—    328   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Horvaškega. Zdaj, ko popotje svitli cesar po Horvaškem in Slavonskem, se bolj pazljivo obračajo oči vlade in osebujnih ljudi v te kraje jn^v sosedno Dalma-cio. Horvaško in Slavonsko je v današnjih dneh gotovo velike pomembe. Gotovo bode tukaj dobre nasledke rodilo cesarsko obiskanje za materialne potrebe in dušno omiko. Na tem polji je tukaj še mnogo storiti, kar ne more več dolgo čakati, da bodo dospele te dežele kcve-teči prihodnosti.
Ako se tudi cesar ne poda na Dalmatinsko, se vendar v visocih zborih dobro ve, kolike važnosti je jadransko morje. Dogodivščina je te važnosti porok. Kaj so bile Benetke, in kaj so postale! Austria ima Benetke, Terst, Reko, Kotar in druge pristanišča, kaj ji druzega manjka , kakor kakega zavetja v srednjem morji. Kupčija se je vernila na staro pot, in stare tergovske mesta bodo zopet zadobile staro slavo. Niso se nekdaj zastonj bojevale ljudstva zoper Benečane in Dalmatince za primorske dežele. Ker pa ima zdaj Austria te dežele zjedrnjene, se zamorejo k toliko veči slavi povzdigniti.
Iz Celja. V nedeljo 3. oktobra seje vsakoletna nadloga Celjske okolice, namreč grozovita povodinj zopet ponovila. Deževalo je celi dan neprenehljivo, in v gornjih krajih, kakor pravijo, se je oblak vtergal, ker na enkrat so od vsih strani šumeči hudourniki priderli, ter reko Savi no tako napolnili, da se je ta, kakor skorej še nikdar poprej, sila visoka narastla, ter celo Posavinje (Savinsko dolino) v eno jezero spremenila.
Komej je voda drugi dan bila nekoliko odtekla , je v sredo 6. oktobra začelo vnovič spod uebaliti, kar celo naslednjo noč je terpelo. Drugi dan je bilo strašno gledati na daleko in široko razširjeno povodinj, iz ktere le hiše, cerkve, drevje in hribje so moleli.
Ko to pišem y še povodinj terpi, pa voda počasi le vteka.
Škode je sila veliko. Lepo stoječa ajdina in druga poljšina, komej pričakana nada ubozih kmetov, ste po derečih valovih hudo zablatjene, in deloma s peškam ali prodam zasute.
Tudi več človeških trupel je silovita voda požerln. Tako so blizo gore sv. Križa — 3 ure od Celja — tri kmetinje, ko se je že mračilo po bervi čez narašen potok grede, v vodo popadle, ter žalostno utonile.      J. S.
Iz Ljubljane. Dežja noče biti ne konca ne kraja. Reke so že tako silno narasle, da bregove prestopajo, in mostove poderajo in mnogo škode napravljajo; v ne-kterih krajih, kakor po poštah, ki pri tacih okoljšinah zlo mudno prihajajo, zvemo, že povodnji lepo polje po-končavajo. V Krajnji, pravijo, je že mnogo mosta Sava odnesla in ker je bolj proti desnem bregu udarila, je tudi nekoliko ceste vzela. Pri Savi se je, ravno ko je hlapon z blagom naložen memo pihal, persteni plaz na železnico uderl in jo zasul. Sreča je, da ni vozov v Savo poderl in druge nesreče naklonil. Ker dež še vedno le Kje in voda še ne upada, se posebno kmeto-vavci, ki imajo polja blizo rek, boje, da bi jim ga ne odnesla voda , kakor se je to že nekterim posestnikom zgodilo.