AMERIŠKA AMERICAN IN SPflUT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 21, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ^ral Simovič navaja vzroke poraza 111 vzrok je bil ta, ker ni bilo z zavezniki časa za ^crte, a prejšnja vlada ni hotela sodelovati z Zavezniki - Nemški agentje so izneverili Hrvate. - Jugoslovanska vlada bo stala še nada-Je ob strani zaveznikov. 19. aprila. — Jugoslovanski premier Dušan Simovič 4j lzjavo, v kateri navaja vzroke naglega poraza jugoslovan L "teae. Glavni vzrok temu je, pravi Simovič, ker ni hotela L, ^slovanska vlada sodelovati z zavezniki in pa radi hi-jL ,nka nemške armade na Hrvatsko. Premier Simovič je na-%oslovanske vlade v pregnanstvu ter je izjavil v imenu Se bo še nadalje borila ob strani zaveznikov do končne zmage. k >• Lel1 grozi pomanjkanje p radi stavke v R°vni industriji Llngton, D. C.—Najbrže L ^edsednik Roosevelt in skušal privesti |lO ,Unia v sporu med uni-'n družbami mehkega t. " Med unijo in premo-, Užbami v severnih ^e prišlo do sporami * J^Žne države se profile t na dnevno več" { u ^ohn L. Lewis, pred- premogarjev, liil^' na delo premogar-^asa> da bo dosežen »Vh Z Vsei¥i premogovni- |Ctriji se že čuti p°- |We Premoga, zlasti v ■L. Več plavžev je mo-Fbo delom.in ta te* I ^prlo še več. Rseumikujejo ^ ^skim navalom aprila. — Grški V*, je danes apeli- So h narod> naJ brani \t konca. S fronte \j30 Poročila, da so se ^ vn »fške čete umakni-i . ft0Ve pozicije pred \ n^leške čete so se lili ^0l'e Olimp, katero dni in kjer so se .j1 ^oji. Angleško po-|S f0**- da je položaj Sje umikanje v no-fVj8.6 Vr®j v polnem re-Dti 'maj° strašne izgu-. %0ttinaskokih ne štedijo \ Poročila, Nemci N»si predrli zavezniške j0 potisnili na- C tekme SŽZ i'* j«. tekma Slovenske d°bro izpadla. Za !\> veliko zanima-V^ami. Zmago so od-g • v tekmi podružnic "Nr J5, kjer so keglja- ^Si 0vat> Helen Pal~ , i W a 'Glavič, Frances Novak. V "dou-y^ali Ema in Rose ' ^ "singles" Rose Ko-i Zvečer se je vr-\ SoaJket v SND na 80. "rte oddane nagra- demokrat in Mrs. Adolph E. 60. St. je do-iS fantka. De- ti\ ere je bil° Ma" in Mrs. For->S ^ Postala že tretjič stara mati. Cesti- Iji^žavljan l^stai 12 7809 Aetna H. aprila ameri-J[ n< Čestitamo! General Simovič trdi, da prejšnja jugoslovanska vlada ni ho tela sodelovati pri obrambenih načrtih z Grčijo in Anglijo. A ko je prišla vojna in bi bili zavezniki radi pomagali z letali in tanki jugoslovanski armadi, pa ni bilo časa za to, ker je Hitler nenadno udaril. Dalje pravi, da so bili nemški agentje na delu v severni Jugoslaviji, kjer so položili temelj za neodvisno Hrvatsko. A takoj nato je planila -v Jugoslavijo nemška armada, ki je prišla skozi Hrvatsko za hrbet jugoslovanskemu levemu krilu, kar je omajalo bojno linijo. Tukaj so potem Nemci tako naglo prodirali, da jugoslovanska armada ni imela časa organizirati novo fronto. Dalje je Simovič izjavil, da ne bo poslanice predsednika Roose-velta, v kateri jim je dajal poguma, jugoslovanski narod nikdar pozabil. "Mi imamo neoma-jano zaupanje v končno zmago naših zaveznikov in prijateljev ter v srečnejšo bodočnost našega naroda. Kljub trenutnemu porazu pa se nismo in se ne bomo podali, ampak bomo nadaljevali z bojem ob strani naših zaveznikov do končne zmage," zaključuje izjava generala Simo-viča. Sovjetija je napravila pogodbo z Japonci proti željam Angležev in U. S.. Moskva. — Pravda, uradno glasilo komunistične stranke prinaša članek, v katerem razpravlja o novi pogodbi med Rusijo in Japonsko ter trdi, da je ta pogodba klofuta načrtom Zed. držav in Anglije, da bi se zapletlo Rusijo v vojno proti Japonski in Nemčiji. Tako pogodbo je imela Rusija v mislih že zadnjih deset let in nima nobenega namena v čem škodovati Nemčiji. Ta pogodba, trdi Pravda, je na vsak način zmešala štreno ameriškim poli-tikarjem, ki so pričakovali, da bo šel kdo po kostanj v ogenj zanje. Izjava jugoslovanskega poslanika dr. Fotiča! Washington, D. C., 18. aprila. — Z ozirom na vesti o kapitulaciji jugoslovanske vojske mi nalaga moja dolžnost izjaviti, da sem prepričan, da bosta jugoslovanski kralj in vlada nadaljevala boj proti tiranu, ki hoče uničiti vse, kar je vsakemu od nas najsvetejša. Oni bodo ostali zvesti idealom svobode in neodvisnosti ter se bedo borili z vsemi sredstvi in če potrebno tudi izven naše domovine. Zadnja dva tedna sta samo prva stopnja sodelovanja Jugoslavije v skupni borbi demokratskih dežel za načela civilizacije. V tej začetni stopnji bo mesto naroda, ki bi sodeloval pri gradnji "novega reda," našel sovražnik samo razrušene kraje in narod, ki bo na vsakem koraku pokazal svojo mržnjo in sovraštvo tlačitelju. Jugoslovani so v tej prvi stopnji drago plačali obrambo svoje časti in neodvisnosti, toda osišče je še huje plačalo svoj kruti in neizzvani napad. Jugoslovanska vlada in narod bosta z neomajano odločnostjo nadaljevala boj do končne zmage ob strani Anglije, bratske Grčije ter vseh drugih zaveznikov ter ob pričakovanju moralne in materialne podpore velike ameriške demokracije. KONSTANTIN FOTIČ, kraljevski poslanik. Truplo dekleta stlačil v furnez in sežgal Akron, O. — Policija bo obtožila 58 let starega Alberta Lu-kens umora po prvem redu, ki je priznal, da je na velikonočno nedeljo sežgal v furnezu tukajšnje metodisotvske cerkve 24 letno Ruth Z wicker, učiteljico glasbe. V soboto je bila odšla Ruth od doma in »e podala v to cerkev, da bi tam prakticirala na klavirju. Domov se ni vrnila več. Ker je bila rahlega zdravja, je začelo njene starše skrbeti. Njen oče je prišel v cerkev, kjer sta z oskrbnikom Lukensom preiskala vse sobe v cerkvenem poslopju. Lukens je vznemirjenemu očetu sam kazal sobe. Toda ko je hotel iti oče tudi v klet, mu je Lukens rekel, da to ni potrebno, ker je bil že sam v kleti in je vse preiskal. Poklicana je bila na pomoč policija. Ker so našli zunaj pred cerkvijo dekletov avto, je policija posvečala največ pažnje cerkvenemu poslopju. Tako so pogledali tudi v furnez, toda tam ni bilo drugega kot nekaj pepela. Enemu izmed detektivov je prišlo na misel, da je natančneje pregledal tudi pepel in v njem so res našli nekaj zlatnine in pa par plombiranih zob, kar so starši spoznali kot last njih hčerke Ruth. Policija je prijela joskrbnika Lukensa, ki je šprvaSvse tajil. Toda ko to mu dokazali, da je bil leta 1900 obsojen na 20 letno ječo radi umora neke Mrs. Stie-gler in da je bil pozneje tudi na sumu, da je umoril neko dekle Brown, se je podal in priznal, da je sežgal Ruth Zwicker v furnezu. Rekel je, da je prosil dekleta za poljub, ko je igrala na klavirju. Toda ta se je branila in v ruvanju je padla, zadela z glavo ob klop in se ubila. Potem je njeno truplo zavlekel v klet ter ga vrgel na kup premoga. Ko so začeli dekleta iskati se je bal, da bi ne našli njenega trupla, pa je prišel na veliko nedeljo zjutraj ob treh v klet, stlačil dekletovo truplo v furnez in ga sežgal v močnem ognju. Lukens je bil leta 1900 obsojen v Cincinnati ju od enega do 20 let ječe radi umora neke Mrs. Julije Stiegler. Leta 1908 je bil pomiloščen in je prišel v Canton, O. Tukaj je bila kmalu potem umorjena neka Elizabeth Brown. Osumili so Lukensa, toda porota se ni mogla zediniti na njegov^ krivdi. Toda poslan je bil v ječo, ker je kršil parolo." Izpuščen je bil zopet 1913. Potem je prišel v Akron in je opravljal službo pri metodistov-ski cerkvi od januarja 1940. Lukens je oženjen in ima dva sina in eno hčer. Eden sinov študira za pastorja, drugi bo stopil v kratkem v armado. Hči pohaja univerzo v Evanston, 111. Miss Zwicker je poučevala glasbo na tukajšnjih šolah. Imela je navado, da je hodila v to cerkev, kjer se' je vadila na klavirju. Akronska policija ne verjame izjavam oskrbnika Lukensa, da se je Ruth Zwicker ubila slučajno. Slovenske organizacije v skupni akciji za odpomoč Jugoslaviji Na pobudo Ameriške bratske zveze so se sestali v soboto zastopniki in zastopnice slovenskih bratskih zvez in jednot ter kulturnih organizacij. Zborovali so v uradu SNPJ v Chicagu in kot poroča Mr. Janko N. Rogelj, predsednik ABZ, je šel program zelo gladko izpod rok. Navzoče je objemala samo ena misel: pomagati domovini v tej njeni na večji preizkušnji. Na sestanek so poslale sledeče naše organizacije svoje zastopstvo: Ameriška bratska zveza, Kranjsko slovenska katoliška jed-nota, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska ženska zveza, Slovenska svobodomiselna podporna zveza, podporna zveza Sloga, Zapadna slovanska zveza. Slovenska dobrodelna zveza je poslala na konferenco pismo, v katerem izraža voljo sodelovanja za odpomoč Jugoslaviji. K tej akciji se bo skušalo pritegniti še druge slovenske organizacije, kar jih obstoja v Zed. državah. Začasni predsednik na zborovanju je bil Joseph Zalar. Zbo-rovalci so sklenili, da se slovenske organizacije zedinijo za skupno akcijo, si izvolijo odbor in nato stopijo v dogovor s hrvatskimi in srbskimi organizacijami. Vsaka akcija se bo vršila pod okriljem ameriškega Rdečega križa. Navzoči so si izvolili sledeči odbor: predsednik Vincent Cain-kar, podpredsednica Mrs. Josephine Erjavec, tajnik Joseph Zalar, Mr. Jurjevec blagajnik, William Russ predsednik nadzornega odbora, John Gornik in Mr. Ermenc nadzornika. Za direkto-rija publikacije je bil izvoljen Janko N. Rogelj. Navzoči so pooblastili Mr. Roglja, da gre v soboto v Pittsburgh, kjer se bo vršila konferenca hrvatskih organizacij. Apeliralo se bo na hrvatske in srbske organizacije, naj izvolijo svoje odbore, a iz vseh teh odborov naj bi se izvolil centralni odbor, ki bo posredoval med ameriškim Rdečim križem in jugoslovanskimi organizacijami oziroma jugoslovanskim narodom v Zed. državah. To je prvi korak, ki bo dovedel do tega, da bo imela akcija za odpomoč Jugoslaviji gotovo popolen uspeh. Akcija se bo razširila na naš narod po vseh Zed. državah in Kanadi. Le s sistematičnim organiziranjem se more računati na uspeh in kot je videti, nam je uspeh zagotovljen. Prosimo narod, naj pazi na bodoča pojasnila v tem smislu, ki bodo prišla od tega odbora, da se bo tako vršilo vse po zasnovanem načrtu. Nov grob Včeraj okrog poldne je umrl George Vrabec (Roberts), star 57 let. Stanoval je na 909 E. 200. St. Doma je bil iz sela Stupe na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča soprogo Heleno, rojeno Smijanič, tri sine: Petra, George in Nikolaja, tri hčere: Helen, Dorothy in Ana ter brata Nikolaja in Johna, v stari domovini pa zapušča brata Mihaela in Antona ter sestro Mildred. Bil je član društva Jutranja zora, št. 337 HBZ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St., toda čas še ni določen. Nemški ujetniki pobegnili v Kanadi Schreiber, Onta.—Iz konfi-nacijskega taborišča v bližini tega mesta je pobegnilo 28 nemških ujetnikov. To so večinoma vsi nemški avijatičarji, ki so bjili ujeti pri napadih na London. Deset so jih kanadske straže že polovile, ostali so pa še na svobodi. Posvarjena je bila ameriška obrežna straža na jezeru Superior, ker se sumi, da so Nemci dobili kako ribiško ladjo in bodo skušali doseči obrežje Zed. držav. -o- Delavci Fisher Body Co. so glasovali za stavko Delavci v lokalni Fisher Body Co. so včeraj odglasovali, da sme vodstvo CIO unije razglasiti stavko, ako ne bo družba pristala na zahteve v novi pogodbi. Delavci so zborovali na treh prostorih in glasovalo je kakih 1,800 delavcev. Glavni stan unije je ukazal podružnicam v 61 tovarnah General Motors, da glasujejo do četrtka za ali proti stavki, če ne bodo poganjanja s kompanijo ugodno izpadla. Unija zahteva 10 centov izboljšanja pri mezdi, priznanje v vseh tovarnah in neka; drugih ugodnosti. Sledeči so dobili nagrade Na bazarju pri fari sv. Vida so dobili sledeči nagrade v gotovini: Prvo nagrado $500 je dobila Agnes Kosec iz 1134 E. 60. St. Takoj je podarila cerkvi $100. $200 je dobil Jack Baroni od Magic Chef Co., $100 je dobila M. Ambacher, $50 je dobil Matt Curl; po $25: Frank Rebeta, Frank Strah, L. Zidar in Ann Kish; po $10: Jean Zust, Anna Glančar, Joe Hočevar, M. Klopčič in Little Joe. Mala Florence Černilogar iz 1252 E. 63. St. je pa vzdigovala srečne številke. Prijazen obisk V spremstvu konzula dr. Mally nas je v soboto obiskal g. Bogdan Radica, šef presbiroja pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu. Povedal nam je, da se je vsa jugoslovanska vlada rešila, predno so Nemci in Italijani zasedli Jugoslavijo ter da bo ta vlada obstojala še nadalje, kot bo v kratkem uradno naznanjeno. Dr. sv. Antona 138 C. K. O. Nocoj se vrši redna seja. Člani ste vabljeni, da se udeležite seje, ki se vrši v navadnih prostorih, pričetek ob 7:30. Člani, ki ste zaostali z asesmen-tom, ste prošeni, da nocoj poravnate. Grški premier je storil samomor Atene, 19. aprila. — Grška vlada, ki je prvotno poročala, da je nenadoma umrl premier Aleksander Korizis, je pozneje objavila, da se je Korizis ustrelil. Njegov samomor pripisujejo dejstvu, ker premier ni videl za Grčijo nobenega dobrega konca v boju proti dvema sovražnikoma, Nemčiji in Italiji. OTROCI HODIJO PREZGODAJ V ŠOLO Dun, N. C. — Šolski nadzornik Bourne je naznanil staršem, naj zadržujejo otroke doma vsaj do osmih zjutraj. Nekateri pridejo pred šolo že ob 6:30 in tu di popoldne se jim ne mudi domov. Vzrok temu ni toliko ve selje do knjig, ampak ker je šola napravila novo igrišče. Smrtna kosa Danes zjutraj je umrl Mike Sopar, stanujoč na 993 E. 63. St. Bil je še samski in rodom iz Madjarske, toda je živel vedno med Slovenci. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. čas pogreba bo naznanjen pozneje. # Nemci streljajo na Italijane Kaira, Egipt. — Tukaj se govori, da so nemški vojaki streljali na Italijane pri Tobroku, katerega še vedno branijo Angleži. Ko se je zagnala italijanska pehota proti trdnjavi, so Angleži odprli nanje topovski ogenj. Italijani so se obrnili in zbežali nazaj. Toda tam jih pa sprejel ogenj iz tankov nemških čet, ki so pognali Italijane zopet nazaj. Poročilo ne pove, koliko Italijanov je ostalo. Bolgarske čete so zasedle jugoslovansko Macedonijo Sofija, Bolgarija. — Bolgarski radio je naznanil, da je okupacija jugoslovanske in grške Macedonije, ki jo je "osvobodila" nemška armada, sedaj gotova. Bolgarija je postavili pokrajinsko vlado za jugoslovansko Macedonijo v Skoplju. Radio je trdil, da je. narod v Ma-cedoniji "z veseljem sprejel" vest o združitvi z Bolgarijo. Bolgarska vlada je naznanila, da so bolgarske čete zasedle kraje, ki jih je zavzela nemška armada zato, da vzdržuje red med prebivalstvom. Zadušnica V sredo ob 8. uri se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Frances Lev-stek ob priliki četrte obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Preostal operacijo John Bradač, 19620 Ormiston Ave. je prestal operacijo v St. Alexis bolnišnici. Toda obiski še niso dovoljeni. Pobiranje asesmenta Tajnica društva s|v. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo nocoj med 6. in 7. uro v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. V vzhodnih državah divjajo silni gozdni požari radi suše New York, 21. aprila. — V sedmih vzhodnih državah divjajo požari po gozdovih in v nekaterih krajih požarov ne morejo več omejiti. Na stotine ljudi je brez strehe in dve osebi sta bili žrtvi požara. Iz West Virginije poročajo o 145 gozdnih požarih, iz New Jersey o 45 in enako tudi v državah New York, Massachusetts, Maryland, Virginia in Pennsylvani-ja. Požari so uničili mnogo hiš v gozdnih naseljih. V nekaterih krajih so uporabljali dinamit, da bi zajezili požar. Vse požarne brambe so bile poklicane k gašenju in enako tudi prostovoljci. V bližini Fort Dix gasi ogenj 3,000 vojakov. Iz^^Tem radi prehrane Stockholm, Švedska. — Iz Poljske, katero ima zasedeno Nemčija, prihajajo poročila o izgredih med narodom. Nemška policija je vzpostavila red s tem, da je streljala v demonstrante in jih razgnala. Izgredi so se začeli, ker nemška vlada vedno bolj manjša živilske por-cije. Zdaj je določila en četrt funta kruha na dan za vsako osebo. Pet dni v tednu ne sme nihče jesti mesa. Kljub silnemu pomanjkanju pa ne dovoli Nemčija nobenega dovoza živeža v te kraje. Nemčijajemljefrancoske ladje v službo Vichy, Francija.—V zadnjih mesecih je morala dati Francija 53 svojih ladij na razpolago Nemčiji. Ta jih uporablja za prevoz čet v Afriko. Francosko časopisje svari, naj stori temu konec, sicer ne bo imela Francija kmalu nobene ladje zase. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ua Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mali, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 tor 6 months European cubscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 93 Mon., April 21, 1941 BESEDA IZ DARODA Evropa po vojni Najbrže je še veliko prezgodaj, da bi danes pisali o "Evropi po vojni," ker ni nikjer še kakega izgleda, da bo kaj kmalu konec tega evropskega klanja in uničevanja. Izgleda, da ne bo vojne konec prej, da bo vse razbito, vse strto v prah in pepel. Najbrže se bo bojevala vojna toliko časa, da bo ena izmed borečih se strank, demokracija proti diktaturi in obratno, popolnoma izčrpana. Tudi ne bi kazalo prej končati vojne. Kajti, če bi jo prenehali sedaj, bi se dalo samo omahujoči stranki nekaj časa, da bi šla po sapo in ko bi si malo opomogla, bi z novo silo začela tam, kjer je nehala in zopet bi pela stara bojna pesem preko Evrope. To je najbrže tudi namen Anglije in Zed. držav, da ne bodo odnehale prej, da bo nacizem strt in sicer strt tako, da ne bo mogel nikdar več dvigniti glave. To pa ne bo še tako kmalu. Fakt je namreč, da Hitlerja in njegovih kohort ne bo nihče premagal na evropskem kontinentu, dokler ima še material, da izdeluje orožje in dokler ima kruha in mesa za svojo armado. Hitler pa nima neizčrpljivih virov, da bi kar naprej vlival topove, gradil letala in izdelaval bombe. Tudi hrane mu bo začelo primanjkovati in sicer bo to začel precej čutiti že prihodnjo zimo. Nič se ne bomo zato čudili, če bo šel enkrat jeseni, ko bo letina pospravljena, po kruh v rusko Ukrajino. Zato bi pa morale gledati demokracije, če hočejo končno zmagati, hermetično zapro vsa pota in vire, po katerih dobiva Nemčija svoje potrebščine od zunaj. Zapreti tudi ona pota, po katerih pridejo potrebščine po ovinkih v Nemčijo. Naj računamo tako ali tako, pa se nam računi ne vje-majo tako, da bi rekli: naj se neha ta vojna v Evropi,, pa naj bo Hitler tam gospodar, če hoče! Tako pravijo nekateri Amerikanci, ki ne vidijo, ali pa nočejo videti v bodočnost. Recimo, da bi Hitler zmagal v Evropi in vojna bi bila končana. Ali bi se svet potem oddahnil? Seveda bi se in veselja bi vriskal. Toda za koliko časa? Samo tako dolgo, da bi si'Hitler izlizal rane, ki jih je dobil v sedanji vojni in potem bi zopet potegnil sabljo iz nožnice in udaril, to pot na — Ameriko. To je tako gotovo, kot je amen v očenašu. Pravijo: morje nas varje! Prav nič nas ne varje! Saj Hitlerju niti na misel ne pride, da bi nas napadel direktno z morja. Ne, on bo šel in dobil Južno Ameriko na svojo stran ki je tako in tako omahljiva in potem bo počasi pritiskal proti severu. Ali nam bo pa postal tak tekmec na svetovnem trgu, da se niti ganiti ne bomo mogli. Hitler bo napravil tako ugodne kupčijske pogodbe z raznimi državami, da bo ameriška roba popolnoma izpodrinjena. Torej če Zed. države pomagajo, da bi se strlo Hitlerja (ne Nemčije), delajo to v svojo lastno korist in ne na ljubo Angliji. Kot rečeno se Hitlerja na evropski celini ne more ugnati, za sedaj še ne, ker preveč si je napravil modernega orožja Treba ga bo prijeti od druge strani in mu zapahniti vsa vrata, skozi katera bi mogel dobiti sploh kake potrebščine. Morda bo vzelo še precej časa, predno se bo Evropa otresla nemškega jarma. In dokler se ga ne bo, bo ječala in trpela pod nacijsko peto, da bo groza. Ubogi ljudje! Vze mimo Slovenijo! Hitler bo pobral vse, na kar bo mogel po ložiti roke. Najbrže bodo morali dati vso govejo živino. IKo-nje so že itak pobrali v vojsko in se ne ve, koliko jih bo^pri-tšlo nazaj. Pa zda/ na pomlad, ko bo treba orati. In pa vojaki, kaj bo ž njimi? Morda bo napravil tako kot na Francoskem, ko je vse ujete vojake poslal v konfina-cijska taborišča, kjer so še sedaj« Samo nekaj malega jih je izpustil. Kdo bo potem obdelaval našo zemljo? Uboga naša domovina! Zato moramo pa začeti zbirati denar, da jim bomo pomagali, kadar se bo videlo, da se lahko pomaga, ne da bi Mussolini ali Hitler dobila koristi od tega. Kar se tiče notranjega ustroja Jugoslavije bo najbrže vse izpremenjeno. Težko, da bi bila Jugoslavija še kdaj taka, kot je bila, zlasti še zdaj, ko so se Hrvati ločili. Slovenijo si bosta najbrže Hitler in Mussolini razdelila, Srbijo bosta razdelila morda med Madjarsko, Romunsko in Bolgarijo. Možno je pa tudi, da bo Hitler napravil samostojno Srbijo pod vlado, ki jo bo sam izbral in postavil. To bo, kot rečeno, dokler se ne bo Evropa končno ustalila. In kadar se bo, pa najbrže tudi Evropa ne bo več v takih državnih oblikah, kot je bila od prve svetovne vojne do sedanje. Državniki, ki so v Versaju risali nove meje Evrope, so napravili mnogo napak. Oni, ki bodo po sedanji vojni delali meje, se bodo iz teh napak lahko učili. Za eA^Vopo ne kaže nič drugega, kot da si ustvari federacijo raznih držav. Če že ne za vso Evropo, pa vsaj v gotovih predelih. Tako bi bila tudi za južno Evropo priporočljiva taka federacija. Ustvarila naj bi se taka federacija za dežele južno od Donave. Vsaka država naj bi bila v ekonomskem smislu popolnoma samostojna, a carino in svetovno trgovanje naj bi imele skupno. Od vseh takih federacijskih držav bi imela še najbolj ugodno pozicijo Slovenija. Če bi bili v njej vsi Slovenci iz sedanje Slovenije, Štajerske, Koroške in Primorske skupaj, bi jih bilo že lepo število. In če bi imela ta državica pristanišče Trst, preko katerega mora iti vse blago v južno in Srednjo Evropo in ko že ima kraje, kjer se lahko razvije tu-ristika do vse popolnosti, bi ta državica cvetela, da bi si lepše želeti ne mogla. V dnevih po praznikih Piše ANTON GRDINA Dolgo pričakovani prazniki so za nami. Obhajali smo velik praznik, za katerega smo se pripravljali skozi ves 40-dan-ski postni čas. Naj vam sedaj nekoliko napišem o tem, kaj so ti prazniki za nas, potem pa, kako je z novo napravo v cerkvi in drugo. Velikonočni praznik je eden izmed najpomembnejših in tudi najveselejših praznikov za vse ljudi, seveda kdor ga hoče kot takega imeti in sprejeti. Ta praznik nam daje upanje, kakršnega svet in vse svetovno bogastvo ne more dati. To je praznik in veselje za vse tiste, katere je svet že zavrgel in zanje več ne mara. Velikonočni praznik — vstajenje Odrešeni-kovo—je veselo upanje vseh, ki odhajajo iz te solzne doline in sploh vseh trpečih Zemljanov. Kako srečnim se moramo šteti, da smo udje sv. katoliške cerkve. S tem smo deležni obljub Njega, ki je na veliki petek dal svoje življenje za naše odrešenje in na veliko nedeljo pa praznujemo praznik Njegove zmage nad smrtjo, da nam je s,tem pridobil neprecenljivo vrednoto—večno in srečno življenje po smrti. Ali ni to velikanskega pomena za nas Zemljane? Zakaj bi se potem bali smrti, o kateri nam velikonočne pesmi spričujejo, da je premagana "Smrt, kje je tvoje želo . . .," "Smrt, kje je tvoja zmaga? Trohnenja več ne straši me . . ." itd. Tako merijo vse pesmi in vse cerkvene molitve velikonočnega praznovanja od smrti vstalega Zveličarja. Tako bi na eni strani lahko blagrovali vse vernike, ki verujejo v evangelijska spričeva-nja in imajo upanje na posmrtno življenje, dočim bi pa na drugi strani lahko vprašali one, ki jim tega praznika ni mar in ki je zanje brez pomena, če se zavedajo, kaj so zamudili in če se zavedajo, kako se igrajo z večno srečo. "Ko bi ti mesto Jeruzalem spoznalo svoj dan . . ." je^tožil Kristus, ko je gledal na mogočno mesto Jeruzalem. Te besede so bile izgovorjene enkrat in veljajo za vse večne čase in bodo veljale do konca sveta. "Ker nisi spoznalo ali nisi hotelo spoznati, ker si morilo preroke, ki so ti bili poslani, zato te bo zadela šiba božja. Prišli bodo nad te sovražniki in te bodo pomandrali, da ne bo ostal kamen na kamenu." Mnogi naši rojaki nočejo spoznati, čeprav so bili poučeni v veri po svojih starših in dobro vedo, kaj je in kaj velja sv. katoliška cerkev, pa jo nočejo priznati in svojih del naravnati po veri. Pa ne samo to, da nočejo verovati, ampak se še v potu svojega obraza trudijo, da bi še druge odvrnili od vere. (Toda pot, ki vodi na Kalva-rijo, ali pot verskih resnic, ni tako na široko prilagodena, kot je široka brezverska pot hrupa in brezverstva, katero noče priznati ali poznati Boga. Toda kljub temu pa je še veliko pametnih in zavednih ljudi. Kdor nima vere ali ima kakšen verski dvom, ta naj bi šel o velikonočnih praznikih v katoliško cerkev in bo videl na svoje oči naš verski živel j. O kako majhna je peščica tistih, ki so ostali izven cerkve v teh velikih praznikih. Ves veliki teden so katoliške množice obiskovale svoje cerkve. To so tisti pametni in zavedni katoliški ljudje. in zaslužijo spoštovanje. Obžalovanja in pomilovanja je vreden tak, ki je bil o verskih naukih poučen, a jih je sedaj zavrgel in ki se mu ne zdi vredno priznati Boga za svojega stvarnika. Tudi On jih bo enako spoznal na sodnji dan, ko bo delil obljubljene kazni in večno plačilo. Prav sami si bomo odločili, kaj hočemo. O novi napravi Za velikonočne praznike smo v naši cerkvi sv. Vida opazili zelo važno in potrebno izboljšanje, kar je lahko vsak opazil, da je vse bolje slišal pridigo, oznanila in vse drugo. Nova izboljšava je, lahko rečemo, sto odstotna. Ustreza v vseh ozi-rih, tako za glas iz prižnice kakor tudi izpred oltarja. Zdi se mi, da je tudi cerkveno petje deležno te naprave. Komur ni poznana notranjost naše cerkve, si sploh ne more misliti, zakaj je bila ta izboljšava tako potrebna. Cerkev je visoka in ima še stranske velike kore. Zato se pa glas v taki cerkvi razgubi. Dobili pa smo mojstra, ki je to odpravil in z lastno garancijo tudi inštaliral to napravo sto odstotno? Poleg tega, da se bolje sliši, pa tudi lepo izgleda. Marsikdo se je mogoče bal, da bi nova naprava pokvarila krasoto nove cerkve, a je ravno narobe, ta naprava je cerkvi še poseben okras in izgleda mnogo bolje kakor je prej. S tem je gotovo tudi vsem ustreženo. Mnoge sem vprašal, kako jim ugaja to, a vsak mi je odgovoril in se zelo pohvalno izrazil. Sicer je bilo res pri eni izmed maš nekaj piskanja in šumenja, to pa je bilo gotovo radi tega, ker je stvar še nova in ni bilo prej dovolj časa za preis-kušnjo. V nedeljo večer je delovala naprava zelo imenitno. Petje duhovnikov pri litanijah in molitvah se je slišalo v vsak kot cerkve. V nekaj dneh bo ta naprava preiskušena vsestransko in bo delovala brezhibno ter bo gotovo dosegla vse priznanje. Farani in drugi, ki ste prispevali za to napravo, bodite ponosni in veseli. Ta naprava bo ostala za vedno in vam bo vedno v ponos in priznanje. Doneski v ta namen še vedno prihajajo. Kmalu bo priobčen še nadaljni imenik, še onih darovalcev, ki so pozneje darovali za to napravo. Priglasite se šc drugi, ker je še mnogo potrebnih izboljšav, za katere se bo-ta odbor zavzel, da boste raje prihajali v domači božji hram. Bom pa še prihodnjič kaj več napisal o tem. Koncert godbe sv. Lovrenca Newburgh, O.—Čez noč se je kar hipno oglasila Vesna. Nepričakovano hitro se razvija brstje, vse hiti in se tako rekoč kosa med seboj, kdo bo prvi pokazal Stvarniku svoj najlepši sijaj. Vsa narava hoče v hitrem zagonu doseči svoj cilj. Čudovito hitro se vse kaže. Trobentica, pomladi prva hči . . . vsaj tako se mi je zdelo in sem tako tudi čutil, ko sem na velikonočno nedeljo gledal naše godbenike, vse mladostno osveženi so korakali pred nami v hram božji, da se tudi oni poklonijo vstalemu Zveličarju v zahvalo, da so mogli vzdržati težke ure učenja skozi zimske večere. Ni to prav lahko, posebno ne za mladega dečka, ki je poln življenja, da se tako vkloni in hoče biti dober tudi v tem poklicu. Kako se postavijo ti naši mladi godbeniki, boste videli v nedeljo večer, 27. aprila, v Slo- venskem domu na 80. cesti. Ta koncert bo vse nekaj boljšega in lepšega kot pa so bili dosedanji koncerti. Mogoče bo kdo rekel, kako je to mogoče, a vedite, da vsaka ustanova potrebuje svoj čas, da se lahko razvije do svojega cilja. Marsikdo si kar misli, da bi morala ta ali ona godba kar tako igrati in nastopati v popolnem taktu ali dovršenosti, a ža-libog temu ni tako. Vse preveč je danes modernih komponistov, ki hočejo le nove in moderne skladbe, ki pa zahtevajo veliko truda od strani godbenikov in velike vztrajnosti in prav tako tudi od strani učitelja. Torej bodimo tudi mi tako dobri, da bomo cenili to veliko delo in ga tudi po svoje podpirali. Če hočemo, da bo naša godba napredovala, jo moramo ceniti in ljubiti naše mlade fante ter jim vlivati novega poguma. Le nikar nikake zavisti in sebičnosti med naše mlade godbenike. Le v skupni slogi bomo napredovali, da bomo veseli mi in tudi naši fantje. Prijatelji in ljubitelji godbe, pridite na ta koncert, ne bo vam žal. Program bo pester in lepo izbran, da boste zadovoljni vi in vaši sinovi. Pridite pa tudi vi naši že odraščajoči fantje in dekleta, pridite poslušat svoje mlajše bratce, ker bo tudi za vas polno razvedrila. Za urne pete bo igrala pa še posebna godba Louis Šraja, pridite, da nas bo več in da bo tudi vam všeč, ker vem, da boste zadovoljni. Za odbor godbe, Zapisnikar. -o- Nekdanjim součenkam že večkrat me je katera izmed nekdanjih součenk povprašala po naši nekdanji učiteljici Mrs. Coe in če meni mogoče kaj piše. Navadno sem vselej odgovorila, da nič. Sedaj mi je pa kar naenkrat pisala in celo dvakrat v enem tednu. V prvem pismu me povprašuje po nekdanjih njenih učenkah in prosi za naslov Carolyn Sen-trušek, ker pa naslova, nisem imela pri rokah, ji tudi nisem takoj odpisala, čez par dni pa že pride drugo pismo, v katerem je bil priložen dolar za odpomoč Slovencem (Slovenian Defense) proti krutemu tirani Hitlerju in Mussoliniju. V pismu tudi pravi, da kako tudi njo boli, ko mora narod toliko trpeti za svoj obstoj in si priboriti mir z mečem. Da, ona je še vedno tista blaga žena, ki vedno ljubi dobro in sovraži zlo na svetu. Piše, da je šel soprog njene edine hčerke prostovoljno k vojakom kot zdravnik. Sedaj je tukaj prav sama in se nič kaj dobro ne počuti. Saj že itak niso bila njena življenska pota postlana s cvetjem. Kaj pravite tiste, ki se je še vedno z veseljem spominjate, če bi se enkrat zbrale skupaj in bi jo šle obiskat. Saj vse vemo kako ljubka in preprosta je bila in je še tudi sedaj. Vem, da bi bila jako vesela našega obiska. Dalje me prosi, da bi na kakšen način sporočila vsem, da ima ona še dobro ohranjeno piano, ki bi jo rada oddala kakšni slovenski družini. Mogoče bi jo rada katera izmed ^ivših učenk za učenje svojih otrok, če jo katera želi, naj se zglasi pri Mrs. Coe, 2590 Charney Rd., University Heights. S pozdravom, , Mrs. Frances Kodrich. ločen za prisilno bival'sce tih francoskih državnik01 j e grofica Lamarche, 1 lastnica, tej želji uprla 111 uspela. V gradu ni Pr^ hištva in še manj ugodj* urejen le tako, da lahko njem poleti ,ko je naJw če. Sicer pa tudi Boiif; pripraven za zimo, zlas"' tako hudo in dolgo, k^ tošnja. V vsako sobo, Vs niki žive namreč loče110 svoji sobi, so morali P majhno železno Pec' imajo točna navodila, " rajo z njimi ravnati. H rajo biti do njih in koi'e^ benega privatnega ra^, smejo imeti z njimi- 4 ta služba, zato jih večkra njajo. Stanovati moraJ" hni, en kilometer od la oddaljeni vasici Noč in dan stoji P.rf straža, da skrbi za toči vanje vseh navodil radovedneže. Jetnike diš. Sedaj so vsi zap"^ lom za svojo obra^ ' Blum piše zgodovino ljenja, popisuje kal'ljj je razbila politika; G® dira spomine, ki jih pisal, točko za točko. ^ ni naj bi bili tudi ^ ramba. Samo Dala^ šča dovoljenje, da sme j eno uro v park na ,zrajjj sprehaja pod nadzor3 mišljeno, s povešeno t gori in doli po zasnez ^ ku ter kadi cigareto ^ Obtožencem ni morajo zjutraj vstat^ so že zgodaj pokonci jj je železne pečice, M Jjjji do, se umivajo in J to jim prinesejo Prl!) | trek, inakar ^navad".J njihovi zagovornik1' p) pri njih do kosila- j prinesejo iz "hotela Obtoženim lahko P1*1^ ge, romane, tudi P0^,,! ne pa dnevnih čaSPP1^ i po sedmi uri m°ra ^ končana. Nihče ne s ^ v tem času v obtoženci ne smejo J gemu, so v tem ča8^. sami s svojimi vorniki obtožencev "hotelu potnikov" posvetujejo. Arm^1 je zagovornik £eI1° dnevi stopiti v rudnik?" ^rajevne razmere so take, ,.]e čisto vseeno, ali gre po- 5/v rudnik ali po dnevi. Ne >Jte ga , taHm —! Tako —? In tiste _ Jevtte razmere dobro pozna-^•^In veste, kje stanuje ^aj pa, če vas prisilim, da j(ii gorate izdati skrivnosti l ^a in Meltonovega bivali-•d.__>> "t> v". ,JCUti pa bi me prisilili?" vam na izbiro odkrito-'J spoved — ali pa smrt." jie 16 ne dosežete, če mi gro-»m'rtjo! Ako me mislite ^.'tonom vred izročiti Mim-j,^®111, smrti itak ne uidem. ^ vam skrivnosti Alma-v' e če mi prizanesete." ma seveda verjel. Ni t i^k. delal se je, kot da se I Ji smrti. Prepričan' sem bo izdal Meltonovo ?jje|Sce' če bi ga spet krepko H.. 2a roke in mu grozil, da Evinem. i|jev,Z°Prno mi je bilo tako iz-In zvedeti sem ho- 0 8j. Več ko samo za Meltono-4 ^ovanje. Ali bi mu naj likakrat, trikrat na dan lo- vsti %z,l!0lj'e je bilo, če sem mu dobro voljo in mu ob-0dj' da mu bom prizanesel. C'iivo sem dejal: 'itt, denimo, da vam pult* !vl]'enje —. Ampak port's ■ ° '3o °dgovoren za hu-Všj]^1 ^ bodete poslej še' \ 1 "--?' Kdo drug ko jaz \ tou! Ce pa umrete, ne \ nikomur več škodovali!" S™ je dejal: mite mi, da se bom po-W Ce mi prizanesete! Ni-Vln °ben človek! Le lahko-V|)tj? 'n nepremišljeno sem X}.mi Meltonu. ^ .'aVljenje vam bom hvale- ^ Se me usmilite! Posku-"u 8aj t" i. sem se °botavlJal- \ ^ da bi — ? Pogojno bi \ Prizanesel —? Brez A ^eznosti -? bo! Bomo videli, ali ^o'» e Pošteno in odkrito- V e> master, poskusile ijjj® 0 vam dam, da ne bo- poskusili!" pir,^' Pa mi povejte, ka-Primer mislite tisti po- i L "ttite mi vezi in potem f itify '. sem ga prekinil, ^i^ti govorila ne bova! . 1 se popolnoma spora-\ h nv Pogodila, ostanete do 0 ha , j 1 d vam naj pomagam, geniti —V' potrebujemo ^oij ^j rabili roke in noge. i^i, j G> da mirno jezdite z f,%a iezditi znate tudi, če ■V:': Dn j'1'' kakor je videti. || bil° treba> da bi m0" |u ^°Seči vmes in bi vam !'WnaP9ti, vam jih še ve-jj&jvzamemo." I\s£5zaenkrat zahteva- bl^ KARKOLI fe^i j Uje od zobozdi-avnika, | '» J"ecenje zob, puljenje LSi0 ko lahko dobite v va-2adovoljstvo pri dr. 'Je da bi zgubili pri L\ ^^sa. Vse delo je na-I 4clar vam čas dopušča. l&St. Clair Ave. 1 cesti, Knausovo po-(Apr. 12,14,17,19,21) te?" "Pot nam bodete kazali!" "Bom!" je zagodrnjal. Videti mu je bilo, da je nevoljen. že njegova prva želja se mu ni uresničila. "In sicer pravo pot nam bodete kazali!" sem poudaril. "Nikar ne mislite, da nas bodete prevarili, nas zvabili v divjino in nam ušli! Takoj bi opazili prevaro in vam temeljito pregnali take misli! Saj nas poznate ! Kedaj pridemo do tretje straže Yumov?" "Še nocoj." "Kje jo najdemo? Kak je kraj?" "Na robu gozda taborijo. Do njih pa se pride po odprtem svetu." "In s postojanke se vidi po tisti ravnini?" "Da. če hočete Yume iznena-diti, se jim morate izogniti." "Seveda, če je namreč vobče mogoče. Vedeti bi moral, kako daleč sega ravnina. Ko pridemo v bližino, nas bodete opozorili! Pa govoriva o drugih rečeh! Povejte, zakaj ste sami ostali na haciendi! Zakaj niste šli z Mel-tonom v Almaden?" "Naročeno mi je bilo, naj čakam na retorte, ki bodo prišle iz Uresa." "In retorte bi spravili črez postojanke v Almaden?" "Da." "Retorte potrebujete —? Hm —! živo srebro se torej nahaja v Almadenu v obliki cinobra?" "Da. Mestoma pa je najti tudi čisto živo srebro." "In v retortah bodete cinober razkrajali v žveplo in živo srebro —? Za to je treba prime-skov. Kake primeske bodete vzeli? Okujin nimate. Najbrž bodete uporabljali apnenec?" "Da." "Ali je najti apnenec v Almadenu?" "V izobilju ga je najti. Skale in hribi so goli apnenec." ( "Ali je najti tudi votline?" "Tudi." V apnencu so, kakor znano, povsod tudi votline in jame, voda jih izje. Ko je omenil apnenec, mi je prišlo na misel, da bi utegnil votline še kedaj potrebovati. Sam bi se skril v nje, pa tudi izseljence bi lahko spravil v votline in naše ujetnike. Laže bi jih stražili. "Ali veste morebiti ^a tako vo-lino v bližini rudnika?" sem ga vprašal. "Da." "Je velika?" "Pač sto ljudi ima prostora v njej." "Koliko vhodov ima??" "Samo enega. Pa tista votlina ima tudi svojo posebnost. Globoko v hrib sega, se zdi, pa daleč se ne da priti po njej, prepad zapira pot." "Ali je širok?" "Ne vidi se na drugo stran." "In globok?" "če vržete kamen v njega, ne slišite, kedaj prileti na dno. Poleg glavne votline je še druga stranska votlina, majhna je in voda je v njej. Poskusil sem jo, pitna je in hladna." "Seveda vejo tudi vaši prijatelji za tisto votlino?" "Ne." "Kako pa ste zvedeli za njo?" "Sam sem jo našel." "In niste besedice črhnili o njej svojim zaveznikom —?" "Ne." "Hm —! Zakaj ne?" "Ker sem —." Umolknil je. Se je le zavedel, da mi ne sme vsega povedati. "No, ker ste — ?" "Ker sem imel za molk svoje čisto posebne razloge." "Kake?" "Votlino sem mislil porabiti za svoje namene." "In sicer —?" (Dalje prihodnjič) 1941 APRIL 1941 □ntiSffiisiE ffltliDsIBSm 13114151617,18119 27128:29 30 fTl, KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL 25.—Martha Washington št. 38 SDZ ples v SND. 26.—Podružnica št. 58 SŽZ priredi pomladni ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave. 26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND. 26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 26.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Hrvatska katoliška za-jednica ples v SND. 27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti. 27. — Koncert mladinskega zbora "Kraljički" v SND v Maple Heights, O. MAJ 3.—Podružnica št. 1 S. M. Z. ima blagoslovitev nove zastave. Potem program in plesna veselica v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Barberto-nu. 3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND. 3.—-Društvo Katoliških Bor-štnarjev št. 1640 priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materi-nsko proslavo v šolski dvorani. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. Puvsko d-ruštvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16. 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. iS.—Pevski zbor "Lira" ima spomladansko prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 18.—Ženski zbor "Cvet" priredi koncert v SDD na Prince Ave. 2S.—Skupna društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kžtmelo. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 25.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert ob 4 popoldne v SDD na Prince Ave. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Eucli-du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. S.—Društvo sv, Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.—-Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo ples v SDD na Waterloo Rd. 29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 29.—Jugoslovanski dan priredi Jugoslovanski nar. dom, W. 130 St. in McGowan Ave., West Park; začetek ob dveh popoldne. JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje- vi farmi. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. v AVGUST 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24.—Vsesiovfe'nski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER Nemške mehanizirane tolpe na pohodu o b jugoslovanski meji, ki so brez kakšne vojne napoveai udrle v Jugoslavijo, kjer sedaj širijo smrt in razdejanje, kamor pridrve. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 18. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Bosansko mesto Sarajevo, kjer je bil izvršen atentat na bivšega avstrijskega prestolonaslednika leta 191 h, kar je bilo posledica zadnje svetovne vojne. Tudi v tem času so se vršile srdite demonstracije, katere so povzročili dijaki v protest pristopa Jugoslavije k osišču. Golobje — fotografi človek bi mislil, da v sedanjih časih, ko je brezžična obveščevalna služba že tako zelo izpopolnjena, golobje pismonoše pač ne pridejo več dosti v poštev. Toda temu ni tako. še danes je ta preprosti način pošiljanja poročil s krajai v kraj ne samo še vedno v veljavi, pač pa je tudi še vedno zelo pomemben, saj je dostikrat celo verjetneje, da bo vsebina sporočila, ki ga prenaša golobpismonoša, ostala prej tajna, kot pa, če ga prenašajo po radiu ali morzeju, pa čeprav se poslužujejo pri tem posebnih dogovorjenih šifer. Sovražnik zna namreč te šifre dostikrat razvo-zljati. Golobov, ki naj prenašaj a pošto, se niso začeli posluževati šele v zadnjih vojnah, recimo v zadnjih desetletjih, pač pa celo že v starem veku. Znano je, da so starodavni Grki na primer sporočali izide olimpijskih tekem tudi že po golobih-poštarjih. Tudi Napoleon I. in Viljem Oran-ski sta uporabljala golobe kot poštarje v svojih vojnah. Golobje so dalje tudi Nathanu Rotschildu prinašali poročila o Napoleonovih vojaških uspehih in so mu bili vprav oni najzanesljivejša opora pri njegovih gospodarskih špekulacijah. Nemčija je imela v prejšnji svetovni vojni nič manj kot 120 tisoč go-lobov-pismonoš. Izrednega pomena je golobja pošta zlasti na bojišču samem med prvimi bojnimi črtami in /.aledjem. Golob lahko leti s hitrostjo 60 km na uro, če pa je vreme najugodnejše, celo do 120 km. V vojaškem oziru je za Isti važno, da golobje-poštarji navadno lete do 150 m visoko, tako da jih je s kroglo zelo težko zbiti na tla. Brez težav preleti golob razdaljo 300-400 km, ugotovljeni pa so bili celo primeri, da je golob preletel daljavo 1500 km čim dalje mora leteti, tem večja je seveda verjetnost, da na cilj ne bo prispel. Pri njegovem poletu ga gora ali pa morje prav nič ne ovirata, dosti nevarnejši so zanj slabo vreme, sneg in megla. Dostikrat se celo zgo di, da zaradi takšnih ovir golobje sploh ne morejo izvesti svoje naloge in jih zato ob takšnih vremenskih razmerah tudi ne pošljejo na pot. Na bojišču so golobje kot poštarji še prav posebnega pomena tudi za to, ker za pline niso občutljivi, drugič pa tudi ob najhujšem ognju na bojnem polju mirno opravljajo svojo nalogo, ne da bi se kaj plašili. Posebno pozornost so v Nemčiji, kakor pravijo poročila od tam, posvetili vprašanju rejego-lobov-poštarjev. Pravijo, da jih imajo zdaj pol drugi milijon. Nemška vojska razpolaga s posebnimi "golobjimi poveljstvi.'" Golob tu ne prenaša samo pošte v obliki papirnatega zavitka, pritrjenega na nogi v kovinasti škatlici, pač pa so golobje celo še sposobni delati fotografske posnetke določenega kosa zemljišča, ki se v vojaškem oziru zdi prav posebno važen. Nemška optična industrija je izdelala posebne majhne fotografske kamere, ki s pomočjo nekega drugega majhnega mehanizma, kakršnega imajo na primer ure, v pravem trenutku narede fotografske slike. Golobje nosijo svojo fotografske aparate na prsih. Golobje-poštarji so v sedanji časih dobili še večji pomen, kot so ga imeli prej. Ne služijo namreč samo v ta namen, da prenašajo sporočila, n. pr. z bojnega polja v zaledje in obratno, pač pa so pri težkih spopadih na bojiščih tako rekoč postali edino sredstvo, s pomočjo katerega je' možno prenašati s kraja v lcraj, kadar so vsa pota in vse druge zveze, ki vodijo k prednjim vojaškim postojankam, pretrgane, obenem pa lahko stalno prinašajo celo natačne fotografske slike ozemlja, kjer se boji odigravajo. Torej niti ni več potrebno tvegati ogledniških letalskih poletov. Goloba je vendar manj škoda kot pa letala in letalca, zanesljiv pa je prav tako, če ne še bolj. "Tekoče zlato" Petrolej ali "tekoče zlato," kakor ga tudi v novejšem času imenujejo, je človek poznal že davno pred Kristusovim rojstvom. Prvi so ga poznali prebivalci na Siciliji. V srednjem veku so ga uporabljali že skoraj po vsej Evropi, toda ne za razsvetljavo, pač pa kot zdravilo, še v večji meri pa za mažo. Za razsvetljavo so ga prvič začeli uporabljati leta 1859., ko so pri kopanju zemeljskih plasti v Pennsylvaniji naleteli na močan petrolejski vrelec. Skoraj istočasno so odkrili številne pe-trolejske vrelce tudi drugod po svetu,, med drugim v Baku na Kavkazu. Te zaloge so bile neizmerne in še danes kaže, da ne bodo kmalu izčrpane,' Iz nečistega petroleja, iz nafte, se po tako imenovani destilaciji izdeluje danes petrolej za razsvetljavo, bencin, vazelin, parafin in olje za mažo strojev. -o- • ' Japonski radio program je oddajan v šestdesetih jezikih. MALI OGLASI Išče se stanovanje Mlad par išče 4 ali 5 čistih in modernih sob. Ogalsite se na 1162 Addison Rd., ali pokličite HEnderson 0695. (95) Stanovanje zastonj Stanovanje 4 sob in kopališče, elektriko in plin dobi družina, ki bi imela za to v oskrbi snažen je urada. Mora znati angleško in slovensko. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (93) Gostilna naprodaj Ima tudi licenco za žganje. Se mora prodati radi bolezni. Vprašajte: Joseph Globokar, 986 E. 74. St., telefon HEnderson 6607. (93) Prodajalna v najem Jako pripraven prostor; parna gorkota; klet, garaža, če se želi. Vse nanovo dekorirano. Mera prostora 30x18. Vprašajte na 6120 St. Clair Ave., zgorej. (Apr. 17, 21) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vopra! St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Prescription Specialists Francoski listi zelo trpe pomanjkanja papirja. ^ ^ na dveh straneh, dvakrat^ den pa smejo iziti na štirih neh. V Turčiji izhaja H3 ^ čnih listov in 227 časopis*^ da se je Simon Andresson s riti —. prezirom obrnil od nje, še ti- Pa tudi le-to je zdaj vedela, sti trenotek, ko je izvedel, da je Ko je izvedel najhujše o njej, onečaščena. Pozabila je bila, je odločno nastopil, da bi ji v da tisti dan na nunskem vrtu, očeh sveta rešil vsaj videz ča-ko jo je odvezal besede, gotovo sti. Ako bi mu bila takrat mo-ni mislil o njej, da ni čista in gla dati svojo ljubezen, bi jo nedotaknjena. Pa že takrat je bil Simon tudi kljub temu vzel bil pripravljen, da sprejme na- za ženo pred cerkvenimi vrati se krivdo za njeno omahljivost in bi bil poskusil tako živeti z in nepokorščino — zahteval je njo, da bi nikdar ne občutila samo, naj njen oče izve, da ni spomina, ki ga je nosil s seboj bil on tisti, ki se je hotel izneve- na njeno sramoto. In vendar je vedela, da bi ga nikdar ne mogla ljubiti. Simona Andressona bi nikdar ne mogla ljubiti —. Kljub temu — da je Simon imel vse lastnosti, ki jih v njeno največjo žalost Er-lend ni imel. Potemtakem je ona torej ničvredna ženska, da se Bogu usmili —. Brez konca in kraja je Simon dajal tistemu bitju, ki ga je ljubil. In Kristina je mislila, da tudi ona tako dela —. (Dalje prihodnjič) Sigrid Undset III—KRIŽ V BLAG SPOl PETE OBLETNICE SMRtI BLAGOPOKOJNEGA SO1 IN OČETA ki je preminul dne 21. »P1 Dragi soprog in ljubljen' 0 ob blagem spominu Pete mcčno žalostni klečimo na T* bu; solza nam moči oko ln 1 trato, katera krije naš ubegU do. Snivai v Bogu v tuji z«"1 denja nad zvezdami. Žalujoči: SOPROGA in OTR°( Cleveland, Ohio, 21. aprila Is V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Ribič Linwood C. Morrill iz West Cumberland, Me. je lahko ponosen na svoj plen, lco pa je ujel dve tako lejri postrvi takoj v začetku ribolovske sezone. ki Je zavedno izdihnila svojo blago dušo, dne 17. aprila, 1937 Bog nam vzel soprogo in mater ln srce zlato našlo je pokoj. Večni Bog ji daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROG. SINOVI in HČERE. Cleveland. O.. 21. aprila, 1941. Najbolj pa jo je težila zavest,. da ne more ničesar reči, kar bi bilo mlajši sestri v pomoč ali i tolažbo. Ta možitev z Jam-1 maeltom z Aelina se ji je zdela prenagljena — v razpoloženju, v razpoloženju, v kakršnem zdaj živi Ramborg. Toda Kristini je bilo jasno, da bi bilo zdaj brezuspešno, ako bi -temu kaj ugovarjala. Ramborg je bila čemerna in nataknjena ter je sestri komaj odgovarjala. Nikakor ni marala privoliti vto, da bi pastorka prišla na Jorundgaard. "Saj na tvojem dvoru tudi ni vse v tako lepem redu, da bi bilo pametno pošiljati tjakaj mlado dekle!" Kristina je krotko odgovorila, da ima Ramborg glede tega nemara prav. Vendar pa je Simonu obljubila, da bo to storila —. "No, če Simon v svojih vročičnih blodnjah ni mogel razumeti, da me žali, ko te je prosil za to uslugo, bi morala vsaj ti razumeti, da me žališ, ako o tem govoriš," je odgovorila Ramborg in Kristina se je morala vrniti domov, ne da bi bila kaj opravila. Naslednje jutro je obetalo lepo vreme. Ko pa so prišli sinovi k zajtrku, jim je Kristina povedala, da bodo morali, brez nje spraviti seno pod streho; šla bo na pot in ostala morda več dni zdoma. "Gori na Dovre poj dem," je rekla, "da obiščem vašega očeta. Prosila ga bom, naj pozabi na najino razprtijo — in ga vprašala, kdaj se vrne spet k nam domov." Sinovi so zardeli; komaj so si upali pogledati kvišku, toda Kristina je opazila, kako so se razveselili. Potegnila je Mu-nana k sebi in se sklonila z obrazom k njemu: "Ti se pač komaj še spominjaš očeta, dečko moj ?" Deček je prikimal, molče, s svetlimi očmi. Drug za drugim so sinovi pogledali mater: bila je tako mlada v obraz in tako lepa, da je že več let niso videli take. Čez nekaj časa je stopila na dvorišče, napravljena za na pot; nosila je pražnjo obleko: črno "volneno haljino, za vratom in na rokavih obšito z modro tkanino in srebrom, ter črn brezrokavni plašč z oglavnico, saj je bilo sredi poletja. Naak-kve in Gaute sta bila osedlala Kristininega konja in dva svoja; hotela sta spremljati mater. Kristina jima iii branila. Kdo ve koliko pa ni govorila s Iz stavke pri Bethlehem tovarni v Pennsylvaniji. — Državni policisti so zapovedali stavkarjem, da se prično pomikati izpred tovarne, ko so se bili pričeli tam zbirati. Piketiranje se je ponovilo po tridnevnih izgredih pred, tovarno. Ko se je predsednik vrnil s počitnic, se je P,grlif počutil, kot nam ga kaže gornja slika ob priliki 9°v jp "Jackson Day" v Port Everglades, Fla, Z njim vfi h 'jj! njegov tajnik Stephen Early. ■lil ■lil! Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEndet«* MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Društva imajo izjemne cene na oglasih ; * ♦* * ln-n-M-*. 1 mi i 1111 uiUM*f 0202230253022300020102532353905300535353485353535353534853235348530102 4889915348535323532348534848235323535353534853535348532348534853535353234848534853232353535323535353484853482348535353532348485353535353485353535353535353535323235348 sinovoma, ko so jahali po doli-i ni navzgor skozi Rečno sotesko | prti Dovru. Večidel je bila mol-|čeča in zamišljena, kadar pa je I govorila s fantoma, je omenjala druge stvari kot svojo namero. Ko so prišli tako visoko, da so videli skozi gozd in na ozadju neba razločili strehe na Haugenu, je velela fantoma, J naj kreneta nazaj. "Saj razumeta, da se bova imela z vašim očetom dosti pomeniti, o čemer bi najrajši govorila sama med sabo." Brata sta prikimala; pozdravila sta mater in obrnila konje. Višavski veter je Kristini hladno in rezko bril okoli vročih lic, ko je dospela na zadnji gorski obronek. Sonce je zlati-lo sive lesene hišice, ki so metale dolge sence na dvorišče. Tu gori se je rž komaj pričela kla-siti — lepo je rasla na malih njivicah, se lesketala in valovila v vetru. Povsod po laber-ju in na skalnatih kopah je rdeče žarela visoka vihrajoča vrbnica, ki je bila vsa v cvetju, vmes pa je bilo seno povsod pograbljeno v kopice. Toda na vsem dvoru ni bilo videti žive duše — še pes ni prišel, da bi zalajal. Kristina je snela konju sedlo in ga odpeljala h koritu. Ker ni marala, da bi tu gori prosto tekal naokrog, ga je odvlekla v hlev. Sonce je sijalo vanj skozi veliko odprtino v strehi — ruša je v grudah visela izmed strešnega ogredja. Po ničemer se ni dalo spoznati, da je tukaj stal že kakšen konj. Kristina je vrgla živali mrve in spet odšla na dvorišče. Pogledala je v kravji hlev. Bilo je v njem temno in puščobno — po vonju je spoznala, da je moral biti že dolgo prazen. Na steni stanovanjske hiiše je bilo razpetih nekaj kož ubitih živali — roj modrih muh je brenče vzletel, ko je stopila bliže. Na severni strani je bilo naloženo toliko zemlje in šote, da je bila stena gori do vetrnice čisto zadelana. To je Erlend pač napravil zaradi mraza —. Pričakovala je, da bo hiša zaprta. Ko pa je pritisnila na kljuko, so se vrata vdala. Erlend svoje hiše niti zaklepal ni. Neznosno zatohel zrak ji je udaril nasproti, ko je vstopila — grenak in trpek vonj po kožah in hlevu. Prvo, kar je občutila, ko je stala v njegovi sobi, je bilo bridko kesanje in sočutje. Ta izba se ji je zdela veliko bolj podobna votlini —. O da, da, da, Simon — prav si imel! Izba je bila majhna, toda nekoč je bila prav čedna in udobna. Vrhu tega je ognjišče kakor doma imelo zidan dimnik, da se ni kadilo. Ko pa je hotela odpreti dimnico, da bi nekoliko pregnala izprijeni zrak, jt videla, da je leva zadelana z nekaj ploščatimi kamni. Šipa v oknu, ki je gledalo v lopo, je bila razbita in zatlačena s cunjami. In pod, ki je pokrival tla v izbi, je bil tako umazan, da je človek komaj razločil deske. Na klopeh ni videla niti ene blazine, pač pa so povsod visele in ležale kože, stara obleka in orožje; na umazani mizi je zagledala nekoliko ostankov jedi. Nad vsem tem pa so arenčale muhe. Nenadoma se je zdrznila — ;repetaje obstala, lovila je sa-30 in srce ji je kovalo. Malo lalje na postelji — na postelji, cjer je tedaj, ko je bila zadnjikrat tu, ležalo tisto — je zdaj ležalo nekaj z raševino pokritega. Sama ni vedela, kaj si domišlja —. Pa je stisnila zobe in se prisilila, da je pogledala in dvignila prt. Toda pod njim je na golih deskah ležal pokrit samo Erlendov oklep, njegov šlem in ščit. Kristina je pogledala na drugo posteljo onkraj sobe. Tam so našli Bjorna in Aasliil-do. Zdaj pa Erlend tukaj spi. Nocoj bo nemara sama spala tukaj —. Kako je neki Erlendu pri srcu, ko stanuje v tej hiši in tukaj spi —. Zopet so vsa druga čuvstva utonila v sočutju. Stopila je k postelji — gotovo že dolgo ni bila več postlana. Seno pod usnjeno rjuho je bilo tako poležano, da je bilo čisto trdo. Nič drugega ni bilo v postelji kot nekaj ovčin in več z raševino prevlečenih blazin, tako umazanih, da so kar smrdele. Prah in umazanija sta se usula na tla, ko je dvignila odeje. Erlendova postelja ni bila nič boljša kot ležišče konjskega pastirja v kakšnem hlevu. Erlend, ki nikdar ni mogel imeti dovolj sijaja okrog sebe. Erlend, ki se je oblačil v svilene srajce, v žamet in lepo krzno, brž ko je našel najmanjši povod za to — ki ga je grizlo, da so njegovi otroci ob delavnikih hodili v doma narejeni ra-ševini, in ki nikoli ni mogel trpeti, da jih je sama dojila in s svojmi deklami opravljala domača dela — kot kajžarica, je dejal. Jezus, toda saj je bil sam tega kriv —. — Ne, niti črhnila ne bom, vse bom preklicala, kar sem rekla ; Simon, prav si imel — oče mojih otrok ne sme živeti tukaj. Ponudila mu bom roko in usta in ga prosila odpuščanja. Ni lahko, Simon, toda prav si imel —. Domislila se je ostrih, sivih oči — tistega pogleda, ki je skoraj do zadnjega ostal enako živ. V ubogem telesu, ki se je začelo že razkrajati, je sijala iz Simonovih oči čista in jasna misel, dokler ni bila njegova duša vzeta domov, kakor klina, ki jo potisnemo nazaj v nožnico. Vedela je, da je bilo tako, kot je rekla Ramborg. Vsa ta leta je ljubil samo njo. Vse te mesece po njegovi smrti je morala sleherni dan misliti nanj, in zdaj se ji je zdelo, da je vse to že vedela, še preden je Ramborg povedala. Nekaj jo je sililo, da je v tem času obujala v sebi sleherni spomin, ki ga je imela na Simona. odkar ga je spoznala. Vsa ta leta je nosila s seboj napačne spomine nanj, ki je bil nekoč njen zaročenec; tako je ravnala s temi spomini kot slab upravnik z denarjem, če meša med srebro nečisto rudo. Ko ji je Simon dal svobodo in vzel nase krivdo za prelomljeno besedo — je mislila sama pri sebi in bila o tem tudi prepričana, David Wretscjf Frances Levslek' VESELICA