeljo dopoldne motor 'pri avtomobilu odrezal prst pri prvem členku. Dr. Oman mu je inudil prvo pomoč. | Dne 7. aprila je umrl v Coll-jinwoodu enajstletni Joseph Pe-rušek vsled zastrupi jen j a krvi. jFant se je zbodel z žebljem in sledilo je zastrupijenje. Dr. L. A. Starce, ki ima svoj iurad v Slov. Nar. Domu je pre-jjel iz stare domovine žalostno jyest, da mu je umrla mati. Dr. iStarce se nahaja že 23 let v A-imeriki, in je nameraval letos jobiskati svojo mater v domovini, torej ga je novica toliko |bolj potrla. Naše iskreno soža-lje! -o- ODLOMEK IZ MISLI KANADSKEGA PRISELJENCA. V trdem boju za obstanek, — ali zmagam, ali — padem... Ali bom živel srečen, zadovoljen, ali umrem, trpin, v bedi, zmučen od naporov življenja, le še napoti drugim, pozabljen, od vseh, ki so me ljubili in ki jih bom jaz vekomaj ljubil? Vprašanje tako pereče. Kdo ga razreši? Pač samo On, v či-'gar rokah je življenje — usoda naša. A jaz? Poln moči, življenja, v najlepši dobi mladosti, v do- bi, ko drugi uživajo razkošje mladosti, brezskrbnosti, jaz moram nositi vso težo življenja — ubogega kanadskega delav' ca in na žalost, samo slabe strani, dočim imajo druge — dobre, — drugi, "bolji," "pametnejši" od mene . . . Ah, usoda! Se li ti naj vklo-nem? Ne! Hočem se boriti; ali zmagam ali padem, ostala mi bo vsaj zavest, da sem storil vse, kar sem mogel, da sem se boril kot mož. Val usode življenja vrgel me je daleč proč od rodne grude, od vsega, kar mi je drago, celo dražje kot življenje moje. Ostal sem sam. V tujem svetu tujec med tujci. Sedaj ko to pišem, že drugi teden brez službe; mučim se v brezdelju, pohajkujoč po majem kanadskem mestecu Cran-brooku. Bogate kompanije skončale so delo po šumah in v letnem času mrtvo mesto je namah o-živelo. Prej prazne hotele ter takozvane "šeke," vse je zase-■ del delavec. Povsod srečavaš I fante, može v najboljših letih, j večina priseljence. Koliko moči, talentov gine, propada, v , prid kapitalizmu. In kako temeljito nas znajo izkoriščati! Delo večina za par mesecev, prihranjen težko zaslužen denar moraš hočeš nočeš zopet izdati za Iren, iskaje si dela, a v žep gre isti kompaniji, pri kateri si delal. Moderno suženjstvo ! j Kdaj bom rešen tega? Kdaj j bom spet človek, prost, neodvisen, ali vsaj ne brezdomovinec, podoben večnemu popotniku: danes tu, jutri tam? — Bog ve . . . Kdaj mi bo utešeno hrepenenje po ljubljeni domovini, po dragih v njej? Mogoče nikoli. Kdaj bom zrl sreči v oko? — Nikdar! A eno upam: minulo bo trpljenje, rešen bom skrbi, utešeno bo hrepenenje,* ko končam to križevo pot življenja, 'kr> rni zašije Večno Solnce tam, kjer jni krivic, kjer bomo vsi enaki, tam, kjer je večni mir — nad zvezdami . . . —Frank Pavlan. VELIK OGENJ V EFFING-HAMU. Effingham, 111. — Ogenj je uničil poslopje v dolenjem delu mesta, v katerem' se je nahajala garaža in neka druga podjetja; škodo cenijo na $100,000. -o- Dve igli pojedel. Krojaški učenec Ivan Kiizma v P rek m ur ju je pred leti pogoltnil po nesreči iglo za ovratnik. Ker to ni imelo nikakih posledic in sploh ni čutil bolečin, je na celo stvar kmalu pozabil. Pred kratkim pa se je igla zganila in se prerila skozi drob do kože, tako da se je dala otipati. Ktizma se je podvrgel operaciji, ki je dobro uspela. Veliko pa je bilo začudenje, ko so izvlekli navadno šivanko iz rane, ne pa igle za ovratnik. Za šivanko pa fant sploh ni vedel, da jo je pogoltnil. Mogoče bo čez čas priromala tudi druga igla pod kožo. -o- \ ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Skozi preizkušnjo k spoznanju. — Poznamo svetopisemsko zgodbo o Balaamu, ki je bil bolj trmast kakor njegova oslica ter je moral za pokoro blagosloviti, ko je hotel preklinja-,ti. — Nekaj sličnega je doletelo znanega Kobelmana, ki je stal pod imenom Jaroslavskega skozi deset let na čelu sovjetske protiverske gonje. Desetletno razširjevanje brezbožno-sti ima to posledico, da se zdaj i povsod zidajo nove cerkve. Moskovski "Trud," organ prole-tarskih zadrug, prinaša pretresljivo novico: Versko gibanje se je polastilo tovarniškega delavstva. Tako so se zgradile nove lepe cerkve na predilnici "Komunistična predstraža" v Vladimir ju (7000 delavcev), v tovarni sukna "Rdeči oktober" v Penzi (2000 delavcev) in v jtovarni za sukanec v Jarkuje-jvu blizu Smolenska (8000 delavcev). Časopisi priznavajo, da je to posledica nesramnega tona, ki ga uživa Jaroslavski. Duhovščina, katere duh se je jojačil pod težo preganjanja, | vživa poprej neznan ugled. — I Protiverske prireditve se večkrat končajo z neusmiljenim pretepanjem brezbožnikov. Ni dvoma, da bodo te ugotovitve ;"Truda" povzročile padec Jaroslavskega. Vsi komunistični i humoristi v "Krokodilu" in : drugih listih izrabljajo za ne-_ številne šale komunistična imena omenjenih tovaren, ki so se naenkrat znašle v "prednji straži protirevolucije." i Žalostno poglavje. — Angle-jški agenti nabirajo v Jugoslaviji med nekdanjimi Wranglo-vimi častniki in vojaki prostovoljce za ruske oddelke, ki se | bojujejo v vrstah Cangcolinove severne armade. Prostovoljci , dobijo baje sto angleških funtov na roko in morajo v par dneh odpotovati na Kitajsko. I Okoli 20. marca je baje odšel iz Zagreba prvi oddelek ruskih I prostovoljcev, ki je štel nad sto | ljudi. (V Zagrebu biva do 2000 | Rusov.) Treba je pripomniti, da smatrajo vsaj najboljši izmed teh prostovoljcev to novo . vojno kot nadaljevanje boja z obsovraženimi boljševiki, drugi seveda gredo za denar, za j katerega danes tako trda prede, eni seveda iz golega pustolovstva. Na njeno zdravje! (Prispevek.) — Dragi Mimogrede, tu jpošiljam $5 za enega novega naročnika. Dobil sem ga nalašč zato, da bo Kovačeva Marička videla, koliko nam je za rdečo fliko, ki jo nam toliko hvali. Zame je A mer. Slovenec desetkrat boljši, kakor rdeča flika, ki ne dela druzega kakor prepir med sobrati. — Nekdo iz T. H. -o- Prijatelji, ali se zavedate, da so nasprotniki z vso silo na delu za svoj tisk? Kaj pa mi, bomo samo mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo moramo za svoj list A. S.! ATALA. Fr. R. Chateaubriand. (Dalje.) "Preden je prinesla moja mati vojniku Simaganu kot doto trideset konj, dvajset bivolov, sto meric želodovega olja, petdeset bobrovih kož in mnogo drugih zakladov, je poznala nekega belokožca. Toda mati moje matere ji je zagnala vodo v obraz in jo je prisilila, da se je poročila z dobrosrčnim Simaganom, ki je bil povsem podoben kralju in od rodov češčen kot genij. Toda moja mati je rekla novemu možu: "Čutim, da sem mati, ubij me!" Simagan ji je odvrnil: "Veliki duh me obvaruj pred takim ziim dejanjem. Jaz te ne bom pohabil, ne bom ti odrezal nosu niti ušes, ker si bila odkritosrčna in nisi varala moje po- stelje. Sad tvojega telesa bo moj sad in šele po odhodu ptica rižnih poljan, ko bo trinajsta luna zgorela, te bom zopet obiskal. V tem času sem prišla na svet in začela sem rasti, ponosna kot Španjolka in kot divjakinja. Moja mati me je poučila v krščanski veri, da bi bil njen Bog in Bog mojega očeta tudi moj Bog. Potem jo je žalost ljubezni poiskala in odšla je v votlino opremljeno s kožami, odkoder se nikdar več ne pride." Taka je bila Atalina zgodovina. "In kdo je vendar tvoj oče, uboga siroti-ca? sem jo vprašal. "Kako so ga imenovali ljudje in kakšno je bilo njegovo ime med geniji?" "Nikdar nisem umila nog svojega očeta " Je rekla Atala, "samo to vem, da je živel s svojo sestro v Sv. Avguštinu in da je bil moji materi vedno zvest. Filip je bilo nje- govo ime med angeli in ljudje so ga imenovali Lopez." Pri teh besedah sem zakričal, da je po vsi samoti odmevalo; bučanje mojih izbruhov se je mešalo z bučanjem nevihte. Ata-lo sem pritiskaj na svoje srce in ihteč sem govoril: "O moja sestra! O hči Lopeza! Hči mojega dobrotnika!" Atala se "je prestrašila in me je vprašala po vzroku moje razburjenosti; toda ko je zvedela, da je bil Lopez oni plemeniti gostoljub, ki me je v Sv. Avguštinu posinovil in katerega sem zato zapustil, da bi bil svoboden, je bila tudi ona od veselja in zmedenosti vsa iz sebe. To je bilo za najini srci preveč, da je še bratovsko prijateljstvo prišlo naju obiskat in svojo ljubezen z najino združit. Kmalu bi naju premagala strast, ko naenkrat strašen blisk, spremljan s strahovitim gromom, pretrga goste sence, napolni gozd z žveplom, ga razsvetli in pred naju trešči drevo. Midva zbeživa. O čudo! ... V tišini, ki potem nastopi, zaslišiva glas zvona. Oba zbegana poslušava te v puščavi tako skrite glasove. Isti trenutek zalaja v dalji pes; približuje se, lajanje je vedno močnejše, prihaja in veselja tuli ob najinih nogah;' star puščavnik, ki nesg V roki malo svetilko, mu sledi skozi gozdno temo. "Bodi hvaljena Previdnost!" je takoj zaklical, ko je naju ?agledal. "Že dolgo časa vaju iščem! Naš pes je vaju čutii že v začelku nevihte in on me je sem pripeljal. Dobri Bog! Kako sta mlada! Uboga otroka! Kako sta morala trpeti. Pa pustimo to! Prinesel sem seboj medvedjo kožo, ta bo za mlado devo; in tukaj je malo vina v naši buč-nici. Bog bodi hvaljen v vseh svojih delih! Njegova usmiljenost je velika in njegova dobrota brezmejna." Atala je klečala pred menihovimi nogami in mu je rekla: "Predstojnik molitve, jaz sem kristjanka. Nebo te pošilja, da me rešiš." — "Moja hči," je rekel puščavnik vzdigajoč jo, "navadno zvonimo z našim misijonskim zvonom ponoči in ob nevihtah, da kličemo tujce in po zgledu alpskih in libanonskih bratov smo naučili našega psa, odkrivati popotnike, ki so zašli." Jaz sem puščavnika komaj.razumel; ta ljubezen do bližnjega še mi je zdela tako vzvišena nad ljudmi, da sem mislil, da sanjam. Ob svetlobi male svetilke, katero je držal menih v roki, sem videl, da mu voda kaplja z brade in las, njegove noge, roke in obraz so bili od trnja okrvavljeni. Nazadnje sem zaklical: "Starec, kakšno srce vendar imaš, da se ne bojiš, da bi te strela ubila." "Da bi se bal!" je oče ognjevito odvrnil, "da bi se bal, ko s«/ vendar ljudje v nevarnosti in bi jim mogel biti v korist! To bi bil pač nevreden služabnik Jezusa Kristusa!" y Sofrota, 16. aprila 1927.^ AMEjUKANSKt SLOVENEC ■—-—--- Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena v Chicago, 111., 19. decembra, 1926. GLAVNI ODBOR ZA LETO 1927: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., She- boy Kan, Wis. Podpredsednica: Miss Katie Triller, 9736 Evving Ave., South Chicago, III. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Cliicago, 10. Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2J41 So. Lincoln Street, Chicago, III. Nadzornice: Mrs. Jennie Ožbolt, 231 Moore St., Barberton, Ohio. Miss Ljudmila Kušar, 1 ')3(> S. Kenilworth Ave., Bcrwyn, III. Mrs. Mary Vidmar, 77U X. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Prosvetni odsek: Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice, Mrs. Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Mrs. Jennie Okolish, 1 IS Liberty Ave., Barberton, Ohio. Publikacijski odbor: Mrs. Fany Jazbec, urednica Glasila, 2249 W. 22nd Street, Chicago, III. Mrs. Bara Kramer, 476 Kansas St., St. Francisco, Cal. Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Av., Sheboygan, Wis. Svetovalke: Mrs. Frances Tanko, P. O. Box 253, Gilbert, Minn. Mrs. Pauline Osolin, Box 492, Forest City, Pa. Mrs. Mary Godec, 522 X. Water St.. Sheboygan Wis. Mrs. Mary Plantan, Box 287, West Linn, Ore. Mrs. Dorothy Dermeš, 236 Myers St., Stcelton. Pa. Za vsa pojasnila glede ustanovitve in poslovanja podružnic se obrniti- na predsednico Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa pošljite tajnici, Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111., in sicer najpozneje do 25. vsakega meseca. Vse dopise, namenjene za Glasilo Zveze, pa pošljite direktno na list Amerikanski Slovenec, 1S49 W. 22jid Street, Chicago, III. ---------i r/v>vyyyyyvyyyyyyyyyyyyys k Vesele velikonočne praznike želimo vsem glavnim odbornicam, kakor tudi krajevnim odbornicam in vsem članicam SI. Ženske Zveze! Marie Prisland, gl. predsednica, Julia Gottlieb, gl. tajnica, Matilda Duller, gl. blagajničarka. IZ URADA GL. TAJNICE , S.Ž.Z. i Chicago, 111. i I)a bo SŽZ. vzbudila zanimanje tudi izven Združenih držav, kakor Canada, Južna Amerika in še celo v starem kraju, to pač ni nihče pričako-\ al. In vendar je to tako. Iz starega kraja sem namreč dobila pismo od g. župnika Ant. Mrkuna, Homec, p. Radomlje, s prošnjo za pravila in druga navodila, ker želijo tudi v Južni Ameriki ustanoviti organizacijo kot je naša Zveza. Tako vidite, nismo prebudile samo naših rojakinj v Združenih državah, ampak tudi drugod. Na-sa misel gre na vse strani, kjer prebivajo Slovenci. Na to smo pa lahko ponosne, in prepričane bodite vse članice SŽZ., da bomo že ob petletnici obstanka naše Zveze vsaka izmed nas s ponosom lahko rekla: jaz sem članica že od začetka. Vsem podružnicam se tem potom naznanja, da nameravamo izdati za prihodnje leto nekak Gospodinjski Koledar. Po- leg koledarja bi knjiga obsegala zgodovino Zveze in podružnic, slike uradnic in tudi podružnic, katere bi to želele. — Nadalje razne nasvete za gospodinje, za naša dekleta pa angleški del, razne članke, lepe povesti itd. Da pa nam bo mogoče Koledar izdati, pa moramo nabrati kolikor mogoče veliko oglasov. Več ko bo oglasov, cenejši se bo lahko prodajal. Vsaka podružnica naj že na prihodnji seji o tem debatira ter se naj mene takoj obvesti o sklepu, da vidimo, kako zanimanje bo za to. Vse glavne uradnice pa tudi prosim, da mi takoj naznanijo svoje mnenje o tem. Kakor hitro dobim to od vseh glavnih uradnic in podružnic, potem bomo šle takoj na delo za koledar. Takoj- po Velikinoči bodo razposlana pravila s pobiralno knjigo in druge tiskovine na vse podružnice. Do takrat pa prosim potrpljenja. Narodni pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. i- FINANČNO POROČILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZA MESEC MAREC 1927. Št. Podružnica: Meseč.: Član.: Skupaj: Dolžni: Članic 1. Sheboygan, Wis.....$13.00 $4.00 $17.00 —.— 50 2. Chicago, 111............. 12.50 1.00 13.50 —.— 50 3. Pueblo, Colo........... 9.75 —.— 9.75 —.— 39 •1 Oregon City, Ore... 4.25 1.00 5.25 —.— 17 5. Indianapolis, Ind. „ 8.50 1.00 9.50 —,— 34 0. Barberton, 0......... 3.00 —.— 3.00 —.— 12 7. Forest City, Pa..... 10.25 0.50 10.75 —.— 41 8. Steelton, Pa........... 3.25 6.50 9.75 3.75 18 9. Detroit, Mich......... 9.00 18.00 27.00 —.— 36' 10. Collinwood, 0....... 5.25 10.50 15.75 —.— 21 f Skupaj ..........................$78.75 $42.50 $121.25 $3.75 318 Zadnje poročilo ............ 83 00 115.00 196.00 Skupno premoženje....$159.75 157.50 $317.25 Julia Gottlieb, gl. tajnica. Iz krogov lokalnih podružnic. GLAS PUEBLOŠKE ŽENE OD S.Ž.Z. Pueblo, Colo. Veseli me, da ima SŽZ. že 0 podružnic. Ko sem čitala laše glasilo, me je prav poseb-io zanimalo citati imena naših rlih sosester v Steelton, Pa. ^epo so se odzvale s svojo številko 8. Na misel mi je prišlo, nega iz beljakov in žlico mote; tudi dišav in soli ne zabi pridejati in rahlo premešaj. — Umok poskusi v juhi: če se raz-kuha, dodaj še malo moke, če ie, pa desko potresi z moko, ieni testo gor, naredi klobasice in jih skuhaj v juhi ali slani ^ /odi. Kuhane zreži na koleščke in jih daj v juhi na mizo. Ponarejeni mavrahi. — Skuhaj pol telečjih pljuč, zreži jih na drobno s krivim nožem in naredi kruhov pešamelj. Hladnega zmešaj in primešaj štiri rumenjake; pljuča malo osoli, nekoliko drobno zrezanega majarona in stolčenega popra, z dveh beljakov sneg in malo moke; rahlo premešaj. 1 cmok poskusi; če se ne razkuha, je . dober; potem jih oblikuj kakor mavrahe, s kuhalničnim držajem, prej v moki pomočenim, naredi spodaj luknjice, v juhi skuhaj in daj na mizo. Ali pa jih pomoči v jajce ter ocvri j v masti. | Ocvrte sardele. — Odstrani svežim sardelam glave in z glavo tudi drob iz njih. Obriši jih cele, osoli, povaljaj v moki in ocvri v razbeljenem maslu ter . daj na prikuhi ali zraven nje . na mizo. ] I Sardele drugače. — Ocvrtim : j sardelam potegni ocvrto kožo, : potem jih zgoraj pri hrbtu čez : pol razkleni, hrbtenico odstra- -ni, dve ali tri razklenjeni vkup ] 'stisni, potem jih v moki, razte- i (penem jajcu in drobtinam po- ! valjaj, v olju ali maslu ocvri in i daj zraven prikuhe na mizo. i "Sim - Masleno pecivo. Vse pecivo, . pri katerem je presno maslo, ] pripravljaj vedno na mrzlem j prostoru. Kadar hočeš pecivo ] glazirati in mu dati s tem lepo i zunanje lice, tedaj imej led že : pripravljen. Kadar vzameš pe- 5 civo iz pečice, pomaži posa- I mezne koščke z majhnim čopi- s čem, ki ga pomakaj v priprav- c Ijeni led. Pomazano pecivo po- s lagaj na mrežo, katero postavi i na pločevino v odprto pečico. 1 Da se pecivo posuši in se lepo i sveti, zapri pečico za par tre- t nutkov. i Angleške osmice. Deni na 2 desko deset unč moke in pet t unč presnega masla. Moko in 1 maslo zdrobi najprej z nožem, ' potem še z rokami. Potem pri- t deni štiri unče sladkorja, tri ru- 1 menjake, sok in lupine od pol 2 limone, prav malo soli in neko- c liko pecivnega praška. Naredi jurno testo in ga gneti z rokami, jpa le malo, da ga ne ogreješ. iPotem razreži testo na koščke orehove velikosti. Vsak košček zvaljaj v okroglo paličico, iz katere naredi osmico. Tako delaj, da zgotoviš vse osmice. — Zloži jih potem na pločevino, za prst narazen; pomaži jih z raztepenim beljakom, zmeša-nim z žlico sladkorja in jih peci v zelo vroči pečici. -o- Blagoslovitev zvonov. Na cvetno nedeljo je slovesno blagoslovil štiri nove bronaste zvonove v Vuzenici sam prevzvišeni vladika dr. A. Kar-lin. [ The : Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS , _:-1 I 1 Prejema raznovrstne d®> ! 1 name vloge, ter pošilja j 2 H denar na vse dele sveča. j ; - 1 Kapital in preostanek - $300,000.00. > _ i C E. WILSON, predsed. 1 < A I PRODA SE dobra hiša dva stanovanja po 4 sobe, podstrešje, garala. Cena je zelo nizka. Le nekoliko je treba gotovine. Dobra transportacija. Pridite si ogledati, gotovo vam bo ugajalo. 5418 West 24th Place, . CICERO, ILL. | 'i 0000000000000000000000000 rt I 1 SLOVENCEM V NASEL- §| | BINI IN OKOLICI 2 Š naznanjam, da izvršujem Š! 6 karpentarska dela. — Po- 5 ' 6 stavljam garaže, porče in Š I § druga v to spadajoča de- 5 I o la. Cene zmerne in delo 8 1 ? jamčeno. Se priporočam o | g slovenskemu občinstvu v 91 ? naklonjenost! % MATH GORJANC, | | 1925 West 22nd Place, g o Chicago, III. Š ' V^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO FRANCOSKE KOLONIJE V BESARABIJI. Na besarabski obali ob izlivu Dnjestra obstoji že preko 100 let naselbina švicarskih Francozov. Kolonija se imenuje Šaba ter šteje okoli 2000 prebivalcev. Zanimivo je, kako so prišli ti Francozi od ženevskega jezera na obalo Črnega morja. Švicarski Francoz La Harpe je bil v službi carja A-leksandra I. Po njegovem posredovanju je bij o nakazano 1. 1820 njegovim rojakom v južni Besarabiji plodovito zemljišče. Kolonisti so poslali naj preje tja svojega zaupnika. Ko se je vrnil zaupnik čez nekaj časa z dobrimi informacijami, se je odpravil na pot prvi transport Francozov — peš. Mnogo jih je med potoma vsled napora pomrlo. Nekateri so se vrnili nazaj v Švico, ostali pa so zdržali. Par let pozneje so prišli za njimi drugi njihovi rojaki. Leta 1843 je imela kolonija svojega duhovnika in svojo I cerkev, ki so jo naselniki sami sezidali. Naselniki se pečajo v glavnem z vinogradništvom. Do boljševiške revolucije so prodajali svoja vina v Odeso ter živeli v blagostanju. Zadnja leta pa se je njihov položaj poslabšal, ker jim je odeški trg zaprt, eksportiranje na za-pad in na druge trge paradi slabih prometnih zvežr zelo o-težkočeno. Kolonisti so ohranili do danes ne samo svoj jezik, temveč tudi svoje narodne običaje. Mnogi od njih so aho- V ali IZ JUGOSLAVIJE potujte po najkrajši in najhitrejši črti preko Bremena. Uživajte udobnosti slovečih novih parnikov črte North German LLOYD. Lepe in udobne kabine III. razr. Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika družbe NORTH GERMAN LLOYD 100 No. La Salle Street, CHICAGO, ILL. fBBBHBBHHBHBPJKjhftf1^ifi • AM^fttfbfcjMKKWKs Zidarska in cementna dela, kakor teineijo, dimnike, stoj>tiirr«. ccmcntna tla, popravljam hiše, delam garaže. — Delo garantirano, cene nizke. JOE PRAZAN 2037 W. 21st Str., Chicago, 111 Piwnc: Kock »ril 4 "J 18 po 6. 7.\cčer. Pul.ličilo, pridem k \;im v svrho dogovora. delo izvksim takoj. -O- VELIKONOČNO KOSILO. Se ne veselite velikonočnega kosila? Poznamo mnogo ljudi, ki si ne upajo jesti do sitega, neglede kako dobra je hrana, ki jo imajo pred seboj. Dober prijatelj jim je sporočil o svoj-stvih Trinerjevega grenkega vina, ki nudi izborilo prvo pomoč šibkim želodcem. Poskusili so to prijetno zdravilo in sedaj jim je hrana užitek. Posku- 1 - site ga tudi vi, in videli boste, Ikako učinkovito bo delovalo ■ proti želodčnim neredom. Mnogo bolje je, da se oprimete te-'ga, ' kot pa raznih nevarnih jpreparacij, ki polagoma preidejo v navado in se jih je težko rešiti! "Maple Lake, Minn., 1. marca. Veliko ljudi pravi, da izgledam bolje kot pred par ileti. To je posledica Trinerje-jvega grenkega vina, kar po-ivem vsakemu. Charles Miller." '.Dobite ga v vseh prodajalnah zdravil, vzorci proti prejemu jloc. Joseph Triner Co., 1383 ISo. Ashland Ave., Chicago, 111. nirani na "Gazette de Lausanne," mnogi pošiljajo svoje sin©* ve v švicarske šole. -o- Umrla je gospa Ana Žerjav, soproga nadpaznika mestnega doho-darstvenega uradnika v pokoju in mati g. mestnega katehe-ta Ivana Žerjava, v visoki starosti 70 let, po kratki bolezni. Bila je prava krščanska žena, ki je poznala v življenju le delo in molitev. Pogreb je bil iz Bohoričeve ulice 16 v Ljubljani. N. v m. p.! -o- Lenoba je tako počasen način potovanja, da jo kmalu prehiti revščina. :J: Pogrebnik dokonča vsa pod-vzetja, katera je začel človek. POZOR! Dobili smo zopet novo zalogo stenskih zemljevidov. Vsi oni, ki ga še žele dobiti, ga sedaj lahko naroče. Cena je $1.00. Naročilo pošljite na KNJIGARNO AM SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, III. l'RODA HIŠO 1 FLAT, 5-5 in 6 6 sob, 2 centr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montana St. blizu North od Fullerton ave. _:__100-12 2 FLAT ZID IN LES. 4-4 sobe, elektrika, plin in kopalne sobe, ccsta tlakovana in že plačami. gotovine je treba le $200, za takojšno prodajo $5300, lastnik v 2. £1. 4y56 S. ARTESIAN. AVE. ____102-p,3,t,sr_ F A R M ET N A PRODAJ 104 AKRIi dobre zemlje Del Rio City. kjer je nad 20.000 prebivalcev, sadje, alfalfa in mlekarstvo; vse opremljeno. Višja šola oddaljena -K milje, tekoča voda za namakanje, $10,000 improvements. $o(K> aker, pridite pogledat. Tukaj rastejo pomaranče januarja. G. Box 858, Del Rio, Texas.___19-^3 COLORADO — mlekarstvu prašič-jareja za žito. 25% takoj, ostalo na lahka odplč. K. L. Johnson & Co., _ IlaI yoke. Colo. 52-sss "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, prfdno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE. 4040 North Kedzie Ave. I PRODA POSESTVO" v starem kraju. Veliko gozda, les mu povrne v«e. H isa z'dana, poleg so go" spodarska poslopja, vse v dobrem stanju. Oskrbnik je star 70 let, gospo* dar se pa ne more vrnite, ima tukaj veliko družino. Ne zamudite lepe prilike, cena samo $3500. Za podrobnosti vprašajte; JOS- LEGAN, Broadway St. 1401, _JOLIET, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim cojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca* PREVOZ - DRVA - KOLN ^_ Rojakom se priporočamo sa naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Sašu selitve. Pokličite i Telefon: Roosevelt S221. ; louis stritar ' 2018 W. 21st Place, Chicago, tO -ZA. MAJ NIŠKI ALTAR KIPI: LURŠKA MATI BOŽJA MATI MILOSTI POLNA Vejikost 12 inčev........................Cena $1.50 17 inčev........................ " 2.50 21 inčev...................... " 4.50 Rudeča svetilka s stojalom.............................................35 Votivne 15 urne svečke, doz............................................50 Dušice baksa..................................................................... -10 Šmarnice, molitve za vsaki dan v maju: Marija vrtnarica..............................................................95 Šmarnice arskega župnika..........:.............................. .95 Znamenje ija nebu .......................................... *95 Naročila sprejema in izvršuje: KNJIGARNA "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. . "" . > • ■ i - v r- k rita AMERTKANSKI SLOVENEC Sobota. 16. aprila 1927. ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. flTedaj stopi v šotor častnik, ki ukaže, da Jttu 123-očita meča pa gresta z njim k Saladi-Jau; zagovarjati se morata proti neki obtožbi, jdrugega ni hotel povedati. Odšla sta kot u-jjetni ka; po kratkem čakanju so ju odvedli v 3?elik» sobo v Saladinovem šotoru. Kmalu pri-He sultan in z njim razni emirji in tajniki. — pripeiljali so tudi Rozamundo, ki je bila zelo Vznemirjena, in z njo Masudo, mirnega obra-fca kakor vedno. Br&ta sta se jim priklonila, a razjarjeni Saladin se ni zmenil za pozdrav. Saladin ukaže tajniku, da prečita obtožbo, ki je bila zelo kratka. Njena vsebina je bila načrt bratov, Jsako bi odpeljala balbeško princezinjo. "Kje pa so dokazi proti nama?" vpraša jGodvin drzno. "Sultan je pravičen in obsodi Je dokazano krivdo." Sultan zopet namigne tajniku, ki je prebijal besede Abdullahove. Zahtevala sta, da Jbi sama izpraševala tega stotnika, izvedela pa sta, da je že mrtev. Nato so prinesli evnuha Mesroura; radi rane, ki mu je Abdallah prizadejal, ni mogel hoditi. Izjavil je, kako Je imel Abdullaha na sumu, šel za njim in 'ga slišal govoriti z enim izmed bratov v šotoru in ga pozneje videl z dragulji v rokah. Ko je končal, ga Godvin vpraša, katerega Ezmecft bratov je slišal govoriti z Abdullahom, In odgovoril je, da tega ne more povedati, ker 6ta njuna glasova tako enaka, da pa je samo £n glas govoril. Nato je prišla Rozamunda na vrsto, da po-3 a svojo izjavo in ona je po resnici povedala, 'da ni ničesar vedela o celem naklepu. Tudi Masuda je prisegla, da sedaj prvič čuje o celi fctvari. Po teh izjavah je tajnik oznanil, da drugih dokazov ni, ter je prosil sultana, da fcgzsodi. "Koga se obsodi," vpraša Godvin, saj sta mrtva in živa priča izpovedala, da sta slišala feamo en glas, čegav pa je bil ta glas, jima ni fcnano? Po vaši lastni postavi ne morete obhoditi tistega, proti komur ni boljših dokazov." "Dokazi govore proti enemu izmed vaju," odgovori sultan resno, "in sicer od dveh prič, kakor je treba. In ker sem vaju že cesto svaril, mora dotičnik umreti. Pravzaprav bi morala oba umreti, ker sem prepričan, da sta fcba kriva. Ker pa se vrši razprava strogo po postavi, je jaz kot pravičen sodnik nočem izrabljati proti vama. Tisti, ki je kriv, bo ob solnčnem zahodu obglavljen, ob uri, ko je nameraval ta zločin izvršiti. Drugi pa sme svobodno iti z jeruzalemskimi meščani, ki o-drinejo drevi z mojim poročilom do frankov-skih poveljnikov. "Ali kateri naju naj umrje in kateri odide Jnrost?" vpraša Godvin. "Povej nama, da se obsojeni pripravi za smrt." "Na to odgovori ti, ki poznaš resnico," repe Šaladin. "Midva ne priznava ničesar," odvrne Godvin ; "če pa mora eden naju umreti, zahtevam to pravico jaz, kot starejši." . "Jaz pa kot mlajši. Dragulje je Hasan podaril meni," pristavi Wulf, ki se je zdaj prvič oglasil; zbrani Saraceni, ki so ljubili vsak viteški čin, so zamrmrali in c^o Saladin 3e rekel: "Dobro sta govorila. Toraj vse kaže, da morata oba umreti." Tedaj se Rozamunda vrže na kolena pred Saladina in vzklikne: "Gospod, moj stric, ni taka tvoja pravičnost, da bi morala dva umreti za krivdo enega, če je to sploh kaka krivda. Če ne veš, kateri je kriv, prizanesi obema, prosim te." Iztegnil je roko, jo dvignil, rekoč: "Ne, ne prosi, kajti krivec mora trpeti kakor zasluži, če ga še tako ljubiš. Edino A-lah v resnico v tem slučaju, zbog tega naj tudi Alah razsodi." Podprl si je glavo z rokami in motril Wulfa in Godvina, kakor da })i jima hotel videti v dušo. Za Saladinom je stal tisti stari, sloviti svečenik, ki je bil ž njim in Hasanom, ko je ukazal bratoma oditi iz Damaska, ki je s pikrim nasmehom ves čas pozorno poslušal vse, kar se je godilo. Zašepetal je svojemu gospodu nekaj na uho; ta je za hip razmišljal, nato*pa mu odgovori: "Dobro. Stori tako." Svečenik je odšel iz sodne dvorane in se kmalu zopet vrnil z dvema majhnima skrinjicama iz sandalovega lesa, ki sta bili zvezani s svilo in zapečateni, pa tako podobni druga drugi, da jih nikdo ni mogel razločevati; venomer jih je predeval iz ene roke v drugo, konečno pa jih je podal Saladinu. "V eni teh škatelj," je rekel sultan, "so dragulji znani pod imenom čarobna zvezda in sreča Tlasanove hiše, ki jih je princ podaril svojemu zmagovalcu. V drugem je navadni kanven enake teže. Pridi, nečakinja, pa vzemi te dve škatlji in jih podaj svojima sorodnikoma in sicer vsakemu tisto škatljo, ki jo hočeš. Dragulji, ki se jim pravi Hasa-nova zvezda, imajo magično moč, kakor pravijo. Oni naj razsodijo, kateri vitez je zrel za smrt; tisti naj umrje, pri katerem bo v škatlji zvezda." "Sedaj," je zašepetal svečenik svojemu gospodarju na uho, "bomo.vendar enkrat izvedeli, kateri teh dveh vitezov je tisti, ki g.t gospica ljubi." "To ravno nameravam dognati," je odgovoril Saladin nato tiho. Ko je Rozamunda slišala razsodbo, se je divje ozrla okoli sebe in prosila: "O, ne bodi tako okruten. Rotim te. Prihrani mi to nalogo. Izberi drugo roko, ki bo odločila smrt enemu teh dveh vitezov, ki sta mi v rodu in ki sem ž njima vzrastla. Ne daj, da bi bila jaz slepi slučaj osode, Prizanesi mi, rotim te." Saladin pa jo zelo resnobno pogleda in odgovori : "Princezinja, dobro veš, zakaj sem te vzel na Jutrovo ter te visoko povzdignil v časteh; znano ti je tudi, zakaj me spremljaš v mojih vojskah. Radi mojih sanj, tistih sanj, ki mi je bilo v njih razodeto, da boš ti z nekim plemenitim činom tisočem in tisočem rešila življenje. A prepričan sem, da te mika pobegniti in kujejo se naklepi, da te vzamejo meni, dasi trdiš, da o vsem tem niti ti niti tvoja tovarišica ničesar ne vesta." In mrko je pogledal na Masudo. "Ali tema dvema je znano in docela pravilno je, da mu prav ti izbereš kazen in da pride kri tistega, ki ga ti izbereš, nad tvojo glavo in nobeno drugo, saj bo prelita za tebe. Sedaj pa stori, kakor sem velel." Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne- V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi 90 Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vme&avanjm od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakup« vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je Tišja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Nil kapital in rezervni tided znaš« več kot 9744X000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICA0G t CLINTON STS., JOLIET, ILL, Wa Redmond, predsednik Chas. G.. Pierce, kasir 16aepbl>iIttda;p' 77897 Strunam — Sirota^.....................................-.................................7 .7$ J I 77898 Sveta Lucija — Planinarica........................................................75 « t 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)-..........................75 j * 78176 Dve utvi — Oj večer je že..........................................................75 J ► 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki..................................75 , ► 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo.........................................75 J » 78348 Božična — Sveta noč...................................................................75 < J 78408 Jadransko morje — Čuj Micika.....................--...........................75 J ► 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko................................75 4 I GODBA. J * 68674 Lizi, polka — Sladke rožice, valček; baiula. 12 in..........$1.25 J ► 68716 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; baiula, 12 in......... 1.25 < J 72321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka.................75 J I 73057 Vaška krčma, polka — Lovec, valček; urki-trr. 10 in..........75 4 * 73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; banda. 10 in..............75 J * 7J119 Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda .75 i I 77165 Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; banda.....75 J ► 77166 Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš: banda .75 < ! 77336 Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda .75 J ► 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.....75 J \ 77491 Razpoloženje, valček — Marička, valček; banda.................75 4 * 77492 O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet.........75 j I 77557 Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda„..........................75 4 J 77558 Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda .75 J ► 77600 Perzijski marš — Egiptovski marš; banda.............................75 4 J 77601 Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester............75 j 77635 Kmečka polka — Brez nade. polka; vaška godba.............75 4 77S10 Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester .75 J 77811 Pesem smeha — Poljub, valček......-..........................................75 < 77911 Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur. orkester.........75 j 1 77915 Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tercet.........75 J 77916 Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75 J » 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet....................75 4 ( 78142 Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet 111 harmonika .75 J J 78177 Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75 i t 78179—Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester.................75 { J 78198 Sladke vijolice, valček — Poročna nolka; kvartet.................75 < t 78490 Ach, du lieber Augustin, valček — Šnicel. polka; orkester .75 { j 78406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček;, harmonika...........75 J ► 78532 Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet.............75 4 j 78576 Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester.......... .75 J j VELIKONOČNE, NABOŽNE IN ANGLEŠKE. » 1071 Ave Maria — O Salutaris, latinsko petje............................$1.50 J J 971 Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells, ► Homer™...............1......................--....................................... 1.50 4 J 35768 Aleluja, Chorus — Gloria from 12th Mass........................ 1.25 J ► 19967 Palms — Stabat Mater, orgije.................................................... .75 4 [ 18208 The Rosary — To a wild rose, trio with bells.....................75 J ► 20266 In a little Spanish Town — There is a Boatman on the ► Volga, orchestra -....................................................................75 j ► 20500 That's My Hap-Hap-Happiness—Cock-A-Doodle I'm otf t My Noodle, petje....................................................................75 4 * 20504 At Sundown — I'll Take Care of Your Cares--......................75 ■ Na japonskih železniških postajah imajo radio-aparate z zvončki, kateri naznanjajo prihod vlakov. * * & ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK, Važno! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi. Ako pa naročite J manj, kakor 5 plošč pošljite za vsako ploščo 5c več za poštnino. Posebna kombinacija Radio in Viktrola št. 7-3 na razprodaji ta 4 J mesec za znižano ceno $325.00 (preje $375.00). Ako imate star radio < ► ali viktrolo, Vam pri nakupu imenovanega Radio-Viktrola št. 7-3 do- 4 \ volimo še posebej $50.0o za stari inštrument, tako plačate le $275.00. J * Pišite po pojasnila. j Viktrole navadne in ortofonične, od $17.50 do $1,000.00. J Knjigarna A mer. Slovenec S • 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILII J oooooooooooooooooooooo-ooooooo^oooooooo PISANO POLJE 00000000000000000000000000000000000000 Dr. P. A. Tominec: Ena minuta je potrebna, da se odločite za stedenje. Ta odlog vam ne bo le odvzel skrbi za starost, nego va« bo tudi privedel do tistega cilja, do katerega žčlite priti. Storite, kar dela milijon naprednih in marljivih ljudi. HRANITE* HRANITE! HRANITE! Vse vere so enako dobre. Tako je modrovala katoliška gospodična, ki se je nameravala poročiti 7. ženinom pravoslavne vere, ki se ni hotel zavezati, da bodo otroci njegovega zakona katoliško vzgojeni, ter je radi tega prestopila v pravoslavje. Take vrste gospo-dičen je dandanes veliko, pa še več seveda moških. Ce premišljujemo versko na-ziranje ljudi modernega časa, tedaj vidimo v tem zares veliko razklanost. Že v majhni Jugoslaviji je več različnih veroizpovedi, drugod pa še več. Vsaka vera vrhu tega trdi o sebi, da je prava. Ali je torej sploh mogoče najti resnico? In v tem razmišljanju morda res lahko eden ali drugi pride do zaključka: Vse vere so enako dobre. Ali so res vse vere enako dobre? Kaj pa hoče vera? Vera ti pove, kakšne dolžnosti imaš do Koga. Ali je potem Bogu, ki je sama Resnica, vseeno, če pagani molijo namesto njega malike, po božje časte živali, darujejo otroke Molohu? Po načelu, da so vse vere enako dobre, bi bilo vse to enako dobro in hvale vredno. "Toda saj ne mislim tu na paganske vere," tako bi se e-den ali drugi izgovarjal, "ampak le na krščanske vere, kakor so katoliška, pravoslavje, protestantizem in druge. Te so v resnici vse enake, vsaj bistvenega razločka 111 med njimi. Skupno imajo ime, ker se vse nazivajo po Kristusu, zato jim pravimo krščanske, tudi zakramente imajo, druge stvari so pa bolj postranskega pomena." Predvsem bi tu opozoril, da je glede zakramentov treba izvzeti protestante, ki so mnoge, ali nekateri moderni celo vse jzakramente zavrgli. Tudi te jkrščanske vere imajo nekaj tako bistvenih razlik, da se nikakor ne more in ne sme trditi, da bi bile vse enako dobre, j Misli si Zvelicarja, h kateremu bi po vrsti prihajali pripadniki raznih krščanskih ver. Prvi bi prišel katoličan na vrsto in bi rekel: "Ljubi Jezus! Verujem, da je rimski papež tvoj vidni namestnik na zemlji. Verujem, da je nezmotljiv v verskih in nravnih rečeh, kadar nas uči kot vrhovni pastir vesoljne cerkve." — "Res je," bi rekel Gospod, "le tako veruj in zveličal se boš." ! Nato bi pristopil pravoslavni ter bi izjavil: "Kaj še! Tega že ne verjamem. Rimski papež ima pač častno mesto med škofi, sodne oblasti nad njimi pa (nima nobene. Tudi nezmotljiv je prav tako malo kakor vsak drugi škof. Nezmotljiv je samo vesoljni cerkveni zbor." — "Res je," bi odgovoril tudi temu Gospod, "le tako veruj in zveličal se boš." Tedaj bi pa prišel s tretje strani še protestant in bi zaklical: "Kaj, kako pravite? Papeža in škofov nam sploh ni treba. Ljudstvo samo ima oblast izbirati si duhovnike, ki naj opravljajo službo božjo. Nezmotljivosti pa še celo ni nobene, torej je tak nauk čisto odveč." — "Res je," bi rekel Gospod tudi temu, "le veruj tako in zveličal s« boš." Tako bi delal Bog po mnenju tistega, ki trdi, da so vse krščanske vere enako dobre. Zmota in resnica bi bili potem pred Bogom enako hvale vredni. Ali bi potem Bog še bil Bog? — Iz tega preprostega zgleda lehko jasno spoznamo, kako nespametno je trditi: Vse krščanske vere so enako dobre. Lehko pa tudi razvidi-fmo, da mora biti le ena vera prava, kakor more biti le ena resnica. S tem sicer nikakor ne trdimo, da bodo vsi tisti, ki niso rimsko-katoliške vere, pogubljeni; mnogo med njimi je takih, ki so v dobri veri, to se pravi, v nepremagljivi zmoti. Pa o tem smo že govorili. Rečemo pa, da na smrtni postelji nihče izmed modernih mlačnih kristjanov ne bo želel, da bi bil živel po načelu: Vse krščanske vere so enako dobre, in noben katoličan ob smrtni uri še nikoli ni prestopil iz rimsko-katoliške cerkve v pravoslavno ali protestantovsko. Kdor torej trdi, da so vse vere enako dobre, kaže s tem samo, kako malo zna samostojno misliti. Trditev namreč lehko pomeni: da so vse vere enako resnične; videli smo, da to ne drži; lehko pa tudi pomeni, da so vse vere e-nako zmotne, kar bi se reklo, da sploh ni prave vere, torej jtudi Boga ne. Kakor namreč sklepamo iz p on are j enega de-Inarja na dejstvo, da mora kje jbiti tudi pravi denar, po kate-jj-em je napačni ponarejen, ka-ikor sklepamo iz ponarejenega ^dragega kamna, da mora bivati 1 pravi dragulj, enako moramo iz dejstva, da so na svetu razne [zmotne vere, sklepati, da mora biti ena prava, j Pravtako opažamo v vsakdanjem življenju, da trditev: j Vse vere so enako dobre, na-jvadno prihaja iz ust tistih, ki se nobene vere ne držijo in drsati nočejo. Ce bi namreč iskali resnico, kakor treba, bi jo nedvomno tudi našli. Toda ko bi jo končno našli, bi nujno morali po njej uravnati svoje živ-, ljenje, da bi ušli očitkom svoje vesti. Tega napora, tega truda in tega srčnega nemira se marsikdo še bolj boji kakor dela, ki bi biio potrebno za iskanje resnice. Resnica je namreč brezobzirna. Premnogi beže pred resnico zato, da se ne raz-odenejo njih dela v pravi luči. Življenje v nravnih zablodah se jim je priljubilo, odpoved od zmote bi jim škodila (nevesto katoličanko bi zapustil že-nin-drugoverec), strast, ki ji robotajo (zlasti mesene strasti), je tako silna, da se boje k luči, kjer bi bila njih dela svar-jena. Zato resnico zavržejo. To so ljudje, ki bolj ljubijo temo kakor luč. -o- Neki zelo znan angleški žvižgač pravi, da je najboljši pripomoček za prebavljenje, ako po jedi pol ure žvižgamo. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. IMETJE $19,000,000.00 in vložite pri KASPAR AMERICAN STATE BANK CHICAGO, ILL. 1900 BLUE ISLAND AVE.. SIGURNA BANKA ZA VLAGAHJE VAS IH PRIHRANKOV. -NAZNANILO.- Joseph Palcher Jr. in Louis Gornik, lastnika trgovine AMERICAN CLOTHING CO. Ely, Minn., naznanjava slovenskemu občinstvu v Ely, da sva začela trgovino z manufakturnim blagom. V zalogi imava tudi veliko izbiro moških oblek,vsakovrstnih flobukov in čevljev. Tudi veliko zalogo ženskih oblačil in vso v to stroko spadajočo drobnarijo. Priporočava se za obilen obisk in zagotavljava vas, d9 boste zadovoljni z našimi cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan ceste in Central Ave. ✓ .