PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini * i i s\s\ i. Abb. postale I gruppo “ XUU lil* Leto XXX. Št. 18 (8724) TRST, torek, 22. januarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEPRIČAKOVANEM SKLEPU FRANCOSKE VLADE Drseči frank povzročil potres v zah. Evropi Prve posledice: razvrednotenje franka za 5 odst., izredna podražitev zlata in zahteva po izrednem sklicanju sveta finančnih ministrov EGS - Tudi lira zgublja na vrednosti PARIZ, 21. — «Uvedba drsečega '«aja francoskega franka grozi ob-»toju Evropske gospodarske skup-»osti«, «Francoski frank je poko-Pel vsako možnost ustanovitve gospodarske in denarne skupnosti», *Bp francoski frank potegnil za se-P°l tudi vse ostale valute EGS?» ako komentirajo sobotno odloči-ev francoske vlade o uvedbi dr-secega tečaja franka, ki je stopil oanes v veljavo. Ta ukrep je dejansko povzročil Potres v vseh kapitalističnih drža- rietVn nc samo v neposredno priza-.. državah gospodarske skupno-■1* francoski frank je ena od trd-1 valut, ki je bila doslej skupno zahodnonemško marko naibolj is-na na valutnih borzah. Obenem P zna imeti ta odločitev franco-_ e de resne posledice na med-ti 'r nem kmetijskem trgu, kakor i Dri sološni mednarodni trgovin-■"TiPvi. saj se bodo cene fran-vn ^ ,'Pdustriiskih izdelkov za iz-kniii zniža*e naimanj za toliko, za ip or se bo frank z drsečim teča- Jern razvrednotil. t?anes Je francoski frank na »it- lond°nski in milanski bor-Intn ’u 'i° PPleg švicarskih va-zp,?k-i b0,rz ^Prte v Evropi, S bil od 4 do 5 odst. Frank je Pnii 86 vedno iskana valuta potegnil s seboj tudi šibkejšo liro, ki J® Pn današnji menjavi v Mila-ini ponovno izgubila nekaj točk v n« °SU dolarja Dolar se torej kfrnVSth e.vr0Pskih borzah še od-ti razvr®dnotenje preseglo 6 od-ska °V' Tak°3 J® Posegla franco-narodna banka, ki je uravnala vr»a ev.anfe tn omejila padec eonostj na 5 odstotkov. Toda da-ker*1^ dan ®e n' točen pokazatelj, čiii Sr> h'*.® borze v Zahodni Nem-zan in na Nizozemskem hodn-L s® bo zgodilo v pri- vati v dneh je težko napovedo-, ■ Zahodni Nemci sicer pravijo, vP ,nameravajo obdržati sedanjo onost svoje valute, medtem ko da if ,v Bruslju že razširile vesti, či *ud' Belgijci uvedli drsečo svoi®ga franka. Če pride diark a’ d° tudi zahodnonemška jo - k ^ezko vzdržala, čeprav ima-no Zabodni Nemci ogromno denar-šp JPzervo, da lahko kljubujejo diočnejšim pritiskom. skifCer Pa 80 2® vsi zahodnoevrop-Priò ma"òm in gospodarski krogi pre-P0Dan'. da se je z drsečim frankom bost 0ma zru8da nadzorovana vred-lirp Zahodnoevropskih valut (razen ,n funta šterlinga). Bvro^bI'.edscdn'k izvršne komisije lijanit-6 8osPodarske skupnosti Ita-tzjavii Poslabec Carlo Scarascia je lo 2't' da če ne bo skupnosti uspe-strgZ^et' proces razkrojitve z od ■■—v Francija predlaga svetovno konferenco OZN o energiji PARIZ, 21. — Francoski zunanji minister Jobert je poslal glavnemu tajniku OZN Waldheimu pismo, v katerem predlaga, naj nujno skliče svetovno konferenco o energiji pod okriljem Združenih narodov. Francoski zunanji minister pravi, da bi lahko na tej konferenci'proučili možnost sprejetja ukrepov, da se omilijo težave, ki so sedaj nastale zaradi petrolejske krize in da se določijo splošna načela kooperaciji med proizvajalci in porabniki energije. i,I* J°. nevarnega položaja, ki tbe,Jtvarjajo ločena dejanja posa-*- nin držav, ne bo prišlo samo do Frank je šel po vodi. Tako lahko tolmačimo sliko dveh bankovcev po 100 frankov v vodnjaku na Trgu Concorde v Parizu Kmalu ponovna podražitev bencina? RIM, 21. — Tukaj so danes uradno zanikali vest, ki jo je objavil današnji «Corriere d'mformazionb, da se bo bencin ponovno podražil za 40 ali 60 lir liter, časnik je napisal, da na ministrstvu za industrijo že proučujejo zahteve petrolejskih industrij-cev. Cena bencina naj bi se povišala od 40 do 60 lir liter, plinsko olje za motoma vozila pa za 25 lir liter. To povišanje bi ne bilo v zvezi z morebitnimi spremembami ukrepov o varčevanju s tekočim gorivom. Hkrati mu pravijo, da zanikanje te vesti ni prepričalo javnosti. PO HUDIH NEDELJSKIH NEREDIH V MILANU FAŠISTIČNE PROVOKACIJE USTVARJAJO VZDUŠJE NAPETOSTI V VSEJ DRŽAVI % Po zborovanju monarhističnega prvaka Coveilija fašisti streljali na skupino Vienparla-mentarcev - Hudo ranjen IS-letni mladenič - Veličastna protestna manifestacija proti fašističnim provokacijam - Policija aretirala samo levičarske izvenparlamentarce MILAN, 21. — V Milanu je bilo zborovanje fašističnega prvaka Alfreda Coveilija, po katerem je prišlo do izredno hudih fašističnih provokacij, med katerimi je bil ranjen mladi Fabio Forni. Nanj je streljal za sedaj še neznani škvadristični morilec. Covellijevo zborovanje je bilo v gledališču Dal Verme. Ob zaključku se je skupina približno petdesetih škvadristov skušala prebiti skozi kordon policije, da bi se spopadla s številnimi pripadniki «Lotta continua» in drugimi izvenpariamentarnimi skupinami, ki so protestirale proti fašističnemu zborova- nju. Po verziji, ki jo je posredovala milanska kvestura, kaže, da se je fašistična škvadra razdelila v več manjših oddelkov, ki so potem razsajali po mestu. Zahtevali so osvoboditev neonacista Frede ter povzročili v bližini Trga Duomo več spopadov, ko so napadli mimoidoče. Večkrat je morala poseči policija in nekaj policijskih vozil je bilo resno poškodovanih. Na Trgu Duomo, na vogalu z Ul. Mazzini je prišlo tudi do najhujšega dogodka. Eden od fašistov je KRIZA V TOVARNI AVTOV LANCIA Šest tisoč delavcev v dopolnilni blagajni Tovarniški sveti proti zmanjšanju proizvodnje TURIN, 21. — Tovarniški sveti tovarne avtomobilov Lancia v Turinu in Chivassu so na današnji seji proučili resen položaj, ki je nastal zaradi sklepa vodstva podjetja, da vpiše v dopolnilno blagajno od četrtka dalje šest tisoč delavcev. To je do sedaj najbolj resen ukrep, ki ga je sprejela avtomobilska industrija v zvezi s petrolejsko krizo. Kot je znano je tovarna Lancia last družbe Fiat. Tovarniški sveti so soglasno sklenili, da bodo začeli z odločnim bojem proti temu ukrepu. Sklenili so tudi, da ne bodo odstopili od svojih dosedanjih zahtev v okviru pogajanj z družbo Fiat in poudarili, da pravice in pridobitve delavcev ni mogoče braniti samo v notranjosti podjetja, temveč je treba sprožiti boj v okviru celotne družbe. ............................................................■•■■■n.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih PO DOGOVORU MED VOJAŠKIMI PREDSTAVNIKI OB KM 101 V petek se bo začela ločitev sil med Izraelom in Egiptom Sadat prispel v Alžirijo - Kissinger poročal Nixonu in kongresu slt^ora Evropske gospodarske bih ,sfi. temveč tudi do posamez-flOjeoih članic. To je dejansko Za-, Je vodilnih organov v Bruslju. kotni«1- ^ef>a J® predsednik izvršne Prosit Je Francoz Ortoli pismeno za-stf.i. s®danjega predsednika mini-ga "®ga sveta EGS zahodnonemške-«kli* ?nj®ea ministra Scheela, naj 8trQ e izredno sejo finančnih mini-stat, deveterice, da se prouči na-p, Položaj po pariškem sklepu. Po nk oska levica j® takoj odloč-den» odila vladno gospodarsko in o trrn° politiko. Socialisti govorijo hist?Vratku denarne džungle komu-dok« obotavljajo, da vladni ukrep t,o , uje veliko zmedo ki je ponov-kalr,- adala v Franciji, levi radi-skp ' ha govorijo o polomu franco-stai g0sPodarske politike. Zaradi na-Polrfga Položaja so se danes po-* ae sestali voditelji strank levi- 0®rske list vi hL-? s® mora parlament izjaviti o *ni poliUki. ciaiiT zveze. Ob zaključku je so-r» ui ^’tterand izjavil, da si — ih hV ada Prevzeti vso odgovornost KAIRO, 21. — Glasnik OZN v Kai-1 ru Rudolf štajduhar je uradno sporo-1 čil, da se bo ločitev nasprotujočih si sil vzdolž Sueškega prekopa začela v petek, 25. januarja in da se bo zaključila v teku 40 dni, se pravi 5. marca. Tako sta se domenila na včerajšnjem srečanju pri km 101 ceste Kairo - Suez načelnika egiptovskega in izraelskega generalštaba Gamaši in Elazar, ki se bosta ponovno sestala v četrtek. Glasnik OZN je v teku svoje tiskovne konference pokazal novinarjem zemljevid, na katerem so začrtane črte, za katere se morajo umakniti Izraelci. Glasnik mirovnih sil svetovne organizacije je izjavil, da obe strani skrbno spoštujeta premirje Predsednik Sadat je medtem prispel v Alžirijo. Na svojem obisku v emiratu Abu Dabi je obravnaval egiptovsko-izraelski sporazum ter poročal tamkajšnjim voditeljem o zadnjih razpletih na Bližnjem vzhodu. Egiptovski zunanji minister Fahmi je v tem času prispel v Moskvo, kjer bo imel več pogovorov s tajnikom CK KP SZ Brežnjevom in drugimi sovjetskimi politiki. Ameriški zunanji minister Kissinger je po 11-dnevni odsotnosti prispel v Washingtonu, kjer je takoj poročal predsedniku Nixonu in kongresu o svoji misiji. Po poročilu, ki ga je imel pred kongresom, niso objavili nobenega sporočila. Ameriško javnost zaskrblja napetost, ki še vedno vlada na izraelsko-sirski fronti in ki nikakor ne popušča, kljub Kissingerjeve-mu posredovanju. Brez ločitve sil med Sirijo in Izraelom pa ni mogoče govoriti o miru na Bližnjem vzhodu. V Washingtonu pravijo, da ne bo mogoče doseči nobenih konkretnih korakov v tej smeri pred dvema tednoma. Nixonova uprava je tudi v skrbeh zaradi trajanja zapore izvoza petrolejskih proizvodov iz ameriških držav, ki bo kot kaže po izjavah nekaterih arabskih voditeljev trajala še nekaj časa. l’-'T-r; 'J L* i v. Načelnika egiptovskega in izraelskega generalštaba Gamaši in Elazar po sestanku v šotoru OZN ob km 101 ceste Kairo - Suez, med katerim sta se domenila, da se bo ločitev sil začela v petek Glede podjetja Lancia pa so potrdili sklepe skupščine, ki je bila pretekli teden, ter poudarili, da je treba storiti vse za vzpostavitev normalnih delovnih pogojev in da mora ravnateljstvo družbe Fiat dopolniti delavsko plačo, da ne bodo delavci zgubili niti ene lice. Zato so tovarniški sveti pozvali vse delavce, ki so jim sporočili, da so jih vpisali v dopolnilno blagajno, naj pridejo v četrtek zjutraj pred vhode v tovarno. Proučitev programa za pospešitev živinoreje RIM, 21. — Na ministrstvu za proračun je bil danes sestanek med tremi finančnimi ministri Colom-bom, Giolittijem in La Malfo ter ministrom za kmetijstvo Ferrari Ag-gradijem. Govorili so o osnutku zakonskih ukrepov, ki jih pripravlja minister za kmetijstvo za rešitev živinorejske krize v Italiji. Trije finančni ministri, je izjavil Ferrari Aggradi, so v bistvu sprejeli osnovne točke osnutka zakonskih ukrepov, ki temeljijo na tem, da bo rešitev te krize slonela predvsem na deželnih upravah v okviru splošnega vsedržavnega načrta, da se zagotovi dovolj domačega mesa za domači trg. Minister Ferrari Aggradi je tudi povedal, da bo v četrtek obrazložil svoje zakonske ukrepe medde-želni komisiji, ki se bo sestala, da prouči izdelan program. Zagotovil je, da bodo vsi zakonski ukrepi kmalu izdelani in da jih bo v najkrajšem času predložil v odobritev vladi. Zakladni minister La Malfa je povedal, da so na sestanku govorili tudi o posledicah, ki jih lahko ima nedavni francoski sklep o uvedbi drsečega tečaja franka. K temu je finančni minister Colombo dodal, da bo treba to vprašanje strogo zasle-dovati, ker se bodo lahko že v bližnji prihodnosti pojavile škodljive posledice zlasti na področju kmetijskih cen zaradi večje kompetitivnosti francoskih pridelkov. Predsednik Tito obišče Nepal BEOGRAD, 21. — Na vabilo kralja in kraljice Nepala bo predsednik Tito s soprogo od 2. do 5. februarja uradno obiskal Nepal. ALŽIR, 21. — Alžirski minister za industrijo in energijo Abdessalam je odpotoval v Japonsko kjer bo nadaljeval svoje pogovore o arabski energetski politiki. BAGDAD, 21. — Podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Bensi je zaključil svoj obisk v arabskih državah. Bensi je ponudil iraškim oblastem da bi razvili industrijske, gospodarske in tehnične stike z Italijo. MEXICO. 21. — Na vabilo predsednika Tita bo predsednik Združenih držav Mehike Luis Echeverria Alvarez februarja prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. potegnil pištolo kalibra 22 in streljal proti skupini levičarskih izven-parlamentarcev. Krogla je zadela 18-letnega Fabia Fornija v prsi, na srečo pa se je ustavila le nekaj milimetrov od srca. Mladi Forni se je zgrudil na tla v mlaki krvi. Fašisti so se podali v beg, Fornijevi tovariši pa so mu priskočili na pomoč. Takoj so posegli tudi policaji in aretirali mladeniča, ki je skušal For-niju pomagati, ranjenca pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga danes operirali in mu odstranili kroglo iz prsi. Fašistične provokacije pa s poskusom umora mladega Fornija niso se prenehale. V Ul, Torino so škvadristični pretepači napadli 21-letno Renato Pitacchia, znesli pa so se tudi nad 24-letnim Mauriziom Ca-tanio, ki je izjavil policiji, da so ga napadli brez slehernega vzroka. Rešil ga je policijski agent Francesco Paolo Emani, ki je slučajno šel mimo in ki je izstrelil nekaj strelov iz svoje pištole v zrak, kar je povzročilo pobeg fašistov. Medtem je skupina prenapetežev skušala doseči milansko državno univerzo, da bi dala «zgledno lekcijo» nekaterim študentom. Naleteli so na nekega starejšega moža, ki je komaj stopil iz hiše, da bi šel v bližnji kiosk kupit časopise. Napadli so ga ter ga začeli obdelovati s pestmi in z brcami. Na srečo so takoj posredovali policaji in karabinjerji, ki so morali izstreliti dve solzilni bombi, od katerih je ena priletela skozi okno v stanovanje in povzročila manjši požar. Končni obračun fašističnih provokacij po zborovanju monarhističnega voditelja Coveilija je bil sledeči: policija je aretirala devet mladeničev, pripadnikov študentskega gibanja. Operacija, kateri so podvrgli Fabia Fornija, je uspela. Okreval bo v 15 dneh. Krogla je zadela ob rebro, kar ji je nekoliko spremenilo smer, tako da ga ni zadela v srce. V znamenje protesta zaradi včerajšnjih neredov je bila zjutraj manifestacija ki jo je organiziralo študentsko gibanje in ki se je udeležilo kakih dvajset tisoč dijakov milanskih šol. Demonstranti so šli v sprevodu od univerze do Trga S. Stefano, kjer je bilo zborovanje. Med manifestacijo so fašisti uprizorili vrsto neredov, na katere pa demokratični mladinci niso nasedli. Že v prejšnjih dneh so zabeležili v Milanu vrsto fašističnih provokacij, še zlasti pri Trgu S. Babila. V sredo so napadli mladega pripadnika ACLI in ga pretepli: v četrtek je postal žrtev škvadrističnega napada študent, ki je bral letak, na katerem je bila Leninova slika. V okvir fašističnih provokacij sodi tudi groteskna gesta bivšega admirala Birindellija, sedanjega predsednika MSI-DN ki je pozval na dvoboj odgovornega urednika dnevnika «H Giorno». Gre očitno za fašistični poskus, da se ustvari v državi spet ozračje napetosti, v katerem fašisti in njihovi zavezniki ribarijo v kalnem. Namestnik državnega pravdnika dr. Fiasconaro je zaslišal v zaporu devet pripadnikov «Študentskega gibanja», ki so jih včeraj aretirali. Vse demokratične organizacije in stranke so ostro protestirale proti aretaciji levičarskih izvenparlamen-tarcev. Policija je skušala opravičiti svoje početje, češ da so slednji napadli agente, medtem ko so fašisti zoežali. Skupina komunističnih parlamentarcev je bila pri milanskem kvestorju, ki mu je izrekla ogorčenje milanske demokratične javnosti spričo fašističnega nasilja, ki se v Milanu vedno bolj stopnjuje. Protifašistični odbor je sprejel resolucijo, v kateri pravi, da je v Milanu iz dneva v dan več fašističnih provokacij, še zlasti na področju Trga S. Babila, kar je posredno omogočilo tudi zadržanje policije, ki je ukinila nekatere službe, tako da so fašistični izzivači ponovno dvignili glavo. lliMiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiHnimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiii Vedno več častnikov vpletenih v delovanje prevratnikov ŠE EN ZAPORNI NALOG V ZADEVI VETRNICA Preiskovalni sodnik Tamburino na sledi milijardam, s katerimi so razpolagali člani fašistične organizacije PADOVA, 21. — Preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo v zvezi s fašistično prevratniško organizacijo Vetrnica, je izdal danes zjutraj še en zaporni nalog, ki zadeva nekega visokega častnika. Nalog še niso izvršili ih za sedaj je ime častnika še neznano. Jutri popoldne se bo moral predstaviti preisKovalne-mu sodniku polkovnik Angelo Domi-nioni, ki ga bo zagovarjal odvetnik Vacca iz Verone. Zjutraj je dr. Tamburino zaslišal kot pričo generala Ennia Calabrese-ja, predsednika vojaškega sodišča v Veroni. O poteku zasliševanja ni znani nič, vendar je zelo verjetno, da so govorili o 23-letnemu Robertu Cavalla-ru, predstavniku fašistične organizacije CISNAL, ki se je v preteklosti izdajal za poročnika, ter za najmlajše- lllllll IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII Ulili llllllllllllillllllllllllllllHIIINIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA SEJI ZI SVETA V BEOGRADU Sprejet osnutek nove jugoslovanske ustave (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel predlog ustave SFRJ in predlog ustavnega zakona za izvajanje u-stave. Na seji je bilo poudarjeno, da se s predloženima zakonima omogča, da delavski razred postane gospodar celotne družbene reprodukcije in da pomeni nadaljnji korak v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in socialistične demokracije. Z novo ustavo se istočasno zagotavlja nadaljnje poglabljanje in okrepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in dajejo nove podbude za razvoj samoupravne demokracije. Predlog nove ustave sta danes na skupni seji podprla tudi odbor za zunanjo politiko in družbeno -politični odbor sveta narodov. Odbora sta posebno proučila ustavna določila, ki se nanašajo na zunanjo politiko in mednarodne odnose Jugoslavije. Ugotovljeno je bilo, da predlog ustave zagotavlja pogoje, da bo zunanja politika izraz skup-nili in usklajenih interesov vseh narodov in narodnosti, v uresničenju in zagotavljanju nacionalnih svobod, neodvisnosti in nacionalne celovitosti. Osnovna načela o med- narodni dejavnosti Jugoslavije zagotavljajo dosledno zunanjo politično usmeritev Jugoslavije kot socialistične in neuvrščene države. Z ustavnimi rešitvami se dosledno izvaja načelo, da je določanje in izvajanje enotne politike SFRJ skupna pravica in obveznost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in samoupravnih organov in organizacij. V ustavi so vsi organi in organizacije dolžni v mednarodnih, gos-spodarskih, političnih, kulturnih in drugih odnosih in v svojih odnosih z organi in organizacijami v inozemstvu držati se načel zunanje politike in mednarodne dejavnosti Jugoslavije in se zavzemati za njihovo uresničenje. B. B. Živkov v Berlinu BERLIN, 21. - V Berlin je pri spela na uradni štiridnevni obisk delegacija Bolgarije, ki jo vodi prvi tajnik KP Bolgarije Živkov. V delegaciji je tudi ministrski predsednik Todorov. Po vsej verjetnosti bo govor o gospodarskem sodelovanju med Bolgarijo in Nemško demokratično republiko. ga člana italijanskega vojaškega sodstva. Tamburino je nato zaslišal tudi ženo in sestro aretiranega majorja Spiazzija. V teku kratkega srečanja z novinarji je preiskovalni sodnik izjavil. da se preiskava nadaljuje v različnih smereh. Med drugim skušajo ugotoviti, kateri so bili viri iz katerih so člani prevratniške organizacije črpali finančna sredstva. V prejšnjih dneh so krožili glasovi, da gre za ogromne vsote denarja, govorijo celo o desetinah milijard lir. Večina te vsote naj bi bila v švicarskih bankah. Na seznamu, ki ga ima preiskovalni sednik je osem imen visokih častnikov. Med drugim je tudi general Francesco Nai della ter še nekateri, katerih imena so zaradi preiskovalne tajnosti še zavita v temo. Razplet preiskave dokazuje, da major Spiazzi ni bil osamljen in da je v delovanje prevratniške skupine Vetrnica bila vnletena cela vrsta visokih častnikov. Ta ugotovitev je toliko bolj zaskrbljujoča, ker gre za ljudi, ki so prisegli zvestobo italijanski republiki in so se obvezali da bodo spoštovali njene demokratične ustanove. V Verono je prispel odvetnik Degli Occhi znan voditelj «tihe večine» v Mi-lanuirr:. ki bo zastopal generala Nordella. Nordella in degli Occhi sta se sestala v Veroni prejšnji teden, ko je bil prisoten tudi bivši de-mokristianski senator Piasenti. ki je v prejšnjih dneh v intervjuju, ki ga je dal nekemu milanskemu časopisu dejal. da je Spii zzi mož. ki ima neoporečno vojaško kariero ter rekel, da sodi preiskava v zvezi z organizacijo Vetrnica v poskus blatenja italijanske vojske. Solida rnos( i beneškimi Slovenci Dijaki Državnega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici, zbrani na šolskem zborovanju dne 21. januarja 1974. so soglasno izglasovali sledečo resolucije Dijaki slovenske trgovske šole v Gorici odločno protestirajo proti videmskemu šolskemu skrbništvu in prefekturi, ki sta prepovedala pu-šolski pouk v slovenskem jeziku v Teru in Brdu v Beneški Sloveniji. Taki nedopustni avtoritarni posegi so proti najosnovnejši človeški pravici in načelu italijanske ustave zrasle iz antifašističnega boja. Dijaki trgovske šole odločno zahtevamo, da se čim irej in za vedno poravna storjena krivica in da se res izvajajo določila 6 člena italijanske republiške ustave. IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllluililliiiiiiiiiiiiiiin Sklep francoske vlade o uvedbi drsečega tečaja franka je povzročil v vsem zahodnem svetu veliko zaskrbljenost. Francozi so uvedli drseči tečaj nepričakovano. Že danes je frank na odprtih valutnih borzah izgubil od 4 do 5 odstotkov na vrednosti. Z njim je izgubila na vrednosti italijanska lira. Obenem pa se je zelo podražilo zlato, ki je doseglo v Parizu 158,11 dolarja za unčo. Večina komentatorjev ugotavlja, da je francoski sklep morda zadel usodni udarec Evropski gospodarski skupnosti. Zato je vodstvo EGS v Bruslju predlagalo iz- DANES . ____ redno sklicanje sestanka finančnih ministrov. V Milanu so faiisti povzročili hude nerede, ko so se po zborovanju monarhističnega prvaka Coveilija podali v središče mesta, kjer so pretepli vrsto meščanov in ranili s streli iz samokresa pripadnika levičarske izvenparla-mentarge organizacije «Lotta continua». Policija je posredovala tako, da je aretirala devet levičarskih izvenparlamentarcev, češ da so fašisti zbežali. Študentsko gibanje je včeraj priredilo velik sprevod, v katerem je bilo dvajset tisoč dijakov, ki so šli od u-niverze do Trga Duomo, da bi protestirali proti fašističnim provokacijam, ki skušajo povzročiti v Milanu in drugod po Italiji vzdušje napetosti. V zvezi s preiskavo o prevratniški organizaciji Vetrnica je preiskovalni sodnik izdal zaporni nalog za nekega visokega veronskega častnika, čigar ime je še neznano. ENERGETSKA KRIZA V POMORSKI DEJAVNOSTI Dežela nasprotuje okrnitvi zaposlenosti v pomorstvu Rrzojavke Comellija Rumorju, Pieracciniju in La Malli Na zadnji seji deželnega odbora dali in poslanka Marija Bernetič. je odbornik za industrijo in trgovino Stopper podal daljše poročilo o težavah, ki so tudi zaradi energetske krize nastopile v pomorskih dejavnostih pretežnega državnega pomena in zlasti na potniških ladjah. Te težave utegnejo imeti hude posledice zlasti v Trstu, kjer se odpira vprašanje osebja, zaposlenega na ladjah in pri številnih pomožnih dejavnostih na kopnem. Predsednik deželnega odbora Comelli je s posebno brzojavko, ki jo je naslovil na predsednika ministrskega sveta Rumorja, na ministra za trgovinsko mornarico Pieraccinija, na zakladnega ministra La Malfo, na predsednika IRI Petrillija in na predsednika Finmare Crocianija, opozoril na te nevarnosti in zahteval zagotovila, da sedanji potniški promet v okviru državnih prog ne bo v ničemer okrnjen, dokler ne bo poslanska zbornica dokončno izglasovala zakona o preosnovi državnega pomorstva. Samo tedaj bo namreč mogoče preurediti pomorske storitve tako, da ne bo prizadeto osebje na ladjah in na kopnem in da bo torej zadoščeno smernicam, ki jih je leta 1971 v tej zvezi postavil Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Na brzojavko je doslej odgovoril le predsednik družbe Finmare Crociani. Crociani v pismu ugotavlja, da je za državno ladjevje v zadnjem času nastala huda energetska kriza, vendar pa dodaja, da bo treba k reševanju ustreznega vprašanja pristopiti na način, ki naj se povsem sklada z željami in pričakovanji prizadetega delavstva. Prireditev, ki jo organizira krožek «Pino Tomažič», se bo pričela ob 20. uri. Po predavanjih bo na sporedu recitacija pesnitve «Lenin» Vla-dimira Majakovskega in predavanje dokumentarnega filma «Na čelu države sovjetov». V istih prostorih bo danes in jutri na ogled razstava lepakov iz časa oktobrske revolucije, poslovenjenih Leninovih spisov in vrsta slik iz Leninovega življenja. Danes pogajanja o Nabrežini Danes se bodo pričela pogajanja med štirimi strankami leve sredine o obnovitvi levosredinske uprave v devinsko - nabrežinski občini. Po neuradnih vesteh bo demokristjan- NA DANAŠNJI SEJI Proračun v tržaškem občinskem svetu Danes ob 15.30 bo tržaški občinski svet nadaljeval razpravo o proračunu, petletnem načrtu in sporazumu o preverjanju. Govorilo bo sedem predstavnikov skupin in med njimi tudi odbornik Slovenske skupnosti Dolhar. Razprava se bo zaključila v soboto, ko bodo v njo posegli nekateri najvidnejši predstavniki skupin. Sledil bo odgovor župana, razprava o vloženih resolucijah in glasovanje. sko delegacijo vodil namestnik tajnika Perini, v njej pa bosta med drugimi še komisar stranke za devinsko - nabrežinski sekciji KD dr. Pase in novi načelnik svetovalske skupine Sue. Opozorila občinskega podjetja Julri v Križu prekinitev dobave električnega toka Občinsko podjetje ACEGAT obvešča ,da bodo zaradi popravil na napeljavah prekinili dobavo električnega toka v Križu jutri od 9.30 do 12. ure. • Drevi ob 20. uri se na Rotonda del Boschetto 3/F sestane svetoivan-1 ska rajonska konzulta. CIKLUS PREDAVANJ V AVDITORIJU Prof Miccoli o odnosih med cerkvijo in fašizmom Kako je Mussolini postal «človek božje previdnosti» Tudi včeraj je množica, več kot petsto oseb, napolnila Avditorij za predavanje iz ciklusa o fašizmu. Tokrat je o vprašanju odnosov med sti», ki ga je vatikanska hierarhija podprla z enciklikami («Quadragesimo anno»), v španski vojni in kolonialnih pustolovščinah vse do vojne. Cerkvijo in fašizmom spregovoril | Šele ko je režim začel propadati se prof. Miccoli s tržaške univerze. r'-'-— ;------------------------;! Cerkev je fašizem podprla z vso svojo silo in vplivom, je ugotovil Miccoli, pri tem pa je imela tudi svoje račune. V bistvu pa je bila politika Vatikana do fašizma le dosleden razvoj prvotnih izbir iz konca prejšnjega stoletja: zavezništvo s političnimi silami in razredom, ki se je boril proti socialističnemu gibanju, za red in hierarhično ustaljen družbeni režim. V vse to je katoliška cerkev vpletala svoje interese, tako da je idealno sožitje in razdelitev oblasti v družbi dosegla prav s fašizmom, po konkordatu, ki je odpravil še zadnje sledove liberalne in lačine predfašistične Italije. Konkordat je katoliški cerkvi dal oblast, zajamčil njene finančne špekulacije, Mussoliniju pa omogočil, da je postal «človek božje previdno- IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIR 76. OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE ZA ŽIVINO V BAZOVICI Potrebni so nujni posegi za rešitev krize v živinoreji Občni zbor je izglasoval resolucijo z zahtevo po takojšnjem posegu pristojnih oblasti za pomoč živinorejcem Jezero stopa v svoje 76. poslovno leto. V svojem tri četrt stoletja dolgem bogatem delovanju je ta organizacija šla složno in pogumno skozi raznovrstne izkušnje in najrazličnejše težave, vendar se v vsem tem dolgem času zlepa ni znašla pred takšno krizo, s kakršno se danes sooča živinoreja ne samo pri nas na Krasu, temveč po vsej državi. S tem neprijetnim dejstvom se je soočal tudi 76. redni občni zbor zavarovalnice, ki je bil v nedeljo v Bazoviškem domu ob številni u-deležbi članov iz vseh štirih vasi. Poleg običajnega pregleda pretekle dejavnosti, blagajniškega obračuna, potrditve odbora ter ureditve vprašanja cenitve živine, so udeleženci občnega zbora obravnavali stanje, ki je nastalo v zadnjih letih zaradi vladne kmetijske politike. Odraz te politike v našem kmetijstvu in predvsem v živinoreji bi lahko nazorno prikazali že z nekaterimi podatki, kot je dejstvo, da število glav živine iz leta v leto stalno upada. Leta 1966 je bilo pri bazov-ski zavarovalnici zavarovanih 411 glav živine, leta 1967 se je število znižalo na 406, leta 1968 na 359, leta 1969 na 354, leta 1970 na 326. leta 1971 na 315, leta 1972 na 284 in lani na 267. Skupno torej imajo v Bazovici š« 172 glav živine, v Gropadi 68, v Padričah 22, na Jezeru pa le 5. Popolnoma razumljivo je, da je to upadanje tesno povezano z vprašanjem cene mleka, mesa in krmil. ............ PO IZJAVAH PODŽUPANA PROF. LONZE V TRŽAŠKI OBČINI NE BODO ODPUSTILI DAVČNIH UTAJ To bi bila prevelika nagrada za redke nepoštene davkoplačevalce Drevi v Avditoriju proslava ustanovitve KPI Drevi ob 20. uri bo v Avditoriju proslava obletnice ustanovitve KPI in 50-letnice Leninove smrti. Na zborovanju bodo spregovorili član osrednjega vodstva partije Vincenzo Galletti, v slovenščini poslanec Albin Škerk, nadalje tajnik ZKMI Sergij Slavec in pokrajinski tajnik KPI Rossetti. Proslavo bo zaključil nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Ob 50-letnici Leninove smrti bo kulturna prireditev z debato tudi v prostorih Doma pristaniških delavcev. Jutri zvečer bosta namreč o Leninu, odjeku njegovega dela pri nas in v svetu govorila senator Vi- V V tržaški občini ne bo poravnave davčnih utaj: tako je sporočil včeraj podžupan in odbornik za davke prof. Ix>nza podpredsedniku združenja trgovcev na drobno Fa-mei. Kot je znano je vlada sprejela dekret, ki ga je pozneje parlament spremenil v zakon, po katerem bodo ob prehodu s starega na novi davčni sistem poravnali spore med davčno upravo in tistimi, ki so utajili svoje dohodke, z neke vrste «amnestijo». Člen štev. 9 tega zakona dopušča tudi krajevnim upravam — konkretno občinam — da sprejmejo podoben ukrep. Tega člena se je že poslužilo več občin in mnogi so si nadejali, da bo tudi tržaška občina sprejela podoben ukrep. Podžupan Lonza pa je najavil, da bo v kratkem predložil odboru predlog v nasprotnem smislu: tržaška občina ne bo «pomilostila» davčnih utaj, je dejal Lonza, ker se ie doslej velika večina davkoplačevalcev vedla pošteno in ne bi bilo prav. da se redke nepoštene še poplača s tako enostavno poravnavo. Vsekakor, je zagotovil Pfy?*'inan. se bo občina ravnala nri sporih z davkoplačevalci po načelu razumevania in sporazumevanja, kot je to delala že doslej. V PROIZVODNJI LAKOV Sodelovanj? med «Veneziani Zonca» in tovarno iz Šabca Nedeljska številka milanskega gospodarskega dnevnika «R Sole- 24 Ore», poroča, da sta se tržaška industrij «Veneziani Zonca Vernici» in podjetje «Zorka» in Šabca v Srbiji dogovorila o medsebojnem tehničnem sodelovanju pri proizvodnji barv in lakov v Jugoslaviji. Tržaška družba naj bi pripravila načrt za novo Zavarovalnica za govejo živino j Medtem ko cena mleka v zadnjih za Bazovico, Gropado, Padriče in I letih stagnira (stroški za proizvodnjo litra mleka znašajo po nedavnih cenitvah nad 130 lir, dobiček pa ostaja poprečno pri ceni 100 lir) in se je cena mesa za proizvajalca še znižala, se je cena krmil vrtoglavo zvišala. Če k temu prištejemo še znatno povišanje splošnih življenjskih stroškov, potem ne moremo mimo ugotovitve, da dela živinorejec z veliko izgubo in nič čudnega torej, če število glav živine v naših krajih stalno upada in če ni bilo na nedeljskem občnem zboru novih, mladih obrazov, kot je v pozdravnem nagovoru obžaloval predsednik Zavarovalnice Zoro Grgič. Iz teh ugotovitev je izšla z občnega zbora tudi resolucija, ki so jo prisotni člani soglasno spre jeli. Resolucijo so naslovili na župana tržaške občine, na pokrajinskega odbornika za kmetijstvo, na deželnega odbornika za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, na tržaškega prefekta ter v vednost Pokrajinskemu kmetijskemu nad-zomištvu ter Okrožnemu gozdarskemu nadžorništvu in se dobesedno glasi: «Člani Zavarovalnice za govejo živino iz Bazovice, Padrič, Gropade in Jezera, zbrani na občnem zboru v Bazovici ugotavljajo nevzdržno stanje domače živinoreje, ki je zašla v najhujšo krizo zaradi nerentabilne cene mleka, ki zdaleč ne krije stroškov prireje in zaradi neutemeljenega znižanja cene živine za zakol ter zaradi posledic hude suše v poletju 1973, ob stalno naraščajočih življenjskih stroških ter cenah krmil in vseh tehničnih potrebščin, poudarjajo, da tako stanje grozi z uničenjem živinoreje v tržaški pokrajini in torej z izgubo delovnih možnosti številnih kmečkih družin, poleg tega pa je to v splošno škodo vsega krajevnega gospodarstva. Zato zahtevajo takojšen poseg pristojnih javnih oblasti za nujno pomoč živinorejskim obratom z dodeljevanjem močnih krmil in z odobritvijo novih zakonskih ukrepov, ki naj odprejo dostojno perspektivo težkemu delu domačih živinorejcev.» ( O težkem stanju na področju živinoreje na Krasu je kot gost občnega zbora spregovoril tudi tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je najprej poudaril potrebo ustreznih posegov oblasti za reševanje sedanje krize. Nepojmljivo je, da bi stroški presegli dobiček, je med drugim dejal Volk, in je zato skrajni čas za sanacijo stanja s takojšnjimi ukrepi. Spričo nevzdržnega položaja slovenskega živinorejca pa je skrajno hvalevredna njihova vztrajnost in požrtvovalnost pri obdelovanju zemlje in pri skrbi za hleve, je nadaljeval govornik, kajti v takšnih razmerah bi bilo opravičljivo tudi znatno občutnejše upadanje glav živine kot je v resnici. Seveda pa je za pravično reševanje tega vprašanja potreben poleg nove zavesti in korenitih posegov vladnih in upravnih organov še en pogoj — to pa je enoten in odločen poseg živinorejcev samih. Njihova prizadevanja pa se ne smejo omejevati samo na zahteve pri tem ali onem javnem organu, kot so dežela in v prvi vrsti občina, temveč morajo stremeti tudi k organiziranemu pristopu za ugodnejše reševanje svojih številnih problemov. Pri tem je tovarno v šabcu (ki naj bi začela obratovati v letu 1975) in nudila «Zorki» tehnično pomoč pri montiranju strojev in v prvi fazi proizvodnje. Odprla razstava gojencev «Palulan» Ob prisotnosti predsednika pokrajinske uprave Zanettija in odbornika Pacorja so v palači pokrajine na Trgu V. Veneto odprli razstavo — «vrt, kakršnega si mi želimo». Risbe in druge izdelke so pripravili otroci psiho-pedagoškega zavoda «Palutan» ob sodelovanju vzgojnega osebja. Razstava, ki bo odprta vsak dan od 17. ure do 20. ure, prikazuje kako si otroška fantazija želi svobodnega sveta. • Drevi bo v konferenčni dvorani mestnega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician predaval dr. Franco Legnani o temi «Tržaški Kras kot raziskovalno področje za razvoj človeštva v duhu zadnjih iznajdb». Začetek ob 19. uri. govornik poudaril idejo zadružništva kot najbolj perspektivnega dejavnika za bodoči razvoj kmetijstva. V tem okviru gre šteti zadružni hlev in zadružno mlekarno, katerih realizacijo deželne oblasti načrtno zavlačujejo z nerazumljivim birokratskim ravnanjem, ter delavske zadruge, ki b ipravičneje urejevale cene tako pri nakupu kmetijskih proizvodov ter zadovoljile kmetovalca - proizvajalca in potrošnika. Na koncu je Volk orisal tudi prizadevanja Kmečke zveze v tem pogledu ter predlagal, da bi se Zavarovalnica kot članica krovne slovenske organizacije SKGZ posluževala pri svojem upravljanju raznih uslug, ki jih ji lahko nudi Inštitut za raziskave pri SKGZ. Tako iz poročil odbora kot iz razprave je izšlo na občnem zboru tudi več problemov, ki zadevajo poslovanje zavarovalnice same. Najob-čutnejše je pri tem vprašanju ureditve odnosov med živinorejci in javno klavnico ter vprašanje obdavčevanja razlike med dohodki in izdatki zavarovalnice, ki je sicer neznatna, a zaradi nepridobitniške-ga značaja organizacije vendarle občutno breme. Občni zbor je na koncu sprejel predlog odbora, da bi tudi letos o-stala cenitev živine nespremenjena ter potrdil dosedanji odbor z razliko, da je dosedanjega zaslužnega in dolgoletnega tajnika Mira Križ-mančiča, ki je zaradi preobremenjenosti v delu na raznih področjih podal ostavko, zamenjal Alojz Križ-mančič. je Cerkev iz previdnosti osamosvojila in se pripravila na bodoče naloge. Miccoli je omenil le dva sporna primera v odnosu med Cerkvijo in fašizmom: medli protest zaradi rasnih zakonov konec 30 let in individualni spor Slovencem in Hrvatom naklonjenega škofa Fogarja, ki je zato moral zapustiti Trst. V zadnjem primeru pa Cerkev Fogarja ni podprla, pač pa zadovoljila nacionalistično nastrojeni tržaški kler. Izvoljeno predsedništvo Tržaškega partizanskega zbora Sinoči se je v Bazoviškem domu sestal novoizvoljeni glavni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Za predsednika je bil izvoljen Rudi Žerjal, za podpredsednika Lucijan Radovan, za tajnika Niko Škamperle, za blagajnika Stanko Vodopivec, za gospodarja pa Miro Čok. Glavni odbor je nadalje izvolil načelnike in člane raznih komisij in pomožnih organov. • Finančna intendanca sporoča, da se bo z današnjim dnem urad za registriranje civilnih aktov preselil iz davčne palače na Trgu Panfili v tretje nadstropje poslopja v Miramar-skem drevoredu štev. 9. Začasni telefonski številki sta 418636 in 418964. • Rajonska konzulta za novo mesto bo drevi ob 20.30 v Ul. Foscolo 7 razpravljala o dosedanjem delovanju in o smernicah za bodoče delovanje. Seji bo prisostvoval občinski odbornik dr. Lonzar . • Včeraj se je sestal aktiv mestne sekcije socialdemokratske stranke, kateremu sta pokrajinski tajnik Pieran-drei m odv. Berce poročala o izidu preverjanja. Člani sekcije so odobrili poročilo, nato pa so razpravljali o skorajšnjem referendumu o razporo-ki. Izrazili so pripravljenost, da se v celoti zavzamejo za to, da bo «fronta, ki nasprotuje razporoki» na tem referendumu poražena. Laže v greznico kot Iz nje Včeraj popoldne se je 10-letni Flavio Magris iz Ul. Orlandini 56 spustil v nevarno pustološčino, ki j,e ne bo tako kmalu pozabil. S prijateljema se je igral po občinskem parkirišču v Ul. Doda. Dvignili so pokrov greznice in — verjetno ga je gnal nagon raziskovalca — Flavio je zlezel skozi ozko odprtino. Ko je bil na dnu skoro dva metra globokega in tesnega jarka, ni več mogel priplezati na dan, ker se mu je noga zapletla v stransko cev. Prihiteli so gasilci in policija in le s težavo je gasilec Privilegi zlezel z glavo navzdol v rov, ki je širok manj kot pol metra. Prestrašenega Flavia je tako potegnil iz rova. Fanta so iz previdnosti odpeljali na pregled v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ni utrpel nobene poškodbe. iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiniiiiuiiitiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU AGLI Dejavnost enotnega odbora glede hitre cestne zveze V načrtu imajo tudi povezavo z odbori na Krasu Z nedeljskega občnega zbora Zavarovalnice za govejo živino Enotni odbor Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolonkovca, Rovt, Ratinare in Lonjerja je v nedeljo dopoldne sklical v prostorih ACLI tiskovno konferenco, na kateri je o-brazložil položaj glede gradnje «hitre cestne zveze» po zadnjem sklepu deželnega odbora. Uvodno poročilo je prečital predsedujoči Fabio Pil-lin, ki je najprej orisal značaj odbora, ki ni povezan niti odvisen od nobene stranke in ki ima konstruktiven odnos s krajevno konzul-to, saj se pobude izpolnjujejo. Predsedujoči je nato orisal dolg in zapleten postopek izdelave načrtov o hitrih cestnih zvezah ter potek protestne akcije odbora, ki je že v samem začetku ugotovil, da bo avtocesta prerezala gosto naseljeni mestni predel. Vendar so stranke leve sredine v občinskem svetu z večino glasov odobrile neustrezni načrt, katerega je sedaj deželni odbor bistveno spremenil, saj je odobril samo traso ne pa tudi načrta. Enotni odbor je decembra lanskega leta poslal deželi obsežno resolucijo z navedbami resne škode, ki bi jo za ogrožene okraje in za vse mesto predstavljala južna povezava, oziroma avtocesta od novega pristanišča do Ratinare. Zaradi rušenja hiš je namreč ogroženih 452 Jružin s 1.285 prebivalci, poleg tega pa zaradi hrupa, smradu in strupenih plinov še 2.039 družin s 5.411 prebivalci. Še vedno ni bilo izrečeno jasno stališče, vendar izhaja tako iz objavljenega sklepa dežele, kot tudi iz uradnega stališča petih strank leve sredine, da so se premislili, saj se sedaj ne govori več o gradnji južne povezave ob vsakem pogoju, temveč se dopušča, da bodo dokončno sklepali, ko bo izdelan dokončni načrt in ko bo mogoče preučiti tudi škodo, ki jo bo gradnja prinesla. To škodo pa je odbor že ugotovil in je zelo velika ter je ni mogoče na predvideni trasi zmanjšati na noben način. Tudi predor ne bi mnogo pomagal, ker bi ga bilo treba i graditi na odprt način, tako da bi najprej naredili velik jarek, ki bi ga kasneje zasuli. Rešitev je zaradi tega samo v drugih variantah, ki že obstajajo. V tej zvezi je predsedujoči polemiziral z županom zaradi njegove izjave, da nekateri u-metno napihujejo škodo, ki bi jo prinesla gradnja ceste in nato nadaljeval, da bi morali sedaj ustvariti nove odnose in na konstruktiven način obravnavati stvarna vprašanja in torej skupno preučiti škodo, ki jo bo cesta po mnenju odbora povzročila. Glede programa nadaljnjih del pa je v poročilu rečeno, da se bo odbor organizacijsko utrdil in da se bo tesneje povezal s podobnim odborom, v Barkovljah. Predvidevajo, da se bodo povezali tudi s silami, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo v kraški okolici. Najden avto «novoletnega» morilca Zadnicha Po dvajsetih dneh od «novoletnega» umora Lidije Bržanove so končno odkrili prvo sled za domnevnim morilcem Umbertom Zadnichem. Minila sta že dva tedna, od kar so odkrili truplo 40-letne ženske v revnem stanovanju v Ul. Toti 14, ne da bi preiskovalcem letečega oddelka uspelo najti niti najmanjšega sledu za morilcem. Prejšnji petek pa so v Padovi odkrili beli fiat 750 z evidenčno tablico TS 78310, s katerim je Zadnich izginil. Žal pa so zaradi običajnih birokratskih zamud sporočili odkritje v Trst komaj sinoči. V Padovo so se nemudoma odpeljali major Morandini in drugi agenti tržaškega letečega oddelka. Ugotovili so, da je Zadnich prispel v to mesto že na novoletni večer, to je kakih 12 ur po umoru. Prespal je v penzionu sredi mesta, nato pa izginil. Avto je pustil parkiran ob penzionu, kjer je ostal neopažen do petka. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Witold Gombrowicz IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE komedija Prevod: Igor Lampret Dramaturg predst. : Igor Lampret Scena: Meta Hočevarjeva Kostumi : Melita Vovkova Anja Dolenčeva Režija: DUŠAN JOVANOVIČ Asistent režije: Robin C. Jackson Danes, 22. t.m., ob 16. uri (ABONMA RED J) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Hanna Januszevvska TIGRČEK PETER Obnova predstave: Dušan Hrovatin Osnutki za lutke in sceno: Marlenka Stupica Glasba: Bojan Adamič Izvedba lutk: Slavko Hočevar, Janko štefe, Miran Prinčič Izvedba kostumov: Irena Ivanovič, Alenka Mehle, Mateja Kozina Izvedba scene: Slavko Hočevar, Janko štefe, Polikarp Tavčar Tehnično vodstvo: Ciril Jagodic Režija: DUŠAN HROVATIN Danes, 22. t.m., ob 9. in ob 11.30 v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini in ob 16. uri v prosvetni dvorani na Proseku. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Ljudski oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA V soboto, 26. t.m., ob 20. uri v ljudskem domu v Trebčah. V nedeljo, 27. t.m., ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah. Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. januarja VIKTOR Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 — Dolžina dneva 9.19 — Luna vzide ob 6.50 in zatone ob 16.13. Jutri, SREDA, 23. januarja RAJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.4 stopinje, najnižja 7,1, ob 19. uri 9.4 stopinje, zračni pritisk 1024,3 mb ustaljen, brez vetra, vlaga 62-odst„ nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 73-letni Giovanni Valle, 77-letna Maria Balbi, 75-letni E-milio Calvi, 67-letni Natale Desiot, 65-letni Bruno Mengono, 81-letni Mar. cello Čušina, 90-letna Luigia Gian vd. Chiandet, 66-letna Elvira Argenti por. Nedeclan, 72-letni Giovanni Likar, 74-letni Brunone Morti, 86-let-ni Giovanni Roncelli, 88-letni Giuseppe Solari, 42-letna Nives Caffaro por. Zoranda, 80-letna Amalia Lukse-sic vd. Percovic, 74-letni Leopoldo Giordani, 82-letni Benedetti Di Folco. 63-letni Attilio Baba, 99-letna Antonia Crevatin vd. Stefani, 74-letni Andrea Riosa, 74-letni Rodolfo Černigoj. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1: Piccio-la, Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d'oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Pro-sek (tel. 225-141): Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124). 8881858 BANCA Ol CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FlLZl 10 «*■ 30 101. 30 045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 701 Funt iterling 1510— Švicarski frank 204 Francoski frank 131— Nemška marka — Avstrijski šiling — Dinari debeli 39,50 drobni 39,50 MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča KULTURNI DOM Danes, 22. t.m., ob 16. uri za a-bonma red J — gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «Ivona, princesa Burgundije». Ponovitve: jutri, 23. t.m.. ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (a-bonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek). OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 Danes, ob 20. uri ponovitev opere Rimski . Korsakova «Zlati petelin» v premierski zasedbi. Režija Gian Carlo Menotti, dirigent Oskar Danon. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Srečanje z izvajalci «Zlatega petelina» V sredo, 23. t.m., ob 19. uri bo v veliki dvorani CCA v Ul. San Carlo 2 na pobudo Tržaškega društva prijateljev opere srečanje z izvajalci opere Rimski-Korzakova «Zlati petelin». Povabilu na razgovor so se odzvali dirigent Oskar Danon, basist Paolo Washington, sopranistka Gabriella Ravazzi, mezzosopranistka Anna Maria Rota, basist Carlo Zardo in drugi. Srečanje bo spričo različnih pogledov na uprizoritev te opere zelo zanimivo. AVDITORIJ Od petka, 25. t.m. do nedelje, v okviru «Teatro oggi» gostovanje skupine Malinteso z delom Moravie «Gli indifferenti». GLASBENA MATICA - TRST ABONMAJSKA SEZONA 1973/74 V petek, 25. januarja 1974 ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI TRIO ACI BERTONCELJ - klavir DEJAN BRAVNIČAR - violina CIRIL ŠKERJANEC - violončelo Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. 20. uri glasbeni večer na temo ČLOVEŠKI GLAS KOT POSREDOVALEC GLASBENIH UMETNIN Sodeloval bo Janko Ban. Vljudno vabljeni! MLADINSKI KROŽEK - TRST Ulica Ginnastica 72 na predvajanje diapozitivov DIA NOVA GORICA 1973 Videli boste 165 najboljših diapozitivov raznih jugoslovanskih fotografov, spremno besedo pa bo imel predsednik novogoriškega kinofotokluba Milenko Pegan. Slovenski klub vabi danes, 22. jan. ob 20.30 Prosvetno društvo «I-VAN CANKAR» pri Sv. Jakobu. Ul. Mon-tecchi 6, vabi vse člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo v petek, 25. t.m., točno ob 20. uri. Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità osebna razstava del slikarke Eve Rònay. Razstava bo odprta do vključno 25. januarja. V umetnostni galeriji «Tribbio» (Trst — Stari trg 6) razstava del tržaškega kiparja Tristana Albertija. Razstava Silvestra Godine bo odprta do 27. t.m., ob delavnikih od 18. do 20. ure ob nedeljah od 10. do 1. ure. Atilij Kralj javlja, da bo njegova preložena razstava v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1 od 26. januarja do 18. februarja. Odprtje bo 26. t.m., ob 18. uri. La Cappella Underground predvaja danes ob 17.00—18.30—20.00—21.30 film «Amore sui tetti», bratov Marx. V glavni vlogi igra Marilyn Monroe. Nazionale 16.00—18.00—20.00-22.15 «I tre della operazione Drago». Barvni film. Igra Bruce Lee. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00-16.30—18.20—20.20-22.15 «L’ultima neve di primavera». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Bekim Fehmiu. Grattacielo 16.00—22.20 «Il girotondo dell'amore». Barvni film. Igrajo: Helmut Berger, Maria Schneider, Senta Berger. Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00—17.10—19.30—22.00 «La grande abbuffata». Barvni film. I-grata U. Tognazzi in M. Mastro-ianni. Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 16.00—22.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero. Virna Lisi, Fernando Rey> Carole Andre itd. Aurora 15.30—22.00 Walt DisneyeV film «Fantasia». V barvah. Capito! 16.30-21.45 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00—22.00 «Io e lui». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30—22.00 «Oggi sposi sentite condoglianze». Baimi film. Igra J. Lemon. Fiiodraminatico 16.30—22.00 «H paese del sesso selvaggio». Barvni film. Igra Ivan Rassimov. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «L'ultima chance». Barvni film, igrata U. Andress, F-Testi. Prepovedano mladini pod izletom. Vittorio Veneto 16.00 «L'uomo dai sette capestri». Barvni film. Igra PaM Newman Ideale 16.00 «Mare blu, morte bianca». Barmi film. Abbazia 16.00 «Nude... si muore». Barmi film. Igrata Mark Damon in E. Brown. Detektivka. Astra 16.30—22.00 «Il mascalzone»-Barmi film. Igrata Richard Burton in lan McShane. Radio 16.00—22.00 «La bettia». Barvni -film. Igrata Nino Manfredi >n Rosanna Schiaffino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ariston 16.00—21.30 «Scusi, lei è favorevole o contrario?» Barmi fila1 z Albertom Sordijem, Silvano Mangano in Giulietto Masino. Razna obvestila Odbor Narodne in študijske knj^* niče v Trstu obvešča vse člane NšK-da bo letošnji redni občni zbor NšK v četrtek, 24. januarja t.l., ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. Ceppa v Trstu. Odbor prosi vse člane, da ** občnega zbora udeležijo. Šolske vesti Odbora staršev osnovne šole in nižje srednje šole pri Sv. Jakobu prirejata jutri, ob 18. uri v telovadnici predavanje profesorja telesne vzgoje Ivana Furlaniča o važnosti šolske telovadbe za zdrav razvoj otrok. Vljudno vabljeni starši iu šolniki. Prosveta PD Rdeča zvezda iz Saleža predvaja danes ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Saležu film «Cvetje v jeseni». Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu vabi vse svoje člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo v sredo, 30. januarja točno ob 20. uri v društvenih P10-štorih. Prispevki Namesto cvetja na grob Tončija Tomažiča daruje Marta Puhalj m družina 10.000 iir za Dijaško matico. Ob 7. obletnici smrti Edvina Starca daruje dnižina 3.500 lir za Dijaško matico in 3.500 lir- za Glasbeno matico. V počastitev spomina'Alfreda Gorjupa daruje Milka s Kontovela 2.000 lir za Dijaško matico. Ob šesti obletnici smrti Alojz* Gornika se ga spominja žena Štefanija z družino in daruje 5.000 W za spomenik padlim v NOB v Bazovici. + M11 " Po dolgi in težki bolezni nas’ je za vedno zapustil naš dragi ANTON TOMAŽIČ Žalostno vest naznanjamo po pogrebu vsem prijateljem in znancem Žalujoči žena TONČKA, brat FRANC in drugi sorodniki Trst, Ljubljana, 22. januarja 1974 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 PO PODPISU USTREZNEGA ODLOKA Kmalu v veljavi porazdelitev gorskih področij na 10 skupnosti Slovenci prisotni v 6 predvidenih conah - Objava odloka bo sprožila nadaljnji postopek Predsednik deželnega odbora Co-raeUi je te dni podpisal odlok, s katerim se gorata področja naše dežele razdelijo na deset homogenih področij, v okviru katerih bodo pozneje nastale napovedane gorske skupnosti. Ustrezni postopek se bo sprožil po objavi odloka v deželnem uradnem vestniku, to je že cez nekaj dni, saj je nova številka vestnika praktično že v tisku. porske skupnosti, ki jim bo zakon priznal svojstvo krajevnih javnopravnih ustanov, bodo skrbele — v smislu državnega zakona štev. 1102 iz decembra 1971 — za načrtovanje gospodarskega in družbenega razvoja posameznih pod-rocij. poleg tega pa jim bo poverjena skrb za zaščito tal in naravnega okolja. Z deželnim zakonom štev. 29 iz maja lanskega leta je bil omenjeni državni zakon izpopolnjen z izvršnimi določbami. Odlok, ki ga je pravkar podpisal predsednik Comelli, predvideva u-stanovitev deset gorskih skupnosti. In sicer 1. področje Karnije, 2. področje Kanalske in Železne doline, 3. Področje Livenze, 4. področje Medane in Celline, 5. področje Arzi-ne' 6. področje Kumina, 7. področje larcenta, 8. področje Nadiških do-bn, 9. področje Brd in 10. področje Krasa. Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti živijo na območju, ki ga z®l®ma kar šest predvidenih gorskih skupnosti. Začrtane skupnosti so naslednje: Področje Kanalske in Železne do-dne z občinami Ponteba, Naborjet-Gvcja ves, Trbiž, Donja, Moggio Udinese, Kluže, Resiutta in Rezija: ‘luminsko področje z občinami ^orgaria, Trasaghis, Bordano, Ven-2o!?e- Humin (del), Gorjan in Artin. Področje Tarčenta z občinami prdo, Tajpana, Magnano (del), Tar-cent (del), Neme (del), Ahten, Po-voletto (del) in Fojda (del). Področje Nadiških dolin z občina-i?1 Podbonesec, Sovodnje, Breka, Forjan, š peter Slovenov, Grmek, sentlenart, Srednje, Praprotno in Čedad (del). Področje Brd z občinami Krmin, ^•everjan, Kapriva (del), Moša loel). Gorica (del) in Dolenje (del). Krašfc0 področje z občinami Za-f™1; Sovodnje ob Soči, Poljan wel), Doberdob, Ronke (del), Tržič Wel), Reoentabor, Trst (del) in Dolina (del). Z objavo odloka v uradnem vestni-u se bo sprožil nadaljnji postopek Za uresničitev bodočih gorskih skupnosti V roku 45 dni od objave bodo morale namreč prizadete občine iz-°iiti občinske svetovalce, ki bodo sestavljali glavne skupščine .novih ozemeljskih ustanov. Prvo sejo glav-bui skupščin bo sklical predsednik deželnega odbora. Glavni organi gorske skupnosti “Odo namreč glavne skupščine, ki bodo sestavljena iz županov in izvoljenih občinskih svetovalcev. Glavne skupščine bodo med drugim odobrile statut gorskih skupnosti in morebitne popravke k izvirnemu be sedilu, izvolile predsednika in člane vodilnega sveta, odobrile srednje ročne in letne načrte za gospodarski in družbeni razvoj skupnosti in sprejemale letne proračune. Z zborovanja KPI v Vidmu Čimprej ustanoviti gorske skupnosti! Drugo polovico januarja in skoraj ves februar namerava KPI v Furlaniji - Julijski krajini posvetiti vprašanju ustanavljanja «gorskih skupnosti». Obširna dejavnost, ki bi morala zajeti vse partijske organizacije goratih področij dežele in predvideva tudi sklic tiskovnih konferenc, bo težila k takojšnji ustanovitvi gorskih skupnosti. Ustrezni deželni zakon je bil odobren že ob koncu prejšnje mandatne dobe. Tedaj so komunisti zakonski osnutek kritizirali, ker je omejil po zakonu 1102 zelo široke pristojnosti o gospodarskem in ozemeljskem načrtovanju in ker so predvidena finančna sredstva odločno nezadostna . V sedanji mandatni dobi je deželni svet ustanovil posebno svetovalsko komisijo («komisijo petnajstih»), ki je bila zadolžena, da po posvetovanju z občinami poskrbi za razmejitev področij, na katerih bodo ustanovljene gorske skupnosti. Mudilo se je že, saj je Furlanija -Julijska krajina izmed vseh italijanskih dežel, edina, kjer ne delujejo gorske skupnosti. «Komisija petnajstih» je zaključila svoje delo že konec novembra lani in se odločila za ustanovitev deset gorskih skupnosti. Po izjavah, ki jih je dal član komisije, deželni svetovalec Dušan Lovriha, izhaja, da bodo na področju, kjer živimo Slovenci, ustanovili šest gorskih skupnosti. To bodo Trbiška s Kanalsko dolino, nadalje Rezija s Pontebo, Tarčent in Terska dolina, Nadiške doline s Čedadom, Brda s Kaninom in tržaško - goriški Kras. Komunisti, je rečeno v tiskovnem poročilu o sestanku, ki so ga imeli te dni v Vidmu predstavniki partijskih organizacij vseh goratih področij, se bodo zavzemali za oblikovanje čimbolj demokratičnih statutov in podrobnih gospodarskih razvojnih načrtov, ki jih mora dežela čimprej finančno podpreti. .............mn.............................m V NEDELJO NA PROSEKU Uprizoritev «Charleyeve tetke» navdušila številno občinstvo K uspehu sta pripomogli skrbna režija Sta-neta Raztresena in zavzetost vseh igralcev Amaterski oder prosvetnega društva Prosek - Kontovel nas že vrsto let preseneča z dobrimi uprizoritvami, ki vsako leto navdušujejo številno občinstvo s Proseka, Kontove-la in iz številnih drugih vasi. Tudi letos je bilo tako. Upali bi si celo trditi, da je «Charleyeva tetka» eno najbolj posrečenih del, kar so jih v zadnjih letih pripravili mladi proseški igralci. Brandonova veseloigra «Charleyeva tetka» je našemu občinstvu že poznana. Z njo se je spoprijela že marsikatera dramska skupina in temu se ni treba čuditi. Delo,,je namreč zelo primerno za amaterske o-dre in prav tako primerno za tisto občinstvo, ki si želi predvsem nekaj zabave in razvedrila. Če k temu dodamo za amaterske igralce dokaj dobro igro, je jasno, da je v nedeljo številno domače občinstvo vedrega obraza zapuščalo (premajhno) dvorano. nit “.smo že poročali v našem dnev-u Je borštanska mladina priredila Praznik vaškega patrona lepo in sPelo prireditev. Ponovitev kultur-e Prireditve je bila v nedeljo po-p°^ne v dvorani šolskih sester, kulturni prireditvi so se vsi nastopajoči in člani društva zbrali v srenjski dvorani, kjer so dostojno zaključili praznovanje njihovega patrona. Priredili so namreč družabni večer, na katerem niso manjkale domače klobase in vino ter prosta zabava za mlade in starejše ob zvokih domačega orkestra. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Ponovna prekinitev občinske razprave o ustanovitvi manjšinske konzulte v Gorici KD nima volje, da bi se ustanovilo to posvetovalno manjšinsko telo Izvedba sama je bila zelo dobra. Poznati je bilo mojstrsko roko režiserja Staneta Raztresena, ki je stalni gost proseške dramske skupine, poznati pa je bilo tudi zavzetost vseh igralcev, da bi čimbolj zadovoljili občinstvo. V prvi vrsti moramo seveda omeniti Darija Tenceja, ki je mojstrsko opravil svojo vlogo gizdalinskega angleškega lorda, preoblečenega v žensko, da bi zadovoljil svoja prijatelja. Resnična «Charleyeva tetka», ki jo je igrala Nadja Puntar, pa je bila nedvomno «do-stojnejša», tipično angleška dama. Ko smo že pri angleški dami, moramo omeniti značilno angleško podobo nerazburljivega sluge Brasse-ta, ki jo je, predvsem v prvem dejanju, neoporečno odigral Sergij Štoka. Ta flegmatičnost je pri njeni opešala predvsem v začetku tretjega dejanja, to pa po krivdi sobarice Bary (igrala jo je Anamarija Milič). Poglavje zase sta bila «starejša» igralca, Rado Menucci kot polkovnik Chesney in Darko Rupel kot odvetnik Spittique. Njuno snubljenje stare in bogate tetke je izzvalo med občinstvom veliko odobravanja. Zelo dobri, pa čeprav premalo tipično angleški, sta bili podobi mladih in zaljubljenih študentov Jacka Chesneya (Igor Štoka) in Charleya Wykehama (Draga Regenta). Končno pa ne smemo pozabiti še treh zaljubljenih, a sramežljivih deklet, ki so jih podale Elviana Štoka, Karla Verša in Nadja Rupel. Scena, ki sta jo pripravila Marjan Pertot in Nadja Puntar, je bila dokaj enostavna, vendar pa ta enostavnost ni motila, saj bi bogata scena na tako majhnem odru, kakršen je proseški in ob tako velikem številu nastopajočih, le motila gledalce. Tudi tokrat lahko torej le pozitivno ocenimo nastop proseške dramske skupine. Seveda, nekaj pomanjkljivosti je bilo, predvsem izgovarjava nekaterih igralcev. Za to ne moremo nikogar grajati, saj a-mater nima na razpolago toliko časa, da izpili vsak stavek, preden se predstavi občinstvu. Vsekakor pa to ni vplivalo na uspeh igre; nasprotno, vlilo ji je nekaj domačnosti, ki je našim gledalcem tako zelo všeč. Zato lahko pričakujemo, da bo proseški amaterski oder to igro še mnogokrat predstavil našemu občinstvu. Razprava o konzulti za manjšinska vprašanja, ki so jo prekinili na predzadnji seji občinskega sveta, se tudi na včerajšnji seji ni nadaljevala. Na začetku seje je svetovalec odv. Sanzin (PSI) zahteval razpravo o poteku včerajšnje občinske seje in je predlagal razpravo in sklepanje o ustanovitvi konzulte. Dejal je, da so na predzadnji seji razpravo prekinili in je treba na seji, ki je bila v teku, sporazum o manjšinski konzulti dokončno doseči. Načelnik demokri-stjanske skupine prof. Pagura se je skliceval na stališče svetovalca prof. Bratine (SDZ) na zadnji seji glede prekinitve razprave zaradi spremembe v stališču KD, ki je predlagala, v nasprotju z osnutkom pravilnika o konzulti, da se iz konzulte umaknejo trije italijanski izvedenci. Na pritiske ostalih svetovalcev in zlasti načelnika skupine PSI odv. Sanzina, ki je izrazil, da bo SDZ pristala na razoravo, ker bi se sicer osmešila pred vsem občinskim svetom, je svetovalec Bratina dejal, da je SDZ predlagala sestanek vseh strank leve sredine, vendar pa do tega razčiščevalnega sestanka po mnenju svetovalca Bratine ni prišlo tudi zaradi sprememb v pokrajinski upravi. Svetovalec Bratina je ponovil, da vztraja na odobritvi prvotnega osnutka pravilnika in da je za odložitev razprave. če so zanjo tudi ostali svetovalci. Načelnik skupine svetovalcev KPI odv. Battello je odločno zagovarjal nadaljevanje razprave o konzulti, ki je na dnevnem redu občinskega sveta. Občinski svet je suveren, da o tem vprašanju razpravlja, če na se stranke leve sredine dogovorijo, da prekinejo sejno razoravo in jo prenesejo v okvir strank, bo «ta korak en državni udar več, ki ga doživlja naša demokracija». Svetovalec Battello je še dejal, da ni mogoče prekiniti razprave, o kateri razpravlja ves občinski svet, ter je prisodil žunanu odgovornost za kakršnokoli odločitev. Svetovalec Sanzin je znova pozval svetovalca Bratino, naj pove, če so razpravljali na seji njegove skupine in kaj so na tej seji odločili glede manjšinske konzulte. Izrazil je prepričanje, da so se odločili za nadaljevanje razprave, ker bi bilo sicer zelo smešno, če bi še vedno vztrajali pri odložitvi razprave. Svetovalec Bratina je nato dejal, da vztraja pri odložitvi razprave. župan De Simone je dal predlog svetovalca Bratine na glasovanje. Zanj je glasovalo 15 svetovalcev, proti 9, pet pa se jih je vzdržalo. Za odložitev je glasoval en del demokristjanov, socialni demokrati in SDZ, proti PSI, KPI, vzdržali pa so se misovci in nekateri svetovalci KD. l,ll,|llll||l,|||||,||||1|i|||||))|||M||||||I||||||t|t|||||,m||||1||„„|||„|„,|„„|,||,|||„||||||||||||„||Un,|ll|l||||l||t....|||||||||..|||||II.IIIIMI.IIIIIIIIIIII.I.ltll.lllllMl.llHI.I« V OKVIRU DEŽELNEGA RAZVOJNEGA NAČRTA Zamisel o «podzemski železnici» Po krožnem predoru in proti Gorici P°d Trgom Giuliani podzemska postaja? - Posebne kompozicije za delavce in dijake hetr 0^v’ru 8- gospodarsko - družbe-področja, ki obsega kakor zna-(jej jžaško in Goriško, namerava p0s !na uprava v prihodnje urediti žpio .° mrežo javnih prevozov po p Po obstoječih železniških Seho nai bi se namreč razvil po-promet, ki bi bil namenjen bj fn° delavcem in dijakom in ki rfipj^tavljal redne in hitre zveze Bovcu- . industrijskimi conami, tr-pn *imi središči in rezidenčnimi bio ^,CJ‘ 'n ki na.i bi se razvijal mi-hiP^x^ih središč in glavnih proludi " ' Pri tem naj bi služil 8t0r_nov železniški predor pod me-Pr0ff Po katerem bo tekla dvotirna VezD^- G'avna središča, ki bodo po-bortr, ,na novo omrežje hitrih zvez, Ca V asti Trst, Milje, Tržič, Gori-pfjfrnin in morda tudi Červinjan. tin Dljda zadeva neposredno 25 ob-Njihovim predstavnikom in ustavnikom tržaške in goriške pokrajine je v petek obrazložil načrt ing. Bernstein. Ob tej priliki je deželni ravnatelj za načrtovanje dr. Gian naglasil, da se ureditev prometa po tem načrtu uvršča med pobude, s katerimi se ukvarja srednjeročni načrt za razvoj gospodarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Strokovnjak za železniški promet dr. Sardo je v tej zvezi omenil, da bo krožni predor v Trstu po vsej verjetnosti dograjen v letu 1975 in da je država že nakazala 1,9 milijarde lir za njegovo ureditev in elektrifikacijo. Delavcem in dijakom naj bi bila na novih razdaljah na razpolago nekakšna podzemska železnica, saj bodo po teh progah vozile kompozicije sestavljene iz vozil na obojestransko vleko. Tržaški župan ing. Spaccini je o-pozoril na važnost, da bi za uresničitev pobude prejeli posebne dr- žavne prispevke, ki se podeljujejo za uresničevanje podzemskih železnic. Pogoj za priznanje prispevkov pa je, da bi železnica služila najmanj skupnosti 400.000 ljudi. Na območju, na katerem naj bi se razvila nova oblika prometa na Tržaškem in Goriškem, pa živi okoli 445.000 prebivalcev, tako da bi bilo temu pogoju avtomatično zadoščeno. Na tržaški strani naj bi bila izhodiščna postaja v Miljah, in sicer na mestu, kjer je nekoč stala postaja ob ozkotirni progi Trst - Poreč. Med Trstom in Miljami naj bi se od glavne proge odcepila krajša kraka za Dolino in v smeri proti Orehu. Pod trgom Giuliani v Trstu pa naj bi uredili posebno podzemsko postajo, ki bi se je posluževali zlasti delavci in dijaki iz Sv. Ivana in iz sosednih krajev. S tem bi se znatno skrajšal čas potovanja na delovna mesta v industrijski coni. Med svetovalci je vladalo splošno prepričanje, da ni znan pravi razlog, zakaj SDZ vztraja pri odložitvi razprave o manjšinski konzulti. Obstaja možnost, da je SDZ nasedla manevru krščanske demokracije, ki že lep čas dokazuje, da nasprotuje sprejemanju odločitev, s katerimi bi slovenska narodnostna skupnost dobila tudi najmanjšo narodnostno pravico. Ni pa izključeno, da je med strankami leve sredine več odprtih vprašanj in da hoče SDZ, kar ni več nobena tajnost, zasesti izpraznjeno mesto v pokrajinskem odboru in da predstavlja načelno vprašanje kot je manjšinska konzulta priložnost za pritisk na levo sredino, da ugodi tej zahtevi SDZ. Vsekakor je obnašanje enega dela svetovalcev na včerajšnji občinski seji v Gorici predstavljalo klofuto krajevnemu oblastvenemu telesu in žalitev pravil demokratičnega poslovanja občinskega sveta. Po skoraj enoletnem čakanju na razpravo o manjšinski konzulti smo na istem kot smo bili. Zato se u-pravičeno sprašujemo, koliko časa bomo še čakali, da bomo Slovenci prišli do tega posvetovalnega telesa, ne glede na to, kolikšne bodo njegove pristojnosti. V nadaljevanju seje so predstavniki občinskih podjetij predstavili obračun za leto 1972 ter proračun za leto 1974. Seji so prisostvovali predsednik upravne komisije dr. Marino Marin ter upravna in tehnična direktorja, dr. Chientaroli in inž. Rigonat. Obračun in proračun so svetovalci odobrili. O proračunu mestnih podietij za leto 1974 poročamo na drugem mestu. Danes stavka v triiški ladjedelnici V tržiški ladjedelnici bodo delavci danes stavkali od 9. do 11. ure. V programu imajo tudi sprevod po mestnih ulicah, nakar se bodo vsi zbrali na Trgu Republike, kjer bodo imeli sindikalno zborovanje. Velik uspeh SAG v So vodnjak V Sovodnjah so domačini v nedeljo do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma in marsikdo je moral ostati zunaj, ker ni bilo več prostora. Na odru so nastopili tržaški igralci Slovenskega amaterskega gledališča z zanje mivim in zabavnim satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu». Domačini so se zares zabavali in pridnim igralcem navdušeno ploskali. Z dvema predstavama na Goriškem je Slovensko amatersko gledališče doživelo precejšen uspeh. Zaradi tega marsikdo na Goriškem že nestrpno čaka kdaj jih bodo igralci SAG ponovno obiskali. 0 V soboto, 26. januarja ob 16. url bodo zastopniki goriškega inštituta za mednarodno sociologijo prikazali obračun šestletnega delovanja inštituta v Gorici. Smrtna nesreča vojaka pri Redipuglii Na avtocesti Videm — Trst, in sicer pri Redipuglii se je včeraj zjutraj ob 6. uri zjutraj pripetila zelo huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje 21-letni vojak Mansueto Minati iz Trenta. Minati se je v jutranjih urah vračal s prijateljem Antonijem Ingarem iz vojašnice na Opčinah. Pri Redipuglii je voznik izgubil nadzorstvo nad vozilom zaradi česar je avto trčil v skalnati usek in ga je nato zaneslo v guard rail. Ponesrečenca so odpeljali v tržiško bolnišnico. Minatti je bil že mrtev, prijatelja pa so pridržali za nekaj dni na zdravljenju. V ZVEZI S KRIZO NA POKRAJINI Stališče PSI: ponovno uvesti Basaglievo metodo zdravljenja So možnosti za ponovno levo-sredino V zvezi z ostavko socialdemokratskih in demokristjanskih pokrajinskih odbornikov je tajništvo posoške federacije PSI izdalo poročilo, v katerem je rečeno, da sedanja kriza, še bolj kot kdajkoli, poudarja nujnost, rešitve odprtih vprašanj psihiatrične oskrbe, ki so leto in pol dni kamen spotike med levosredinskimi strankami. S tem prihaja še bolj do izraza, je rečeno v poročilu, vrednost linije, ki jo za to oskrbo predlaga in zagovarja socialistična stranka. Vse levosredinske stranke se morajo zavzeti za ponovno uvedbo «Basaglie-ve metode» zdravljenja. V bolnišnici je treba spoštovati vse sile, ki v njej delujejo, treba je izvesti dejansko odpravo bolnišnice z uvedbo zunanjih centrov. Socialistična stranka meni, da bi lahko odprava krize v pokrajinski upravi z uvedbo Basa-glieve metode zdravljenja, pripomogla k obnovi sodelovanja med levosredinskimi strankami na Goriškem. Drevi odprtje razstave o kmečkih puntih v gradu Kromberk V skupni priredbi Narodnega muzeja iz Ljubljane in Goriškega muzeja iz Nove Gorice bodo drevi ob 18. uri odprli v gradu Kromberk zgodovinsko razstavo «Kmečki punti na Slovenskem». Ob odprtju bo govoril predsednik OK SZDL Gorica dr. Lojze Rot. Razstava bo odprta, tudi ob nedeljah, do 22. februarja. Odborniki goriške občine bodo odslej sprejemali stranke po naslednjem urniku. Sergio Rovis vsak ponedeljek od 11.30 do 12.30; Ferruccio Fantini vsak ponedeljek od 16. do 17. ure; Giuseppe Agati vsak ponedeljek od 15.30 do 17. ure; dr. Tullio Tomassich, vsak ponedeljek od 11. do 12. ure; Giannico Ciuf-farin vsako soboto od 11. do 12. ure; Francesco Moise vsak četrtek od 16. do 17. ure; dr. Mario Bran-cati vsak ponedeljek od 16. do 17. ure; dr. Damjan Paulin vsak petek od 15. do 16. ure. Predavanja Slovensko planinsko društvo Gorica priredi prvo sezonsko predavanje, ki bo v petek, 25. januarja ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13. Predaval bo član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave prof. ALEŠ KUNAVER iz Ljubljane na temo «Gorovja od Bospora do Siki-na». Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi. 1llllllllllllllllllllll|llll||||||||||||||||||||||||||||UflllllUII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII||IIIU||||||||||||l||llllll|lllUI|lllllllllllllll1llllllllllllllltlllllllllllllllllll|l«l OB PRORAČUNU MESTNIH PODJETIJ ZA LETO 1974 Mestna podjetja se zavedajo odgovornosti ki izhajajo iz njihovega družbenega značaja Skrb za okrepitev mestnih in medkrajevnih prevozov - Nujna** okrepitve domačih vodovodnih zmogljivosti ■ Predvideni primanjkljaj 274 milijonov lir Proračun mestnih podjetij za leto 1974 izkazuje 274 milijonov lir primanjkljaja. Elektriško podjetje bo imelo 84 mil. lir izgube, plinsko izkazuje uravnovešen proračun, prav tako tudi vodno, največjo izgubo pa bo imelo mestno prevozno podjetje, in sicer 190 milijonov lir. Te podatke smo povzeli iz poročila predsednika upravne komisije dr. Marina Marinija, pripravljenega za občinski svet, ki bo o njem razpravljal in ga tudi odobril. Proračun upošteva izredno dinamiko gospodarskega razvoja, zlasti pa izhaja iz hudih, gospodarskih nihanj, za katere je značilna podražitev ter stagnacija v dohodkih. Tem težavam splošnega značaja, ki vplivajo na vodenje industrijskega pod- V SOBOTO ZVEČER V AJDOVŠČINI Prodoren uspeh jubilejnega koncerta primorskega akademskega zbora Dr. Villan: «Zbor je živ spomenik Vinku Vodopivcu» V prepolni dvorani ajdovskega kulturnega doma je Primorski akademski zbor «Vinko Vodopivec» pod vodstvom dirigenta Braneta Demšarja preteklo soboto z jubilejnim koncertom proslavil svojo dvajsetletnico. Ko so mladi primorski študentje v svetlorjavih oblekah in belih srajcah z metuljčki prihajali na oder, jih je spremljalo navdušeno ploskanje. Množica poslušalcev je čutila, da bo to nepozaben večer. Najprej je tajnik zbora, tržaški pesnik B. Pangerc pozdravil navzoče, nakar je pred pevce stopil rektor prof. dr. Janez Milčinski in jim v imenu ljubljanske univerze izrazil hvaležnost in ponos za plemenito prizadevanje. Za njim je spregovoril primorski zvezni poslanec in predstavnik skupščine SRS dr. Joža Vilfan, ki je bil skupno z odsotnim predsednikom ZKPO Slovenije Ivom Tavčarjem tudi pokrovitelj jubilejnega koncerta. V svojem nagovoru se je spomnil tudi skladatelja Vinka Vodopivca ki ga je bil v avgustu pred leti skupaj z Jankom Beltramom obiskal v njegovem župnišču v Kromberku. Poudaril je njegovo neuklonljivo narodno zavest, zraščenost z ljudstvom in njegov pomen kot osrednje kulturne osebnosti v tistih težkih časih. Primorski akademski zbor pa je, tako je rekel, «živ spomenik Vinku Vodopivcu». Šele po teh pozdravih se je začel koncert, ki ga je lepo povezovala in pojasnjevala dramska igralka Neža Simčičeva. V prvem delu so na začetku Vodopivci podali tri Gallusove skladbe, sledil je Trubarjev Oča naš v Tomčevi priredbi, potem so se vrstile pesmi Vrabčeva «puntarska» Dvignite bratje zastave, Sre-botnjakova Bori, Simonitijeva Križ in Rozinova Pomlad v svobodi, s katero so zaključili prvi del veče ra. Mogoče je najbolj uspela nrav Vrabčeva pesem, a tudi Rozinova Pomlad v svobodi, pri nas sicer malo znana mehka partizanska skladba, se je izredno prilegala mladim glasovom. Drugi del koncerta je bil ves v znamenju primorskih skladate- so prav ti kot prijatelji zbora tudi pomembni oblikovalci njegovega pevskega repertoarja. Najprej smo slišali Vrabčeva Bratci veseli vsi (skladatelj, ki je bil navzoč, se je maral pokazati poslušalcem), nato so zapeli Švarovo beneško O le mamca vi vi, za njo pa še beneško v priredbi Pavleta Merkuja Zvečer se ga nepije. Sledila je suita za moški zbor in solistki Moje sarce, ki jo je po rezijanskem motivu Rado Simoniti lani oktobra priredil in posvetil Branetu Demšarju za njegov zbor (krstna izvedba). Poslušalci so jo sprejeli z navdušenjem. Prav tako je bila lepo presenečenje Srebotniakova Pesem o lončenem basu. Fran Venturini je bil zastopan z nepogrešljivo Nocoj pa oh nocoj, medtem ko so prav za konec Vodopivci spravili občinstvo v razigranost in pristno primorsko ter veselo praznično ozračje s pesmijo Rada Simonitija na besedilo Ludvika Zor-zuta Na Vipavskem, ki med drugim pravi, eia je «blu šaldu lepu». Najvišje priznanje zboru je bila podelitev Gallusove plakete. V imenu Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije jo je zboru izročil njen tajnik, skladatelj in tudi nekdanji dirigent zbora Marjan Gabrijelčič. V kratkih besedah ie označil zasluge zbora za slovensko petje in njegov posebni pomen, ki je tudi v tem, da so številni nekdanji pevci - Vodopivci sedaj dirigenti in organizatorji pevslva na Primorskem-, z Vodopivci sta povezani tudi dve veljavni imeni v slovenski poustvarjalni glasbi, namreč dirigenta Nanut in Munih. Častni «zlat» lovorov venec s slovenskimi barvami je s čestitkami poklonil zboru v imenu Slovenskega okteta njegov član in tudi bivši Vodopivec Danilo Čadež. Prinesel pa je tudi osebne čestitke vrija telja zbora skladatelja Simonitija ki se jubileja ni mogel udeležiti; prav tako je Danilo Čadež prinesel tudi pozdrave in čestitke slovenske radiotelevizije Predsednik zbora Saša Dolinšek pa je v imenu mladih Vodopivcev podaril dirigentu Demšarju v zahvalo za trud (Brane Demšar je bil dirigent zbora tudi že pred desetimi Ijev; naj že kap tu povemo, da leti) plaketo z zlatim vodopivskim emblemom. Oder je bil tako rekoč zasut s cvetjem, ki ga je jubilantu poklonila kulturna Ajdovščina. Ko so ljudje že vzklikali «žabe! Žabe!», se je ponovno oglasil tajnik zbora Boris Pangerc in povabil na oder vse stare Vodopivce v dvorani- Oder se je skoraj zaši-bil od prevelike teže in le s težavo se je na njem zgnetlo okrog 150 pevcev! čeprav je bila ura že pozna in imeniten koncert z vsemi slovesnostmi pravzaprav že končan, se je zdelo, da se najlepše in najpomembnejše šele začenja. Besedo je povzel dolgoletni glasnik zbora Tomaž Pavšič in v imenu starih Vodopivcev pozdravil vse prijatelje «vodopivstva» ter se v krajšem nagovoru spomnil treh umrlih tovarišev in orisal pojav «Vinka Vodopivca» kot nekaj izrazito primorskega, kot da je «posebna dediščina, spomin na skupno preživeto usodo, ki je rojevala vzore boja in vroče ljubezni do naroda, dolžnost, da odkrivamo širino kulturne vrednote naše zemlje na zahodu...» Kljub nenavadno «povečanemu» zboru so nežno zazveneli akordi pesmi Teče mi vodica. Sledila je ritmično pospešena do viška in tolikokrat zapeta, a vedno učinkovita Mirkova priredba Kola, nakar je na oder stopil prvi dirigent in ustanovitelj zbora Anton Nanut. Pod njegovim vodstvom so združeni Vodopivci zapeli Bazoviško tako mogočno, izrazito in občuteno, da je ljudem šla mršavica po telesu. Nekateri so imeli solzne oči. Marsikdo je bil ganjen in nekdo je rekel: «Vodopivci imajo domicil v vseh primorskih krajih, a vedno ga bodo imeli tudi v srcu vsakega I konzorcija občinskih podjetij. Gre Primorca.» | za odločitve, ki so izven pristojno- V dvorani, ki so jo napolnjevali .iti upravne komisije občinskih pod-Primorci od morja do gora. tudi jetij. O njih morajo razpravljati ljudje iz Trsta in Gorice, med nji- dežela in krajevne ustanove. Do- jetja družbenega značaja, kakršna so mestna podjetja, pa je treba pristaviti še vladne ukrepe glede omejitve uporabe električne energije. Na povečanje stroškov podjetja vplivajo zlasti podražitve materiala, podražitev storilnosti podjetij, ki opravljajo dela za mestna podjetja, ter povečanje stroškov za o-sebje. Za primer naj navedemo ceno bakra (električne žice), ki se je v času enega leta več kot podvojila. Izredno so se povečali tudi stroški za osebje, saj je znašal izdatek za uslužbenca v letu 1961 komaj 1,7 milijona lir, medtem ko je za leto 1974 predvidenih kar 5,8 milijona lir. Sedaj pa poglejmo, kaj mestna podjetja predvidevajo za posamezne oddelke. Zaradi omejitev v uporabi električne energije in zaradi prekinitve ugodnosti iz leta 1939 glede dobave elektrike od ENEL, bo podjetje prvič izkazovalo primanjkljaj, medtem ko je poprejšnja leta z dohodki pokrilo primanjkljaj na ostalih področjih. Ker so nastale težave v preskrbi s tradicionalnimi energetskimi viri, se bo v prihodnje občutno povečala uporaba metana. Ta pojav navdaja upravnike z upanjem, da bomo odpravili povečanje stroškov in da bo plinarna leto zaključila z uravnovešenim obračunom. Prepoved uporabe osebnih motornih vozil ob praznikih bo le do neke mere ugodno vplivala na dohodke mestnega prevoza. Po teh načelnih ugotovitvah skušajmo nekoliko podrobneje analizirati položaj na posameznih sektorjih. Elektrarna bo z zneskom 480 milijonov lir, ki jih je zagotovila goriška občina, okrepila svojo o-mrežje ter bo za en del omrežja uvedla napetost 10.000 voltov. Zgradila bo nove transformatorske postaje in razširila omrežje nizke na petosti v okolici ter v enem delu starega mesta. Ker dobavljajo z Mrzleka vedno manjše količine vode, obstaja nevarnost, da bomo imeli poleti krizo zaradi pomanjkanja vode. Zato je potrebno usposodobiti vodovod na Majnici ter v primeru potrebe skopati jašek za črpanje vode tudi v severnem delu mesta. Mestni prevoz bo nujno potrebno prilagoditi novim potrebam, odkar velja prepoved glede voženj ob praznikih in tudi zaradi krize med občinskih prevozov. Uvedba nove proge k Rdeči hiši ter sprememba krožnih prog še ne moreta odpraviti nastalih težav, ki izhajajo tu di iz omejitev v številu avtobusov in osebja. Občinska podjetja predlagajo izdelavo študije o mobilnosti prebivalstva, da bi spremenili dosedanje avtobusne linij? in uvedli tudi medkrajevne proge. Samo na takšen način bo mogoče sestaviti utemeljen načrt finansiranja te družbene storitve. Kar zadeva metan velja navesti potrebo po sodelovanju s sosednjimi občinami, da se premagajo obstoječi predpisi, ki omejujejo delovanje mestnih podjetij na občinsko področje, Te omejitve bi bilo ngoče odstraniti z ustanovitvijo r kc mi tudi France Gorkič, ki je prav ta dan slavil svojih 86 let, se je utrgal plaz skoraj neukrotljivega ploskanja. Anton Nanut pa je veličastnemu zboru zamahnil še za zadnjo skupno pesem: vodopivska himna o žabji svatbi je sproščeno zadonela po dvorani, kot doslej še nikoli in nikjer na svetu. T. P. kler na tej ravni ne bodo rešili vprašanja, ki je izrazito družbene narave, bo upravna komisija pripravila načrt za okrepitev plinovoda. Zgradila bo nove kabine za dekompresijo in tako oskrbovala vse mesto. Sedanje naprave so namreč neprikladne. da bi pozimi, ko je uoorpt'a večia moele zagotoviti redno preskrbo. Predvidena je na- peljava metana v okoliške vasi in v gosto naseljene četrti. Vsa prevozna mestna podjetja v državi izkazujejo večji ali manjši primanjkljaj, saj imajo družbeni značaj in služijo skupnosti. Ta primanjkljaj se bo še povečal, če ne bodo uveljavili že dolgo zahtevane ukrepe in če ne bodo preobrazili tega sektorja. Naše mestno podjetje ima v primerjavi z drugimi izredno manjhen primanjkljaj (upoštevajoč seveda število prebivalstva), ker se je prevoz razmeroma kasno pridružil mestnim podjetjem, ki so le-ta že od poprej imela utečeno upravo in so se ob priključitvi prevoza splošni stroški minimalno povečali, če bo prevozno podjetje hotelo izpolniti pričakovanja prebivalstva, tedaj bo moralo čimprej kupiti štiri avtobuse v skupni vrednosti 112 milijonov lir. Občinska uorava, ki bo zagotovila denar za nakup avtobusov, je določila 80 milijonov za izgradnjo avtobusne postaje. Ker pa so se stroški povečali, bo potrebno zagotoviti nadaljnjih 66 milijonov lir za izgradnjo tega objekta. Mladinski krožek Gorica priredi jutri, v sredo. 23. januarja ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» predavanje ob 50-letnici Leninove smrti. O delu in poslanstvu sovjetskega voditelja bo govoril prof. Debenjak, docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Kino Corica VERDI 17.00—21.30 «5 matti al supermercato. Les Charlots. Barvni film. CORSO 17.00—21.30 «Lucky Luciano». G. M. Volontà in R. Steiger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «R plenilunio delle vergini». R. Neri in M. Damon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 16.30—21.30 «2022: I sopravvissuti», C. Heston in L. Taylor. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.15-21.30 «Nell'anno del Signore». N. Manfredi in C. Cardinale. Barvni film. rt' ^ irsic AZZURRO Zaprto EXCELSIOR 16.00-22.00 «Racconti dalla tomba». PRINCIPE 17.30—22.00 «Colpo maestro a sei-vizio di sua maestà brit-tanica». Barvni film. Kova Corica SOCA «Slepi revolveraš», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Odsev v črnem zrcalu», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. RENČE «Grof Jorge Vampir», ameriški barvni film ob 19.30. FRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tp. žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti. tel. 72701. Mali oglasi Kontckcijska trgovina Moncaro ua Korzu Verdi 117 v Gorici išče vajeako z znanjem slovenskega jezika. PRIMORSKI DNEVNIK 4 22. januarja 1974 _a------------—. OB 50. OBLETNICI SMRTI VLADIMIRA ILJIČA ULJANOVA LENINA AKTUALNOST MISLI IN NAUKOV VELIKEGA REVOLUCIONARJA Pred petdesetimi leti, 21. januarja 1924, je delavska gibanja, vse delovne in napredne ljudi sveta presenetila in pretresla vest o smrti Vladimira Hjiča Uljanova Lenina. Zavest, da je z življenjskega prizorišča odšla ena največjih o-sebnosti svetovne zgodovine, ni bila pričujoča samo v milijonih delovnih ljudi Rusije in vseh dežel, ki jim je Lenin posvetil svoje energije, vse svoje ogromno znanje in življenjsko delo, marveč so se tega zavedali tudi njegovi nasprotniki doma in po svetu. Prvi so pravilno dojeli, da je bilo s to tragično izgubo težko in boleče prizadeto celotno svetovno delavsko gibanje, ker mu je Lenin kot voditelj in oblikovalec prve socialistične revolucije in tvorec prve socialistične države na svetu pomenil najzanesljivejšo oporo, neusahljiv vir revolucionarne misli in pobud tudi v njihovem lastnem izpolnjevanju revolucionarnih nalog v posebnih pogojih in okoliščinah. Drugi, ki mu veličine sicer niso mogli odrekati, pa so menili, da so se s tem rešili svojega najnevarnejšega nasprotnika, in upali, da bo zdaj lažje opraviti najsi bo z mlado sovjetsko državo kot z delavskimi gibanji po svetu nasploh. Kakor so prvi natanko ocenili vrzel, ki je nastala zlasti v SZ, a nič manj v vrstah mednarodnega delavskega gibanja z Leninovo izgubo, tako so se drugi v svojem nepoznavanju zakonitosti družbenih zgodovinskih tokov in razvoja motili, ko so računali, da bo s smrtjo velikega revolucionarja mnogo lažje, če ne celo zelo lahko poravnati račune z onimi, ki so začeli že resno ogrožati njihove posebne interese in družbeni red, na katerem so ti interesi sloneli. Lenin je bil samo eden, to je res, nenadomestljiv revolucionar, državnik, teoretik, mislec in človek. Vendar so se njegovi nasprotniki, to se pravi nasprotniki sovjetske socialistične države in delavskih gibanj prezgodaj veselili. Zakaj, dasiravno je predstavljala velikansko izgubo tako njegova prezgodnja smrt kot vse, kar bi bil še lahko dragocenega u-stvaril za stvar osvoboditve delovnih ljudi, če bi živel, je za njim vendarle ostal njegov svetli zgled, ostali so njegova misel, njegov nauk, njegovo delo, kar ga je u-tegnil opraviti, in tega ni bilo malo, bilo ga je ogromno. Dolgo je tega, odkar je Lenin umrl. Še dlje je čas, ko je najprej v okrilju Ruske socialdemokratske partije in nato na čelu komunistične partije (boljševikov) tako od znotraj kot od zunaj pripravljal veliki zgodovinski preobrat, dogodek, ki je pretresel temelje sveta, prvo socialistično revolucijo na šestini zemeljske krogle. Daleč so tudi zmagoviti Oktober in obračun z notranjo in mednarodno kontrarevolucijo, epohalni dekreti, ki so označevali začetek sovjetske oblasti in predstavljali temelje nove socialistične države. Daleč je začetna dolga in naporna pot utrjevanja in graditve prve resnične domovine delavcev in kmetov, vseh delovnih ljudi. Uspehi in napake, tudi velike in usodne, do katerih je kasneje na tej poti prišlo, so potrjevali Leninovo domnevo, da boj za zdravo rast nove socialistične družbe ne bo ne poceni ne lahek. Za življenja je že od vsega začetka opozarjal, da boja za socialistično izgradnjo ne gre voditi zgolj zoper odkrite, razredno opredeljene sovražnike, naj bo notranje kot zunanje, marveč tudi zoper neznanje, nepoštenje, omahljivost in oportunizem, zoper vse deformacije socialistične misli in oblik boja zanjo, zoper lastne napake, ki poganjajo in se bohote v trdih pogojih ^izpolnjevanja nalog in življenjskih okoliščin. Z ostrino misli velikega in globokega, do potankosti obveščenega in razgledanega marksističnega misleca, državnika in revolucionarnega voditelja je mnoge stvari že poprej predvidel, vtem ko jih drugi, ki so mu po smrti sledili, še potem, ko so sredi teh stvari živeli, niso mogli ali jih pa niso hoteli doumeti. Resnica je, da so preveč pogostno pozabljali na Leninova načela in se v svojem delu niso ravnali po naukih marksizma - leninizma. Raje so k stvarem pristopali bolj komodno, pragmatistič-no, torej brez jasne revolucionarne perspektive glede poti nadaljnjega razvoja, »lede sredstev in oblik boja za dosego bolj pravične, bolj urejene in vsestransko napredujoče socialistične družbe. Vse to je neogibno moralo privesti do negativnih posledic tudi v mednarodnem delavskem gibanju, ki je moralo za to plačevati težak davek, moralno, politično in idejno. Zahvaljujoč Leninu in tistim subjektivnim dejavnikom, ki so se odločno postavili v obrambo njegove revolucionarne misli, so se kasneje te posledice v teku časa popravljale in izgube poravnale. Vtem ko se je po drugi strani proces družbenega osvobajanja od Leninove smrti sem v najrazličnejših povojih kraja in časa nepretrgoma razvijal po vsem svetu. Zmaga nad fašističnimi silami v drugi svetovni vojni, zmagoviti zaključek revolucije na Kitajskem, v Jugoslaviji ob njenem pomembnem pri spevku v veliki protifašistični voj ni, zmaga socializma v vrsti vzhod nih držav, velika narodnoosvobo dilna gibanja v številnih kolonial nih deželah, ustanovitev novih svobodnih držav itd. — vse to se je Vladimir Iljič Uljanov - Lenin na enem izmed tolikerih svojih srečanj z množico NA FILMSKIH PLATNIH Sporedi kinematografov v Sloveniji Od časa do časa bomo opozarjali bralce na zanimivejša predvajanja kinematografov na obali (Koper, Piran, Izola, Škofije, Portorož, Šmarje), v Sežani in v Ljubljani (kjer je posebno hvalevreden odsek Jugoslovanske kinoteke, ki prikazuje vsak dan — razen ob nedeljah — v dvorani na Miklošičevi cesti št. 28 po eden ali dva filma; pogosto gre za pomembne klasike ameriške kinematografije, katere je Jugoslovanska kinoteka prava zakladnica). Zamejski kinematografi pogosto prikazujejo filme, ki jih v Italiji ne moremo gledati ali jih lahko gledamo le v duplirani, pokvarjeni verziji. Danes, v torek, 22. v Piranu in jutri, v sredo, 23. t. m. v Izoli bo v okviru filmskega gledališča izvrstni film Josepha Loseya «Tajna ceremonija» (Secret Ceremo-ny), ki so ga včeraj že predvajali v Kopru. Prihodnji teden pa bo filmsko gledališče prikazalo angleški film «Juriš lahke konjenice», medtem ko bo februarja pričelo novo serijo 11 filmov v abonmaju, med katerimi je nekaj res zanimivih del («Family Life», «Le charme discret de la bourgeoisie», «Andrej Rubljov», «The Grasshop-per», «Joe» itd.). V okviru navadnih predvajanj pa bo 31. januarja v Kopru izvrstni film Johna Hu-stona «Fat City» (Sito mesto). V FILMSKIH KROŽKIH Brat ji1 Marx v La Cappella Underground La Cappella Underground v sodelovanju z British Film Clubom bo nudila izjemno priložnost: predvajala bo dva filma velike skupine ameriških komikov Marx Brothers oziroma bratov Marx. Medtem ko doživljajo Groucho, Har-po in Chico Marx povsod veliko ponovno slavo publike in kritike, so v Italiji njihovi filmi povsem nedosegljivi, saj jih ima nekaj le televizija (ki jih pa redko predvaja), njihove mojstrovine «Duck Soup» pa milanska kinoteka noče predvajati. Predvajanje v La Cappella bo še toliko bolj zanimivo, ker bosta filma v izvirniku; vsakdo morda vsega ne bo razumel, vendar bo vsekakor boljše, kot če bi bila filma du-plirana, saj se komičnost te skupine ne da prevesti. Danes, v torek, 22. januarja ob 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 bo na sporedu zadnji film, v katerem so bratje Marx nastopali: «Love Happy» (Amore sui tetti, 1950) režiserja Davida Millerja, v katerem igrata tudi Marilyn Monroe in Vera Ellen. Prihodnji torek, 29. januarja bodo z istim urnikom predvajali predzadnji film te skupine komikov v režiji Archiea Maya «A Night in Casablanca» (Una notte a Casablanca, 1946). S. G. dogajalo in se dogaja če ne neposredno v imenu Lenina, pa vsekakor vedno več ali manj skladno z njegovimi načeli. Ni važna etiketa, važna je vsebina, rezultat, koliko so tlačeni in izkoriščani kje že dosegli v pogledu svoje lastne osvoboditve. Sredstva in oblike boja za dosego tega so lahko različne, je govoril Lenin, ki na marksizem ni gledal kot na posvečeno, nespremenljivo dogmo, kot na za vse večne čase trajen recept, marveč je v njem videl življenjsko uporaben nauk ob neizmernem bogastvu oblik in sredstev v najrazličnejših odtenkih, ki naj jih zasužnjeni delovni ljudje in narodi v svojih pogojih ob najmanjšem potrošku lastnih sil in največjim rezultatom uporabijo v svojem boju proti izkoriščevalcem. Lenin je globoko prodrl v resnico, da s položitvijo temeljnih kamnov nove socialistične družbe takšne družbe še daleč nismo dosegli, je tudi ne bomo, ne da bi se zanjo vsakodnevno trdo borili s številnimi težkočami objektivnega subjektivnega značaja, s pode dovano zaostalostjo v gmotnih sredstvih in duhovni rasti, s sebičnostjo, individualizmom, omahljivostjo, oportunizmom posameznikov in skupin. V daljni prihodnosti, ki se bo treba zanjo še kako boriti, je videl zagotovljeno srečo in blagostanje človeštva samo v skupnosti gmotno in duhovno osvobojenih proizvajalcev, ki bodo odgovorno in enakopravno, daleč od vseh šovinizmov in oblik diskriminacije združeni ustvarjali vedno popolnejše pogoje svoje eksistence in razvoja. O Leninu govorimo kot o velikem strategu revolucije, velikem revolucionarnem državniku in diplomatu. Nanj mislimo kot na e-pohalnega misleca, teoretika, ki je naprej razvijal misli Marxa in Engelsa, jih praktično začel uvajati v stvarnost pred Oktobrom in po njem v teku državljanske vojne ter povojne graditve sovjetske oblasti, ne pozabljajoč obenem na vprašanja in stvari svetovnega proletariata, na probleme zasužnjenih kolonialnih narodov, na spopad med oligarhijo in delavskim razredom v najrazvitejših deželah. In vprav nenavaden posluh je, postavimo, kazal še zlasti za nacionalno vprašanje, ki je zanj dokazoval, da se ob najmanjši nepravilnosti pristopanja k njemu ali nepravilnega ravnanja z njim lahko spremeni v najstrašnejše orožje v rokah buržoazije v njenem boju proti delavskemu razredu in in še neosvobojenim narodom. V tem pogledu je njegovo stališče povsem jasno: vsak zasužnjeni narod ima pravico uporabiti vsa sredstva v boju za lastno osvoboditev. V skladu s svojim gledanjem na to obče vprašanje, je tudi na narodnostne manjšine gledal iz nekega povsem principialne-ga zornega kota: reševati ga je treba pošteno, odkrito in z vso doslednostjo. Po Leninu je ravnanje, ki ga neki večinski narod kaže v svojih odnosih do neke manjšine, edini meter, s katerim je moč meriti stopnjo demokratičnosti, kulturne in družbene osveščenosti, ki jo je večinski narod tudi sam že dosegel. Tlačeni1 narodi in narodne manjšine so v Leninu vedno imele in še danes imajo največjega in najdoslednejšega zagovornika. In tako je danes Lenin, po petdesetih letih, odkar njegovo telo, kakor zlomljeno od velikanskega bremena dela, tiho in mirno počiva pod steklenim pokrovom njegovega moskovskega mavzoleja, še vedno pričujoč povsod, do vsem svetu, kjer se izkoriščani in ponižani bore za svojo pravico do življenja, za lepše, bolj človeške odnose" med ljudmi, za mir in svobodo in srečnejšo prihodnost naslednjih rodov. Povsod tod Lenin ni mrtev, povsod tod Lenin živi! d. uiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiijiiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiumiiiiimmimiiiiimiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiHiu Spregovorila sta dva odgovorna strokovnjaka Optimistični pesimizem glede energetske krize Res je, da klasičnih energetskih virov primanjkuje, toda to bi znalo koristiti, ker se bo svet pomujal in našel nove poti Čeprav nas nekateri znanstveniki, ki se ukvarjajo z energetiko, tolažijo, da se nam ni bati za bodočnost, ker da bo znanost že našla pot iz zagate še preden bodo povsem usahnili petrolejski vrelci, so tudi strokovnjaki, ki jim vsa ta zagotovila niso kdo ve kako všeč. Držijo se pač starega in preizkušenega pravila, da človek ni nikoli dovolj previden. V zvezi s tem je zanimiv primer Maurica Stronga, direktorja izvršnega odbora združenih narodov za zdravo okolje, ki je pred dnevi na tiskovni konferenci v Nai-robiju med drugim zatrdil, da riforemo že danes reči, da je bilo zadnjih dvajset let «zlata doba» v razvojni dobi sveta, kajti človeštvo se bo v kratkem tako ali drugače znašlo v hudi energetski krizi. Maurice Strong je tudi rekel, da kriza, ki trenutno pretresa svet, ni prišla povsem nenadoma, kajti napovedali so jo že pred davnim, pred tremi leti in pol pa so na konferenci združenih narodov v Stockholmu, kjer so razpravljali o nevarnostih, v katerih se je znašlo okolje o tem problemu temeljito razpravljali. In tega zasedanja so se udele- «Charleyeva tetka» v nedeljo na Proseku Horoskop V nedeljo popoldne je amaterski oder PD Prosek - Kontovel uprizoril v «Soščevf hiši» veseloigro Brandona Thomasa «Charleyeva tetka». Na sUki igralci, ki so pri uprizoritvi sodelovali ................................I....................................................m...............'■'lil'»»" ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Potrebovali boste pomoč sodelavcev. Vaša omahljivost bo razžalostila ljubljeno osebo. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Srečno naključje vam bo omogočilo finančni uspeh. Ne ugodite vsem kapricam ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V splošnem se vam obeta lep uspeh. Bodite trdni in odločni. Posvetite večer branju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno stališče bo preprečilo spletke nasprotnikov. Prijeten večer s prijatelji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne jemljite v poštev starih ponudb. Popolno razumevanje v družini. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Primeren trenutek za posle, ki zahtevajo več potrpljenja. Ne prenaglite se v čustvih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Potrudite se in postavite trdnejše organizacijske osnove poslovanju. Spremembe v vašem razpoloženju. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan je posebno ugoden za umetnike in obrtnike. Upoštevajte občutljivost osebe, ki jo ljubite. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne sprejemajte novih obveznosti in odgovornosti. Vaša bojazen glede neke čustvene zadeve je neutemeljena. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaupajte svojemu zdravemu razumu, uspeh vam bo zagotovljen. Glede čustev ne odločajte prenaglo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z dobro voljo boste rešili neko delikatno vprašanje. Glede čustev ni razloga za vznemirjenje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Lepe možnosti za uspeh načrtov, ki ste jih že dalj časa pripravljali. Z odločnim ukrepom si poenostavite življenje. žili strokovnjaki vsega sveta, torej vsaj teoretično prizadeti in hkrati nezainteresirani ljudje. In vendar bi znala sedanja kriza človeštvu tudi koristiti. Tako meni Strong, ki pravi, da bi znala kriza privesti do večjega mednarodnega sodelovanja in o-benem do nekakšnega tekmovanja v iskanju rešitev. Omejena poraba klasičnih goriv bo prisi lila tehnologe, da se bodo temeljiteje lotili iskanja novih energetskih virov, med katerimi bi lahko bila tudi sončna energija. Sonce bi naj dajalo dovolj energije za osvetljevanje velikih metropol, na j več jih mest na svetu... Prav nič ni navdušen nad zadevnimi razmerami v svetu niti generalni direktor mednarodne a-tomske agencije Edvard Eklund, ki je na neki tiskovni konferenci na Dunaju govoril prav o tem, kako se bo človeštvo kai kmalu znašlo v resnih težavah v zvezi s pomanjkanjem energetskih virov. Eklund je v zvezi s tem najprej omenil naglo naraščanje porabe zaradi tehnološkega in ekonomskega napredka, hkrati pa tudi na račun naglega večanja prebivalstva in višjih življenjskih potreb tega. V zvezi s tem je omenil, da je v začetku našega stoletja, torej pred 75 leti. živelo na Zemlji le obilna poldruga milijarda ljudi. Danes nas je že nad 3 milijarde 600 milijonov, ob koncu stoletja nas bo 6 milijard in 100 milijonov, leta 2100 pa nas bo 15 milijard. To se pravi, da se bo prebivalstvo sveta v dveh stoletjih povečalo za desetkrat. Z naglim večanjem števila ljudi na zemlji pa se ustrezno večajo tudi potrebe. Pravzaprav še več kot se veča število prebivalstva, kajti tudi potrebe posameznika se iz generacije v generacijo večajo, kar očitno vedo povedati ljudje starejše generacije, ki so v mladih letih bili priča vse drugačnim življenjskim razmeram. Seveda se z naglim večanjem prebivalstva in večanjem potreb posameznika večajo celotne potrebe. V zvezi s tem je zanimiv račun glede dosedanje in bodoče porabe energije. Človeštvo je do leta 1970 porabilo 6 «Q» energije («Q» je mednarodna mera energije). Sedaj pa znaša poraba energije v svetu že 0,2 «Q» na leto, do konca stoletja pa bo človeštvo porabilo že trinajst «Q». To so računi, ki so jih izdelali strokovnjaki, ki so hkrati preračunali tudi, s kolikšnimi sredstvi človeštvo razpolaga. Seveda pridejo v poštev le tiste surovine, ki so jih že odkrili in glede tega kaže, da se bomo morali spet vrniti k «zastarelemu» premogu, kajti zaloge premoga v svetu so še tolikšne, da znašajo skupno kar 200 «Q», vtem ko imamo v podzemljih nafte le za 10 «Q», podzemeljskega plina pa komaj za 6 «Q». Ker je poraba iz leta v leto večja, te zaloge zares niso «neizčrpne» kot so trdili nekateri, posebno če odštejemo del premoga, ki ekonomsko ne bo uporaben. Toda vse človeštvo računa tudi z jedrsko energijo. In v zvezi s tem računi govorijo nekoliko drugače, bolj optimistično. Če upoštevamo «uporaben» uran, ki je na voljo za reaktorje na lahko in težko vodo, imamo na svetu kar «Q» x «Q» energije. Toda bolj dragega in hkrati bolj učinkovitega urana pa je bolj malo, kajti tega je le za 5 «Q». Vendar se bodo njegove količine povečale na 500 «Q», ko bomo okoli 1990 leta irne li na razpolago tako imenovane nagle reaktorje za oplemenitenje urana. Seveda velja to za — bodočnost. Kaj pa sedaj? V lanskem letu je 16 dežel razpolagalo s 128 reaktorji, ki so proizvedli 37.000 megavatov, kar pa je bilo le 3 odstotke vse proizvodnje električne energije na svetu. Do leta 1980 pa se bo delež jedrskih central v celotni proizvodnji dvignil na 14 odstotkov, kar bo v konkretno znašalo 330 tisoč megavatov, leta 2000 pa bo delež proizvodnje atomskih central že okoli 50 odstotkov celotne proizvodnje elektrike. Največ urana imajo trenutno industrijsko razvite dežele, toda hkrati se po vsem svetu iščejo nove zaloge, nova ležišča. V reaktorju uporabljajo tako imenovani oplemeniteni ali obogateni uran, ki ga pa za sedaj «proizvajata» le Sovjetska zveza in ZDA. V zadnjem času pa so razmere na področju energetike prisilile nekatere razvitejše dežele, da so se začele s pospešeno naglico ukvarjati z načrti, kako priti do večjih količin «uporabnega» urana. Za konec še kratek podatek o sončni energiji, ki jo tudi navajajo kot bodoči vir energije. Sonce posreduje zemlji na leto nič manj kot 3000 «Q» energije. Toda doslej še nimamo primerne metode, da bi to velikansko količino e-nergije izkoriščali. Če je res, da ne smemo obupovati, ker bo nuja prisilila človeka. da se bo bolj pomujal in odkril nove vire, je tudi res, da je nafta za sedaj še najbolj praktičen, cenen in vsestransko uporaben vir energije, da pa je je vedno manj in da bo treba z njo varčevati do novih odkritij. Zanimivo odkritje v stari furlanski vili VIDEM, 21. — V neki kapeli stare vile v zahodni Furlaniji so verjetno odkrili dve dragoceni sliki. Gre za dve olji, katerih vsako meri po en meter v širino in poldrugi meter v višino, pred stavljata pa prvo svetega Ožbal ta, drugo pa svetega Janeza Ne pomuka. Sneli so ju s stene zato, dr. bi ju restavrirali. Sliki sta bili namreč povsem zanemarjeni močno potemneli in polni prahu za okvir pa jima je služila pie sen kajti kapela, ki je nekoč slu žila družini, ki je živela v tej vili je bila dolgo skoraj vedno zaprta in zato se je v njej nabrala moč na vlaga. Toda neki furlanski sli kar, kateremu so poverili nalo go, naj olji «spravi spet v red» je takoj opazil, da bi sliki mogli biti delo bratov Antonia in Francesca Guardija. Stil teh dveh podob, močne barve od svetlo rožnate do temno sinje, nadalje ostre rumene barve in svetle skoraj bele barve, ki prihajajo na dan, brž ko delo nekoliko «očedimo», nadalje močne poteze s čopičem, vse to govori o tem, da gre verjetno za delo znanih slikarjev Guardijev iz 18. stoletja. V davnih časih je bila vila, v kateri so našli dve sliki, last neke znane beneške družine, ki je bila tako premožna, da je lahko j naročila bratoma Guardi ti dve deli. Brž ko bosta sliki restavrirani ju bodo dali še v temeljitejši strokovni pregled izvedencev za beneško slikarstvo 18. stoletja. TOREK, 22. JANUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 do 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Življenje na Japonskem 12.55 Črnobelo Črnobelo bo oddaja, ki bo po trikrat na mesec pol ure pred dnevnikom obravnavala razne probleme in sicer v obliki diskusije med dvema diskutantoma, ki bosta zastopala vsak svoje gledišče, tako da bo nekdo neki pojav napadal, drugi pa ga branil. Iz te diskusije si bo mogel TV gledalec ustvariti sliko o nekem problemu, sprejeti pač tezo enega ali drugega diskutanta, ali pa tudi odkloniti oboje. 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 15.00 do 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Potovanje v središče zemlje Slikanica po romanu Julesa Verna. Pripravila Gigi Ranzini Granata. 17.45 Program za mladino BOLEK IN LOLEK v dveh poljskih risanih filmih 17.55 Enciklopedija prirodoslovja Razumne opice Košima 18.45 Poljudna znanost: Avtomobilske dirke Tisoč milj 19.15 Nabožna oddaja. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Posvečeno enemu paru Scenarij napisala Dante Guardamagna in Flavio Nicolini, v glavnih vlogah igrajo Angiola Baggi, Sergio Rossi, Corrado Gaipa, Gigi Pistilli, Maria Teresa Albani itd. Z današnjim tretjim nadaljevanjem se zaključi «družinsko življenje» Silvie in Micheleja Serafinija. Na videz je to kar prijetno, celo srečno, zakonsko življenje. V resnici pa poka in se lomi na vseh straneh in to zaradi starih spominov in tudi zaradi čudnega psihičnega razvoja njunega sina Giancarla, ki je pravzaprav žrtev tega več ali manj ponesrečenega zakona, kjer prav gotovo manjka iskrenosti. In v tem vzdušju je bil Michele «povišan», s tem da so ga premestili v Rim, kjer se sreča s Cristino, svojo bivšo kolegico z univerze, s katero se ponovno zbliža. Z druge strani pa je Silvia našla zaposlitev, deloma po zaslugi svojega bivšega prijatelja Franca. 21.45 Od A do 2000 Anketa o vzgojni metodi oziroma o sposobnosti dojemanja 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Oddaja za gluhoneme DNEVNIK 18.25 Nove abecede 18.45 športne vesti 19.00 Piccolo mondo antico Roman Antonia Fogazzara, ki ga je Mario Soldati posnel na filmski trak. V njem igrajo: Alida Valli, Massimo Serate, Mario Pascoli, Annibaie Betrone, Ada Bondini itd. 20.00 «SOLISTI VENETI» bodo pod vodstvom Claudia Scimoneja izvajali skladbe T. Albi-nonija, A. Locatellija, A. Vivaldija. 20.30 DNEVNIK 21.00 NA ZATOŽNI KLOPI Oddajo vodita Gaetano Nanetti in Leonardo Valente. Tretje nadaljevanje oddaje je posvečeno problemu, ki je prav te dni spet aktualen. Gre za problem zdravil, njihove uporabe ter zakonske ureditve, proizvodnje in razpečavanja zdravil-Kot je znano, je ministrstvo za zdravstvo pred nedavnim sklenilo izločiti iz prometa kakih 4000 vrst zdravil. Ta sklep bo pospešil ureditev vsega tega vprašanja, ki je postalo posebno v zadnjih letih hudo aktualno, kajti na tržišču se je pojavilo veliko, mnogo preveč specialnosti, kar prav gotovo ni v korist zdravstva in tudi ne ekonomije zdravstvenih ustanov, ker še cesto s temi specialnostmi bogatijo le farmacevtski zavodi. 22.00 Evropski narodi: Antologija evropske folklore Tretje nadaljevanje JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.00 TV šola: Jelena četkovič, Neretva, Jean Cousteau 17.45 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica .... Prvi del pravljice, oblikovane v papirju. Like pripravili inž. Seta Musič in inž. Jana Predovič. Andersenovo pravljico o Snežni kraljici mnogi poznajo, niso je pa vsi videli. Tokrat se bo Snežna kraljica peljala v papirnati kočiji skozi papirnato pokrajino in kdor bo natančneje gledal, bo opazil, da je bilo potrebno veliko spretnosti, da bi se ta pravljica rodila na tak način. 18.00 Risanka 18.10 Obzornik 18.25 O partizanski pesmi Tretja oddaja, avtor Radovan Gobec. 19.00 Dosežki medicine Operacija obsečnice oziroma prostate 19.20 Na vrsti je nemi film 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 Univerza danes in jutri 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi — Deseto nadaljevanje 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 MATERINO SRCE Sovjetski film o življenju Vladimira Iljiča Lenina. V glavnih vlogah igrata Jelena Fedejeva in Rodijon Nakhapetov. 22.00 Purpurno cesarsko mesto — Vtisi iz Kitajske TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 13.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Slov. povojni revialni tisk v Italiji, 19 25 Pravljice; 20.00 Šport; 20.35 Verdijev «Gusar»; 21.20 Samba in bossa nova. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program po željah; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Plošče; 9.00 Operni zbori in baleti; 10.15 Orkester Martelli; 11.15 Prisluhnimo jim; 11.45 «La Vera Romagna»; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.10 Polke in valčki; 15.30 Ansambel Bacchetta; 16.40 Zbor «Marmelada»; 17.00 Program za mladino; 17.45 Sopranistka Heana Bratuž; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Zbori; 21.00 Literarni večer: Petrarka; 22.00 Lovčeve skladbe; 22.35 Jazz NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Varietejski spored; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Pro- gram za mladino; 17.40 Program za mladino; 18.45 Sindikal-no-ekonomska panorama ; 19.30 Mussorgski: «Hovanščina»; II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 5.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Program z W. Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče. III PROGRAM 9.30 Bach in Liszt: 10.00 Koncert; 11.30 Freud-Kafka; 12.30 Sodobni glasbeniki; 14.30 Menotti «Il ladro e la zitella»; 16.25 Glasba in poezia; 18.05 Skeči; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Trgovina in trgovci; 19.15 Koncert; 21.30 Nova glasba. SLOV UNIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 F. Bevk: Mali upornik; 9.35 Zbor RTV Beograd: 10.15 Simf-plesi; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Dom:''1' ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Srečanja z Faloutom; 14.00 «ila noti s kitaro»; 15.40 Sonra-nistka Montserr.-' Cabalìé: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek: 17.00 Koncertni oder; 17.45 Prof-dr. J. St-nad: Vesoljska kemija; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Gleason; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč. o-troci!; 19.15 Ansambel J. Priv-ška; 20.00 «Koledniki in kolednic.»; 20.30 R. Tomovič: Aricij-ski gaj; 21.19 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 Kalidasa: Iz letnih časov; 23.15 Nočni koncert. IZIDI Bologna — Milan 3:2 Fiorentina — Juventus 2:0 Lazio — Foggia 1:0 Genoa — Verona 1:0 Cagliari — Inter 1:0 LR Vicenza — Sampdoria 0:0 Roma — Cesena 1:0 Torino — Napoli 1:1 LESTVICA Lazio 21, Juventus 19, Fiorentina in Napoli 18, Milan 16, Bologna, In ter in Foggia 15, Torino in Cagliari 14, Cesena 13, Roma 11, Genoa 9, Verona in Lanerossi Vicenza 8, Sampdoria 7. PRIHODNJE KOLO Cagliari - Roma, Cesena - Inter, Juventus - Lanerossi Vicenza, Lazio - Bologna, Milan - Foggia, Napoli - Genoa, Sampdoria - Fiorentina, Verona - Torino. IZIDI Ascoli — Reggiana 1:0 Avellino — Reggina Bari — Brescia 3:0 1:0 Brindisi — Ternana 1:1 Catania — Taranto 0:0 Catanzaro — Palermo 1:1 Parma — Atalanta 1:1 Como — Perugia 2:1 Spai — Arezzo 1:1 Varese — Novara 2:0 LESTVICA . Ascoli 24, Varese 22, Como 21, A-vellino, Parma, Ternana in Spai 19, Novara, Catania, Taranto in Brindisi 18, Palermo 17, Arezzo, Ata-t?nta in Reggiana 15, Brescia in leggina 14, Catanzaro 13, Perugia 12, Bari 8. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Catanzaro, Atalanta - A-vellino, Brescia - Spai, Catania -Varese, Como - Reggiana, Novara -Brindisi, Palermo - Bari, Parma -Ascoli, Reggina - Perugia, Taranto - Ternana. A SKUPINA G: = 5 = S elodiasottomarina — Belluno 0:0 Derthona — Gavinovese 0:0 Mantova — Udinese 0:0 Lecco — Alessandria 0:0 Monza — Trento 1:0 Pro Vercelli — Legnano 1:1 Savona — Seregno 0:0 Solbiatese — Bolzano 1:0 Triestina — Padova 1:0 Vigevano — Venezia 3:0 LESTVICA Alessandria 26, Lecco 25, Venezia 23, Udinese 22, Monza 21, Pro Vercelli in Belluno 20, Mantova 19, Trento in Vigevano 18, Bolzano in Solbiatese 17, Gavinovese 17, Sere-Sno, elodiasottomarina in Padova 15, Legnano 14, Triestina 12, Savo-na 11, Derthona 10. A1 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Triestina, Belluno -Monza, Bolzano - Vigevano, Gavino-vese - Lecco, Legnano - Mantova, Padova - Savona, Seregno - Clodia-sottomarina, Trento - Pro Vercelli, Udinese - Derthona, Venezia - Solbiatese. NOGOMET VA SKUPINI C LICE Po dolgem času zopet Vesna zapravila izredno priložnost tesna zmaga Triestine Schilliro strelec odločilnega zadetka Triestina — Padova TRIESTINA: Fontana, Sabbadin, De Luca, Savron (60. min. Riva), Fera, Rossi, Brusadel-li, Bertoli, D’Alessi, Schillirò, 12 Marson. PADOVA: Galli, Pandrin, Freddi (37. min. Scalabrin), Lasagni, Furlan, Coramini, Trentin, Musiello, Rossi, Lazzaro, Stefanelli, 12 To-setto. STRELEC: v 71. min. Schillirò. SODNIK: Vitali iz Bologne. KOTI: 5:6. OPOMBE: V 70. minuti igre je zapustil igrišče poškodovani Rossi (Triestina). Po štirih mesecih je Triestina končno prišla do druge prvenstvene zmage. Triestina je namreč do sedaj premagala (z golom D'Alessi-ja) le Derthono v prvem kolu prvenstva (19. septembra 1973). Potrebovala je torej 1530 minut igre, da je spet zmagala in tudi tokrat je edinemu golu, ki je odločil srečanje, v glavnem botroval D’Alessi, ki je s tem potrdil, da je praktično steber in istočasno najboljši strelec Triestine pa čeprav igra vlogo veznega igralca. Zmaga Triestine je vsekakor razveselila 7000 navijačev, ki so prišli na stadion «Grezar» bodriti Triestino, istočasno pa je s prikazano igro pustila precej grenkobe svojim navijačem. Triestina je namreč zaigrala precej medlo, raztrgano in brez jasnih idej. Vsaka akcija Tržačanov je bila improvizirana ne pa sad skupne igre, predvsem pa je Triestini manjkala odločnost, katero je pokazala v zadnjem nastopu na domačih tleh proti Trentu. Nedvomno so tokrat Tržačani zaigrali mnogo slabše, toda zmagali so in to govori v korist moštvu. Triestina, ki se bori za izpad gotovo ne vliva zaupanja za naprej. Enajsterica Padove, ki tudi ne plava v najboljših vodah, je pokazala vseeno bolj zrelo igro in je taktično nedvomno bila za razred boljša od Triestine. Gostje so že od samega začetka ubrali sistem zaprte igre in so potegnili na svojo polovico igrišča obe zvezi, Musiella in Lazzara, krilec Lasagni pa je stalno kril D’Alesrija. S tem je Padova pripravila past za Triestino, ki je poslala v napad tudi Fero in Brusadellija. Tržaška obramba je seveda začela puščati. Na srečo pa Trentin in Rossi nista bila dovolj spretna v protinapadih. Za gol je, seveda, poskrbel Musiello toda sodnik ga je razveljavil. Zakaj? Devetnajstletni Rossi (Padova) je vsekakor imel največje možnosti za zadetek, predvsem ker ga novinec Triestine Savron (tudi star 19 let) ni dobro kril. Trener Cergoli je v začetku dru- 1:0 | gega dela igre po dveh očitnih na-Pomaro, | Pakah takoj zamenjal Savrona z bolj izkušenim Rivo. Ta zamenjava pa bi lahko drago stala Triestino. Kmalu nato se je namreč poškodoval Rossi ki je moral zapu-stiit igrišče in Triestina je ostala v desetih. Prav tedaj pa je položaj rešil D’alessi z izredno močnim prostim strelom. Žogo je vratar Galli mojstrsko odbil, a prekratko, prite- Visok poraz s poprečnim Vigevano™ je stal Venezia mesto na vrhu lestvice A skupine C lige, kjer vodi trenutno Alessandria s točko prednosti pred Leccom in kar s tremi točkami naskoka pred Venezia, ki je bila še pred nekaj tedni sama v vodstvu. Zastoj pa je doživel tudi Udinese, ki je v Mantovi le remiziral, kar je izkoristila Monza, ki se je z zmago na domačem terenu proti Trentu približala četverici najboljših. Vendar pa je treba omeniti, da je v tej vodilni skupini, prišlo do velikih razmahov, saj diktira Alessandria oster tempo in se krepko drži v vodstvu, pa čeprav je v nedeljo proti drugouvrščenemu Leccu le remizirala. V nedeljo pa bo Alessandria sprejela v goste Triestino, ki je proti Padovi dosegla svojo drugo zmago v letošnjem prvenstvu C lige. Tržačani so se s svojo toliko iskano zmago končno vendarle odlepili od repa lestvice, kjer jih je sedaj nadomestila Derthona. Prehiteli pa so tudi Savom in so le še za dve točki oddaljeni od Legnano, ki pa ima tekmo manj. Lestvica je trenutno nepopolna. Dokončen obraz pa bo dobila v sredo, ko bodo odigrali tri zaostale tekme: Legnano -Vigevano, Seregno - Solbiatese in Venezia - Mantova. NOGOMET PO NEPRIČAKOVANEM PORAZU PROTI FOSSALONU V 2. AL' da bi ostala sama na vrhu lestvice Odlična igra Jui' te - Breg poražen tudi v derbiju z Zarjo - Primorje razočaralo Fossalon - Vesna 1:0 (0:0) kel je Schillirò in jo spravil v mrežo. V tej nedeljski tekmi sta bila D’Alessi s prostimi streli in vratar Galli z izrednimi posegi protagonista. Triestina se je po doseženem golu zaprla v svoj kazenski prostor in branila svojo prednost. B. R. NOGOMET ZA ITALIJANSKI POKAL ■tiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuMiiiNiuiiiiiNiuiiiiniiiiimmiHmmiminHuuuumiuiiii V NOGOMETNI D LICI Goričani premagali goste iz Caorl Igra Pro EorizJe ni zadovoljila gledalcev Pro Gorizia — Caorle 2:0 (0:0) PRO GORIZIA: Magris, Sdrigotti, Ghermi, Zoratti, Torninovi, Furlani, Bidolfi, Bianco (Borra), Momesso, Barile, Omizzolo. CAORLE: Casarsa, Dona, Zanon, "lancilo, Chinichio, Radich, Minoz-zi. Zennaro, Dianti, Rossi, Rosso. Strelca: v 10. min. d. p. Momes-so' v 44. min. Barile. V soboto popoldne je Pro Gorizia ?a Rojcah premagala Caorle z 2:0 ’u si je tako zagotovila še dve toč-•j* na lestvici. Igra Goričanov pa Ikljub pozitivnemu rezultatu) ni za-??v°ljila, še posebno ne v napadu, KJer sta Momesso in Omizzolo od- Moìnosti Pro Gorizie v drugem delu prvenstva F nedeljo se je zaključil prvi del prvenstva nogometne D lige. Prav je, da napravimo kratek pregled nastopov goričke Pro Gorizie, ki je ob kon-eu tega dela prvenstva zasedla odlično tretje mesto, za Sestrino in Trcvisom. Goriča-ni so stortali zelo dobro in s° že od vsega začetka zasedli prva mesta na lestvici. Proti koncu pa se jim je rte-kaj «zataknilo» in so v štirih tekmah zbrali le dve točki in so jih tri ekipe prihitele. V zadnjih tekmah pa je Pro Gorizia spet dobro zaigral in je s sobotno zmago nad Caorle-jem prehitela Anaune ter si spet priborila tretje mesto. Kaj pa predvidevajo v gori-Čkem društvu za nadaljnji del Prvenstva? Po mnenju trenerja Valentinuzzija je za ekipo pozitivna že sama uvrstitev med prvih pet ekip. Te ekipe bodo namreč imele možnost nastopati v pokalu Italije. Kljub temu pa so nekateri mnenja, da bi se Pro Gorizia lahko borila za prva mesta, oziroma za napredovanje v C ligo. Po našem mnenju pa je to upanje preveč optimistično, saj igrata v tem kolu dve zelo močni ekipi, Mestrina in Treviso, ki sta za stopnjo boljši od ostalih. Verjetno se bosta prav ti dve ekipi borili za vstop v višjo ligo. P. R. igrala slabo tekmo. Edine nevarne akcije so prišle s strani Ridolfija, gotovo najbolj dinamičnega igralca v vrstah Pro Gorizie. V obrambi se je kot vedno izkazal Sdrigotti. Gostje so se predstavili kot kompaktna ekipa, ki pa je v napadu nekoliko šepala zaradi pomanjkanja pravih kril. V prvem polčasu so domačini dobro začeli in vse je kazalo, da bo gol kmalu padel. Polagoma pa se je igra «ustavila» in v teku zadnjih 30 minut prvega dela tekme nismo zabeležili pravih akcij za gol. V drugem polčasu se je nadaljevala ista slika. V 10. minuti pa je Momessu uspelo najti pot do vrat, čeprav z nekoliko sreče. Srednji napadalec je hotel streljali na sredino kazenskega prostora, žoga pa je spremenila smer, ukanila vratarja in se zakotalila v mrežo. Po tem golu so gostje začeli ostreje napadati, da bi prišli do izenačenja. V 35. minuti je trener Valentinuzzi zamenjal Bianca z Borro, igralcem, ki je v tej tekmi prvič branil «be-lo-modre» barve. V zadnji minuti igre pa je prišlo do najlepše akcije tekme in do drugega gola za Pro Gorizio. Furlani je na sredini igrišča podal žogo Barile ju, ki je prišel do kazenskega prostora gostov in od tu neubranljivo streljal v mrežo. Rudi Pavšič Poiiziana povsem zadovoljila Ponziana — Mira 1:0 (1:0) V prvi tekmi šestnajstine finala za italijanski amaterski nogometni pokal je Ponziana odpravila v Miri istoimensko moštvo z lepim golom svojega napadalca Di Benedetta, ki je proti koncu prvega polčasa izrabil negotovost v obrambi domačinov in povedel za svoje barve. Gol se je izkazal nato za odločilnega, saj ni uspelo gostom, da bi kljub svoji premoči še povečali prednost. Medtem ko je imela Ponziana obveznosti v tekmovanju za italijanski pokal, pa je v promocijskem prvenstvu Pro Cervignano doživel svoj prvi letošnji poraz in je sedaj drugi na lestvici za Ponziano, ki i-ma tekmo manj ter točko več. Igralce iz Cervignana je odpravila Cor-denonese, ki je svojim gostom nasula v mrežo kar tri gole. Cordeno-nese se je tako maščevala za neuspeh, ki ga je doživela v nedeljo v Trstu proti Ponziani, ko ji ni uspelo, da bi uklonila tržaške igralce. Dan počitka pa je imel tretjeuvrščeni Maniago, ki bi moral igrati s Ponziano. Radi Koper — Olimpija 0:10 (0:5) V prvi letošnji prijateljski tekmi je ljubljanski nogometni prvoligaš Olimpije premagal v Kopru z visokim izidom 10:0 domače moštvo, ki ni bilo kos predstavnikom iz Ljubljane. Ljubljanski igralci so zaigrali dobro predvsem v prvem polčasu, ko so predvajali res lepo igro. Če bi tako nadaljevali tudi v drugem delu srečanja, bi bil lahko rezultat še višji. Vendar pa so napadalci proti koncu srečanja popolnoma popustili in dopustili tudi domačinom, da so se razigrali. Najboljši pri Ljubljančanih je bil Ameršek, ki je dosegel štiri gole, dvakrat je realiziral Rožič, po enkrat pa Popivoda, Iskra, Lalovič in Harambašič. FOSSALON: Bet, Pasian, Seban, Metti L, Girotto, Meret, Sgubin, Metti IL, Frezza, Flaborea, Bisiacco. VESNA: Rado Tence, Verzier, Botti, Germani, Sandor Tence, Skrem, Caharija, Valente, Kelemenic, Bor-tolotti in Boris Tence. Strelec: v 32. min, d.p. Bisiacco. Sodnik: Bernardis iz Tržiča. Vesna je proti Fossalonu doživela nepredviden spodrsljaj. Z zgublje-> tekmo pa si je zapravila tudi 'nožnost obstanka na vrhu lestvice. . Križani so morda preveč zaupali v j dosego neodločenega izida na tem gostovanju, ki je bilo zanje vendarle težko, saj je bila domača ekipa v nevarnih vodah za izpad. Priča-kovati je bilo namreč, da bodo domačini dali vse od sebe, da bi prav s prvim z lestvice začeli svoj naskok proti varnejšim mestom na sredini lestvice. To se je tudi pripetilo. Kriška enajsterica je tokrat zaigrala obrambno. Le redkokdaj so nogometaši s sredine igrišča zalagali prvo vrsto z uporabnimi podajami, tako da je bilo tudi prizadevanje požrtvovalnega Caharije zaman. Ko pa so domačini proti koncu tekme dosegli edini gol dneva, Vesni ni pre-ostajalo več časa za izenačenje. Domačini so namreč trdovratno brr nili svoje vodstvo in tako tudi dosegli zanje dve dragoceni točki. Za kriške navijače, ki so tudi tokrat v velikem številu spremljali svojo ekipo, je bil to hud udarec: Vesna je zgubil : tekmo in tudi prvo mesto na lestvici. b. 1. 2. AMATERSKA NOG. LIGA IZIDI Muggesana — Primorje 2:0 Juventina — Flaminio 1:1 Stock — Edera 2:1 Duino — Campanelle 1:0 Libertas — Inter SS 3:1 Fossalon — Vesna 1:0 S. Anna — Audax 1:0 Zarja — Breg 1:0 LESTVICA Flaminio in Muggesana 21, Stock in Vesna 20, Audax 18, Libertas 17, Primorje in S. Anna 15, Edera in Zarja 14, Duino, Juventina in Fos-salon 13, Inter SS 12, Campanelle 8 in Breg 2. PRIHODNJE KOLO Stock — Primorje, Duino — Mug-jgesana, Flaminio — Libertas, S. Anna — Fossalon, Audax — Inter SS, Juventina — Zarja Campanelle — Breg, Edera — Vesna. Juventina — Flaminio 1:1 JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Tomažič, Nanut, Makuc, E. T~baj, M. Tabaj, Sirk, Ferletič, Montico, Marvin. FLAMINIO: Paravel, Zecchigna, Gregoratti, Pangher, Flegar, De Bo sicchi, Russian, Gallinotti, Terpin, Orto, Žago. SODNIK: Biasutti iz Vidma. STRELCA: v 1. min. p.p. Sirk, v 23. min. d.p. Gallinotti (enajstmetrovka). Juventina je na domačih tleh pred številnimi navijači (kolikor jih letos še ni bilo na štandreškem igrišču) odigrala eno najlepših tekem tega prvenstva. Prišla je v vodstvo že v prvi minuti igre po lepem strelu Sirka. Čeprav v vodstvu so domači igralci še naprej stalno ogrožali vratarja Paravela, gotovo najboljšega igralca v vrstah gostov. Na drugi strani pa je bil Plesničar skoraj brez dela in je v protinapadih gostov vedno dobro rešil lastna vrata. Povedati je treba, da prihaja domači vratar iz nedelje v nedeljo v boljšo formo. Tudi v nedeljo je bil Plesničar najboljši na igrišču, posebno v drugem polčasu, po golu gostov, ko je obramba popolnoma popustila. V drugem polčasu so štandrežci I vijala pretežno na sredini igrišča, še naprej napadali, do gola pa ni j vendar pa ni bila dolgočasna, saj .xi- tt ---• -j J'l :' sta si obe napadalni vrsti prizade- vali, da bi prodrli v nasprotni o- prišlo. V eni od napadalnih akcij pa so v 23. minuti gostje izenačili. V kazenskem prostoru je namreč Tomažič z roko zaustavil žogo, sodnik pa je takoj dosodil 11-metrov-ko, ki jo je Gallinotti realiziral. V zadnjih minutah igre so domačini še naprej napadali, rezultat pa je ostal nespremenjen. Bip. Zarja — Breg 1:0 ZARJA: Babuder (Tasso), Križ-mančič Stojan, Komar, Primožič, Metlika (Marc Darij), Križmančič Vojko, Grgič, Bon, Žagar, Marc Rudi, Ražem. BREG: Favento, Markežič, Rodel. la, Saksida, Vidos, Poropat, Samec, Mahnič, Race, Grahonja, Fornaza ris. SODNIK: Lasi iz Tržiča. STRELEC: v 16. min. d.p. Grgič. Slovenski derbi 2. kategorije med Zarjo in Bregom je pritegnil okrog bazovškega igrišča kar številno občinstvo. Tekma je bila ves čas lepa in borbena, saj sta obe ekioi pokazali precej lepih akcij, predvsem pa Zarja, ki je tokrat igrala prepričljivo. Začetek tekme je bil precej uravnovešen. Igra se je od- ...................umi.................................... V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Mladost premagala ekipo Sovodenj v slovenskem derbiju v Doberdobu Primorec je zmagal že osmič zaporedoma ■ Union in Olimpija remizirala DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI Mladost — Sovodnje 2:1 MLADOST: Pieri, J. Jarc, Uljan (E. Marizza), F. Jarc, Devetak, Doncovio, Pahor, Peric, B. Peric, G. Marizza, Cotič. SOVODNJE: G. Marson, Trivellato, Collini, Gruden Ferfolja, Pete-jan, Kovic, Sambo, P. Florenin, B. Marson, S. Florenin. SODNIK: Boschin iz Zagraja. STRELCI: v 11. min. d.p. Bruno Marson, v 37. min. Doncovio (11-metrovka), v 44. min. avtogol Pe-tejana. OPOMBE: gledalcev približno 200, v 19. min. d.p. sta bila izključena zaradi nešportnega vedenja Silvan Florenin in Alojz Cotič. Ob lepem številu navijačev, ki so se zbrali ob robu doberdobskega i-grišča, je Mladost v prvem slovenskem derbiju 3. amaterske lige nepričakovano premagala Sovodnje. Potek tekme je bil vseskozi zanimiv in tudi razburljiv, saj so bili Sovo-denjci v vodstvu do 8. minute pred koncem tekme, nakar so domačini najprej izenačili nato pa še prišli v vodstvo. Obe ekipi sta prikazali lep nogomet, ki je zadovoljil občinstvo. Tekma se je pričela z nevarnimi akcijami Doberdobcev, ki so v 4. minuti ogrožali Marsonova vrata s streloma Pahorja in Cotiča. V 42. minuti igre se je Sovodenjcem nudila prva velika priložnost. V lepi napadalni akciji je F. Jarc zrušil v lastnem kazenskem prostoru Flore-nina in sodnik ni imel pomislekov: 11-metrovka. Streljal je Bruno Marson na levo stran, odlični vratar Pieri pa mu je žogo ubranil in tako preprečil gotov zadetek. V drugem polčasu se je igra še bolj razživela. Pod taktirko mladega Samba so Sovodenjci pričeli o-streje napadati in so pokazali, da hočejo na vsak način popraviti zamujeno priložnost iz prvega polčasa. V 11. minuti je padel prvi gol. Iz kota je Kovic podal žogo Mar-sonu, ki je tokrat neubranljivo streljal v doberdobska vrata. Po golu je postala igra precej napeta in živčna, tako da je sodnik zaradi nešportnega vedenja izključil Flore-nina in Cotiča. Osem minut pred koncem tekme ue Ferfolja zrušil napadalca Mladosti Marizzo: 11-metrovka. Streljal le Doncovio in realiziral. Minuto pred koncem tekme pa so Dober-dobci prišli v vodstvo z nerodnim avtogolom Petejana. Po tekmi so doberdobski nogometaši položili šop rdečih nageljnov, ki so jih dobili v dar od Sovodenj-cev, pred spomenik padlim v NOB in so tako počastili 30-letnico smrti padlih talcev v Jelenovi kleti. K. F. 2. AL: bazoviška Zarja v napadu pred vrati Brega Primorec — Baxter 2:0 PRIMOREC: Vladimir Kralj, Rado Križmančič, Sluga, Papatico, Bruno Križmančič, Stranščak, D'este, Valdi Možina, Pavel Kralj, Mervič, (v 24. min, d.p. Sosič), Boris Kralj. BAXTER, Premale, Ossidi, Mini-gardi, Malusa, Petronio, Bonin, Ma-tiassi, Rainis, Bonazza, Pilet in Rosso. STRELCA: v 11. min. p.p. Boris Kralj, v 13. min. d.p. Pavel Kralj. SODNIK: Al Princi. Primorec je na domačem igrišču v Padričah premagal tudi ekipo Baxter-ja in se tako maščeval za poraz proti njemu v prvem kolu. Tudf tokrat so Trebenci igrali pretežno le na sredini igrišča in so nadzorovali igro. Gostje so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, kljub temu pa so pokazali, da ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici saj so večkrat resno zaposlili trebenskega vratarja. Nasprotno pa so imeli Trebenci po prvem golu, ko so gostje hoteli izenačiti mnogo priložnosti v protinapadih, da bi zvišali rezultat. Domačini so začeli to tekmo z napadom in so si zapravili dve izredne priložnosti s P. Kraljem in z D’Estejem. V 11. min so povedli. Na desni strani je prejel žogo Boris Kralj in močno streljal v vrata. Vratar je žogo odbil, a le do Borisa Kralja ki je brez težav poslal usnje v mrežo. Po tem golu je Primorec imel še nekaj priložnosti, a napadalci jih niso znali izkoristiti. V drugem polčasu so Trebenci zvišali rezultat že v 13. min. s P. Kraljem, ki je v voleju izkoristil pri-ložek Borisa Kralja. V 24. min. je Sosič zamenjal Marviča in tako ojačil obrambo. Gostje so večkrat nevarno prodrli do vrat Primorca, a V. Kralj se je večkrat izkazal z lepimi posegi. Trebenci so imeli še mnogo priložnosti, zaradi smole in razmočenega igrišča pa jim ni uspelo zvišati rezultata. To je osma zaporedna zmaga Primorca, ki pa je na skupni lestvici še vedno drugi. Bruno Križmančič Union — Olimpija 1:1 UNION: Taurian, Sartori, Laksa, Bandi, Del Zio, Nadlišek, Čok, Vicini, D’Agnolo F., D’Alessio, D’Agnolo V. OLIMPIJA: Furlan, Trampuš, Štoka, Delise, Manzutto, Pertot, Šuber, černjava, Živec, Blažina in Daneu. STRELCA: Živec in D’Agnolo. Na stadionu «1. maj» sta se v nedeljskem derbiju Union in Olimpija razšla z remijem po precej medli igri, ki je skozi celotno srečanje imela dve lici. V enem delu tekme so prevladovali gostje, v drugem pa domačini, tako da je bil končni rezultat popolnoma pravičen. Tekma je bila ves čas uravnovešena. Moštvi morata z neodločenim rezul- iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiii OBVESTILA ŠD Polet vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 29. t.m„ ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. * * * SPDT organizira tečaj telovadbe na Proseku, ob ponedeljkih od 19. do 20. ure In ob sredah od 18. do 19. ure. Začetek v ponedeljek, 28. t.m. Vpisovanje v trgovini «šport» na Proseku. tatom biti zadovoljni. Morda so i-meli Podlonjerci nekaj več priložnosti za gol in zmago, vendar pa je pri tem rešila goste kar dvakrat prečka, ki sta jo zadela najprej Vicini, nato pa še Nadlišek. Edini gol za podlonjerske nogometaše je dosegel D’Agnolo, ki je izkoristil napako Olimpijeve obrambe. Vendar pa bi lahko Podlonjerci dosegli večjo razliko v golih, a je njihove akcije oviralo izredno slabo in blatno igrišče, tako da je bil nazadnje neodločen izid pravičen za obe ekipi. Olimpija je dobro zaigrala predvsem v drugem polčasu, ko je izrabila utrujenost podlonjerskih i- % gralcev, ki so potrošili preveč energij v začetnem delu srečanja. Fantje iz Gabrovca so remizirali z Živcem po lepi skupni akciji celotne napadalne vrste. Mauro Na nedeljskem plavalnem srečanju v Vidmu v bazenu Tomadini je tržaški plavalec Fulvio Zetto izboljšal svoj deželni rekord na 100 metrov prsno z 1T3”1. Na istem tekmovanju,, je videmska predstavnica Vignato preplavala 100 metrov prsno le za desetinko sekunde slabše od svojega deželnega rekorda (1’23”4). brambni prostor. Zarja je startala na zmago. Brežani, ki gotovo niso v najboljši formi, niso preveč tvegali. Izid je torej povsem pravičen, čeprav je Breg zamudil lepo Tudi v zadnjem kolu zimskega dela prvenstva se ni še odločilo komu bo podeljen naslov zimskega prvaka. Vodeča dvojica Vesna - Flaminio se ni najboljše odrezala. Križani so nepričakovano klonili v Fossalonu. Tudi Flaminio bi se kmalu vrnil iz štandreža praznih rok. saj je Juventina takoj v žačetku povedla in Flaminio je remiziral šele proti koncu (z dvomljivo enajstmetrovko). Kljub temu pa je Flaminio ostal na vrhu lestvice, kjer ga je dohitela Maggesa-na. ki je spravila na kolena proseško Primorje. Največje možnosti za osvojitev naslova ima sedaj ekipa Stocka. ki se je po zmagi nad Edera vrinila na drugo mesto in sedaj mora odigrati zaostalo tekmo z Duinom. Na sredini lestvice je naredil lep korak Libertas, ki je z lahkoto odpravil Inter SS. S. Anna je z zmago nad Auda-xom dohitela Primorje. Za Pro-sečane je zazvonil prvi alarm, saj so se ekipe s spodnjega dela lestvice precej približale Primorju. Zarja je v napetem derbiju odpravila Breg in dohitela Edera. Campanellam je tokrat na domačih tleh prekrižal račune Duino (osmi poraz v tem prvenstvu), ki se je skupaj z Fossalonom oddaljil od ekipe Inter SS. ki ima sedaj za seboj le nesrečno moštvo Cam-paneli in praktično že obsojeno enajsterico Brega. B. R. priložnost v prvem delu igre. Race je skušal ukaniti Babudra, kar pa mu ni uspelo. Tehnično boljša Zarja igra enostavnejši in zato koristnejši nogomet. Ekipi se pozna trenerjeva roka. Trener je namreč znal dobro izkoristiti sposobnosti domačih nogometašev. ki so tehnično nadarjeni, poleg tega pa tudi zelo mladi. (Nadaljevanje na K. strani) t * i , % -, 1-ÈìtàMmÈM § 3t: ' «fpf ff Jlfk Il », jj 5 H »t ^ |pg 3. AL: tudi Baxter je okusil na lastni koži odločnost Prim orčevega napada iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimuiuiitniuiii,,,i,„i„n,imii,umil,iml„mMIIrinil„ll,l)millnMI,lllimmillin|||||m||||m|||||u||umi|1|lu||||Hl SMUČANJE V ADELBODNU Jutri ob 20. uri *• bo v Trstu, Ul. Cappa 9 saltai odbor ZSŠDI. Odborniki so vab-liani, da sa udalažijo seje. Ob 20.30 pa bo posvet predstavnikov društev, ki gojijo odbojko. Gustav Thoni zmagovalec veleslaloma Piero Gros spet prvi na lestvici za SP Kar štirje italijanski tekmovalci so se uvrstili na prvih pet mest ADELBODEN, 21. — Italijanski smučarji so na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v Adelbod-nu zopet dosegli velik uspeh. Ne le, da je zmagal Gustav Thòni (z velikim naskokom) in so se kar štirje «azzurri» uvrstili med prvo peterico, ampak je tudi Piero Gros (z 20 danes osvojenimi točkami) zopet zasedel prvo mesto na lestvici za svetovni pokal. To je bila prva letošnja zmaga Thbnija v tekmovanju za svetovni pokal. Lestvica današnjega veleslaloma: 1. Gustav Thoni (It.) 2’22”06 2. Piero Gros (It.) 2’23”67 3. Hans Hinterseer (Av.) 2’24”10 4. Ervvin Stricker (It.) 2’24”53 5. Helmuth Schmalzl (It.) 2’25”25 6. Engelhard Pargatzi (Švi.) 2'26’’07 7. David Zwilling (Av.) 2’26’’40 8. Josef Fediti (Av.) 2’26”47 9. Max Rieger (ZRN) 2’26”87 10. Fausto Radici (It.) 2’26’’90 11. Herbert Plank (It.) 2'27”34 14. Tino Pietrogiovanna (It.) 2’27”75 Lestvica za SP je po tem tekmovanju taka: 1. Piero Gros (It.) 120 2. Roland Collombin (Švi.) 115 3. Franz Klanuner (Av.) 114 4. David Zwilling (Av.) 95 5. Erwin Stricker (It.) 89 6. Hans Hinterseer (Av.) 87 7. Gustav Thbni (It.) 80 8. Christian Neureuther (ZRN) 65 9 Reinhard Tritscher (Av.) 59 10. Herbert Plank (It.) 55 11. Helmuth Schmalzl (It.) 51 12. Radici (It.), Grissman (Av.) in Russi (Švi.) 40 * * • WENGEN, 21. — Zahodni Nemec Neureuther je zmagal včeraj v Wengnu na mednarodnem smučarskem tekmovanju za SP v slalomu. Lestvica je bila taka: 1. Neureuther (ZRN) 92"23 2. Radici (It.) 92”28 3. Zwilling (Av.) 93” 4. Cochran (ZDA) 93”30 5. Tresch (švi.) 93”58 » • * LA FOUX D’ALLOS. 21. - Včeraj je v tem kraju v moškem smuku za EP zmagal Avstrijec Loidl, pred svojim rojakom Witt-Dorrin-gom in še drugimi tremi Avstrijci. Lestvica za EP je po tem tekmovanju taka: 1. Femandez-Ochoa (šp.) 2. Witt-Dorring (Av.) 3. Alsen (Av.) 64 40 26 Po sobotnem sklepu v Ljubljani Slovenija bo imela ločeni zvezi za plavanje in vaterpolo LJUBLJANA, 21. — Slovenska plavalna zveza se je na svojem sobotnem občnem zboru razdelila na dva dela. Odslej bodo vaterpo- listi nastopali v svoji zvezi, ki bo imela sedež v Kranju, predsednik pa bo Mate Becič, plavalci in skakalci pa bodo ostali v Ljubljani (pod predsedstvom J. Jercoga). Kljub ločitvi pa bosta morali obe zvezi tesno sodelovati, saj je plavalnih objektov v Sloveniji malo, precej pa jih je neprimernih za razne nastope. Poleg tega pa bodo morali plavalci in vaterpolisti v teh maloštevilnih bazenih usklajevati urnike, če bodo hoteli razviti svoje delovanje. Medtem ko je večina plavalnih bazenov v upravi turističnih društev, ki ne kažejo pravega razumevanja za vaterpoliste in za plavalce, so na najslabšem skakalci, ki imajo regularne skakalne naprave le na Jesenicah. V zadnjih letih se je izboljšal problem strokovnih kadrov, vandar pa ni zadovoljiv, saj se precej strokovnjakov. ki so se udeležili tečajev na VŠTK, ne izpopolnjuje naprej. To so občutili predvsem plavalci, medtem ko si vaterpolisti precej obetajo od šole vaterpola in od treninga jugoslovanske mladinske reprezentance, ki bo prihodnji mesec v Kranju. SAN JUAN, 21. - V četrtfinalnih srečanjih za izzivalca svetov« nega prvaka je Petrosjan renderai s Portischem, Mecking n* g Korčnojem. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. januarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel g PORI SPORT SPORI V VIŠJIH LIGAH Zenski šesterki Bora in Brega sta se v soboto dobro odrezali Kras je zaradi pomanjkanja odločnosti zopet ostal praznih rok ŽENSKA B LIGA Idei z 10:1. Kras je ostro reagiral rj„_ rnmA ■J.i /io.ic 1 c.in in zmanjšal zaostanek na 6:10, ven-tsor — UMA J.I U4.13, i3.tAldar predvsem «po zaslugi» pristran- 15:13, 15:12) BOR: Bezeljak, Bolčina, Božič, Furlanič, Kalan, Kufersin, Pernarčič, Prašelj, Rauber. OMA: Ferrari, Goina, Puzzer, Detela. Cavalieri, Lucchesi, Tenze, Amedei, Grassi, Pedicchio. V drugem kolu povratnega dela prvenstva je Bor v zelo pomembni tekmi odpravil svojega nasprotnika z zgovornim 3:1 in se s tem maščeval za poraz, ki ga je v prvem delu zabeležil z istim izidom. Tekma je bila za obe ekipi bistvene važnosti: če bi zmagala OMA, bi bil njen obstanek v ligi praktično že zagotovljen, po tem rezultatu pa imata obe tržaški ekipi skoraj enake možnosti za obstanek. Poleg tega je bila tekma tudi prestižnega značaja, kot so pač vsi derbiji. Tekma je privabila na stadion «1. maj» veliko število gledalcev, ki so s svojim navijanjem pripomogli k Borovi zmagi. Igra je bila vseskozi izredno napeta in borbena, kar jasno kaže, tudi razlika v točkah. Igralke obeh ekip so se važnosti srečanja dobro zavedale, zato ni manjkalo učinkovitih akcij na obeh straneh mreže. OMA se nam je v tem srečanju predstavila kot homogena in dobro uigrana ekipa, ki pa proti razigranim borovkam ni mogla zabeležiti več kot častnega poraza. Bor je pa v tem kolu zaigral kot prerojen. Igralke so pozabile na pekoč poraz in na slabo igro prejšnje tekme v Comu ter so stopile na igrišče z velikim zaupanjem v svoje moči in pa s trdno voljo do zmage. Kljub odsotnosti poškodovane Jevnikarjeve so zaigrale kot že dolgo ne. Dober je bil tokrat sprejem prvih žog, ki je omogočal nadaljnjo igro, dobra je bila pa tudi obramba, kjer je Bolčinova opravila nekaj res izrednih posegov. Za to zmago zaslužijo pohvalo vse igralke, posebno priznanje pa gre Nataši Rauberjevi, ki je s preudarno igro na mreži povsem zmedla nasprotnice. Začetek tekme je bil izredno negotovo, saj so se vse igralke zavedale odgovornosti, ki jo nosijo. Boru je uspelo prevzeti pobudo v svoje roke in povesti že z 11:3. Toda v «plavi» vrsti se je tedaj nekaj zataknilo: začel je pešati sprejem žog, tako da je OMA s precejšnjo lahkoto «ujela» svoje nasprotnice, povedla in celo osvojila niz. Od tedaj naprej so pa borovke zaigrale kot znajo in tako po razburljivi in borbeni tekmi zasluženo osvojile tretji par točk. Po tej zmagi so možnosti, da se Bor reši izpada, še velike. Če bodo «plave» nadaljevale s tako samozavestno igro, se jim najhujšega ni treba bati. ^ moška c liga Grandi Motori Trst — Kras 3:1 (15:6, 15:8, 12:15, 16:14) GMT: Godeas, Luisi, Matteucci, Rosolen, Rovatti, Sorgo, Unterwe-ger, Giurgevich, Venturi in Bona. KRAS: Živec, Vesnaver, Zadnik, R in R. Milič, Škrk, Peterlin, Bitežnik in Marušič. SODNIKI: Grillo (Pordenon), Zia-ni in Secchi (oba Trst). V devetem kolu moške odbojkarske C lige je na gostovanju v Trstu šesterka Krasa spet potegnila krajši konec in je obtičala sama na repu lestvice. Krašovci niso v celoti razočarali, vendar pa niso proti Grandi Motori izpolnili pričakovanj. Nasprotnik je bil močan, odličen v napadu in zanesljiv v o-brambi. Kljub temu pa so imeli predstavniki zgoniške občine jepo priložnost, da izsilijo povoljnejši i-zid in mogoče celo zmago, vendar so si malomarno zapravili četrti set, ki so ga že skoraj imeli «pod streho» Čeprav je stanje na lestvici trenutno zelo težko, ima Kras še možnost za rešitev, saj imata po sobotni čisti zmagi Montecchi a nad Cal-dinijem neposredna konkurenta za izpad le dve točki več. Pogoj za ohranitev statusa tretjeligaša pa so vsaj še tri zmage, ki naj bi jih Kras izbojeval s Tissellijem, ki bo prihodnjo soljoto gostoval v Nabrežini, in pa v neposrednih spopadih s Caldinijem in Montecchiom. Kolikor bi ie v enem izmed navedenih srečanj krasovcem spodletelo, bi bila njihova usoda dokončno zapečatena Nadaljnji potek prvenstvenih bojev bo skrajno zanimiv in negotov, krasovci pa upajo da jim bo tudi športna sreča bolj na klonjena kot doslej. Nepričakovano ima Kras še adut več v rokah v borbi za izpad: zaradi prevelikega števila vpoklicanih pod orožje se je trenutno vrnil od vojakov tolkač Ladi Budin, čigar doprinos bi mo ral biti odločilen v preostalih tekmah. Prvi set sobotne tekme je {»tekal v znamenju popolne premoči e-kipe Grandi Motori ki je zaigrala zelo napadalno in učinkovito ter je povsem zmedla naše predstavnike. Šele po vodstvu Tržačanov s 13:1 ja Krasu uspelo omiliti razmerje v točkah. . . ., V drugem setu ni bila slika nič boljša, saj je Grandi Motori pove- skega sodnika niso predstavniki zgoniške občine dosegli več kot častnega poraza v nizu. V tretjem setu je prišlo do preobrata. Krasovi odbojkarji so zaigrali kot prerojeni in so vsilili nasprotniku svojo igro. Pri stanju 6:2 v njihovo korist je sodnik uprizoril pravi «show» in vidno oškodoval «belo-rdeče», kar je krasovce in občinstvo vidno razburilo. Tržačani so tako nadoknadili zamujeno in celo povedli z 12:9. Tedaj pa je Kras z jezo pritisnil in si zasluženo zagotovil niz. Kras je dobro zaigral in prevladoval tudi v četrtem setu. Po vodstvu s 6:1 so predstavniki zgoniške občine pri stanju 14:9 zapravili kar štiri set - žoge. Tržačani so si nezasluženo zagotovili set in končno zmago. Kras je tudi tokrat dokazal, da ima veliko zvestih pristašev, saj je številno predstavništvo njegovih navijačev hrupno navijalo za barve «belo-rdečih». Na žalost pa letos nima velika pristašev med sodniki. Nasprotno: predvsem v sobotnem srečanju je sodnik tako očitno oškodoval Krasovo ekipo, da je zgubila športna tekma vso privlačnost in predvsem verodostojnost. - bs - ŽENSKA C LIGA Breg — Sala Trento 3:0 (15:10, 15:9, 15:12) BREG: Klabjan, Slavec, Hmeljak, M. in D. Kofol, Lovrečič, Olenik, Trenta, Ludvik, Pavletič, Mene-ghetti, Sancin. SALA: Frisinghelli, De Fanti, Eleggi, Angeli, Pagnacco, Torghe-se, Dal Piaz, Perini. SODNIKI: Zorzenon (Gorica), Ber-tocchi in Zacchigna (Trst). V prvenstvu ženske C lige so Brežanke uspešno startale tudi na domačem igrišču in tako osvojile drugi zaporedni par točk. Pred številnim občinstvom so namreč premagale šibko ekipo iz Trenta, kateri pa so vsekakor prepustile preveliko število točk. Ekipa iz Trenta res ni predstavljala prevelike težave tudi za tako nerazpoloženo ekipo, kot so bile Brežanke v soboto. Vendar ima Sala eno ali dve lliiiiiimiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiniTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V 1. MOŠKI ODBOJKARSKI DIVIZIJI Uspešen start Borovega moštva Dom še ni dovolj uigran za tako zahtevne nastope ASFIR — Bor 0:3 (6:15, 3:15, 2:15) ASFIR: Picotti, Rosini, Coceano, Petrucci, G. in E. Testori, Tava-gnutti. BOR: Plesničar, Nadlišek, Vodopivec, E. in B. Kralj, Može, Požar, Kodrič. Neubauer. SODNIK: Ceciliot. Bor je uspešno začel prvenstvo 1. divizije, saj je v Čedadu brez težav pospravil prvi par točk. Borovci so imeli pobudo v svojih rokah od začetka do zaključnega sodnikovega žvižga in domačini se niso nikoli uspešneje upirali premoči slovenskih odbojkarjev. Jasen dokaz za to je dejstvo, da je AS FIR v treh setih zbral le 11 točk, da je samo enkrat vodil in sicer v drugem setu z 1:0 in končno, da je bilo tekme konec ' po samih 45 minutah. «Plavi» tako niso imeli niti možnosti, da bi izpeljali kakšno lepšo akcijo oz. da bi uveljavili hitro igro. O borovcih, ki se letos potegujejo za vrh lestvice, torej ne moremo izreči nobene sodbe, v pričakovanju, da se spoprimejo z močnejšimi moštvi. Priložnost za to pa bo že v soboto, ko bo prišla Boru v goste Are Linea. Mig Dom — Noncello 0:3 (4:15; 10:15; 13:15) DOM: Prinčič, Devetak L, Klanjšček, Mužič, Komel (k), Cijan, Devetak K., Sossou, Jarc, Peric. NONCELLO: Tre (k), Pigozzo, Pezzutti, Da Re, Da Ros, Bello Schober, Zotti, Pizzinatto. SODNIK: Ruggeri Paolo; stranska: Del Degan in Biasiol. Domovci so slabo startali v letošnjem prvenstvu 1. divizije. Prvi set je potekal v premoči gostov, saj so bili domačini v tem setu le gledalci in so zbrali vsega skupaj le štiri pičle točke, V drugem in v tretjem setu, so se domovci prebudili in igra je postala zanimivejša, toda tokrat jim športna sreča ni bila preveč naklonjena. Zadnji set je bil ves čas izenačen in tik pred zaključkom se je odločil v korist gostov, ko so domovci pogrešili nekaj odločilnih žog in si s tem zapravili tudi odločilni set. Kaj lahko povemo o Domu po tej orvi tekmi prvenstva? čeprav se je ekipa pomladila in meniala polovico igralcev smo vendarle pričakovali od «belo-rdečih» več kot so prikazali, sai nasprotnik ni bil ne-nremagliiv. Pripomniti pa je treba, da je bil pri domovcih odsoten dnigi dvigač L. Černič, ki je bistvene važnosti, zlasti pri gradnii igre. Pri domovcih je prišlo tudi na tej tekmi do izraza pomanikanie treninga, zlasti pri nekaterih igralcih in s tem v zvezi seveda tudi uigranost okioe: vsi igralci Doma se morato zavedati, da brez treninga ni mogoče upati na pozitivne rezultate. Prihodnjo tekmo ho Dom odigral v Vidmu v soboto. 26 januarja ob 17. uri. proti ekipi D Pozzo iz Pra-damana. I. K. zmagal s 96:71 (42:26). Lloydovci so vodili skozi celo tekmo in so z Me-neghelom v izredni formi (22 točk) zadali nasprotnikom hud poraz. S to zmago je trenutno Lloyd tretji v lestvici s 16 točkami. C liga — Italsider presenetil V 11. kolu te lige je Italsider v Bergamu premagal celo prvega z lestvice, ekipo Cerler. Čeprav je bil končni izid 59:58 za Italsider, pa je bila zmaga Tržačanov povsem zaslužena. Italsider je z 12 točkami peti na lestvici. Ženska B liga — Julia: prvi uspeh Julia je na domačem igrišču premagala favorita Despar, ki je drugi na lestvici. Tržačanke so zmagale s 63:56. Zaslužena je bila tudi zmaga košarkaric Ginnastice, ki so v Trstu premagale Treviso z 61:41. CMM Darwil pa je po predvidevanju zgubil v Rovigu proti Mirandoli (56:57). b. 1. V B ligi Košarka v Trstu B liga — Lloyd uspešen Proti močni peterki Alpe iz Ber gama je Lloyd v Trstu zasluženo Španija in Jugoslavija. Patriarca klonila proti Brini iz Forlija Brina — Patriarca 77:73 (45:41) PATRIARCA: Pieric 25, Furlani 4, Mauri, Devetag 8, Bruni 21, Soro 7, Marušič 2, Flebus 6. BRINA: Rovati 15, Marisi 23, Ro-setti 4, Tesoro 16, Fabris 4, Succi. Sodnika: Spotti in Brianza iz Milana. V tekmi za drugo mesto je Brina iz Forlija premagala s tesnim rezultatom goriško Patriarco. Tekma je bila na zelo visoki ravni, lahko bi rekli, vredna višje lige. Brina je kljub temu pokazala nekoliko boljšo igro in to predvsem ob koncu tekme, kar ji je pomagalo h konč ni zmagi. NOGOMET PO PORAZU S HAJDUKOM Mladi Jugoslovani potujejo v Las Palmas Hajduk — Jugoslavija 1:0 (0:0) Jugoslovanski mladinski nogometni reprezentanti so v povratni tekmi z mladinci Hajduka doživeli tesen poraz 1:0. Tekma je služila kot zadnja priprava pred odhodom na mednarodni mladinski turnir v Las Palmas, kjer bodo sodelovale še Avstrija, Škotska in Španija. Jugoslovanski mladinci v tej zadnji tekmi niso zadovoljili. Londonski bookmakerji proglašajo za favorita na svetovnem nogometnem prvenstvu reprezentanco Zah. Nemčije s 5:2. Sledijo Brazilija s 7:2, nato Italija s 5:1. Popolnoma oddaljene so druge državne reprezentance, ki se potegujejo za naslov svetovnega prvaka. Četrta je Nizozemska z 12:1. nato Argentina s 14:1, Škotska in Čile s 16:1, Poljska in Urugvaj z 20:1, Bolgarija in Vzh. Nemčija s 25:1, Švedska s 50:1. Na zadnjem mestu z 200:1 so Avstralija, Zaire in Haiti, medtem ko še nista kvotirani dobri igralki, ki pa v taki ekipi ne prideta do izraza. Tekma sama na sebi ni bila zanimiva. Brežanke so v prvih dveh setih odpravile nasprotnice z večjo lahkoto, kot prikazuje rezultat. Gostujoči ekipi ni nikdar uspelo, da bi se uspešno postavila po robu domačinkam. Težave pa so se začele v tretjem nizu. Na obeh straneh smo videli samo zgrešene servise. Kazalo je, da obe ekipi tekmujeta, katera bo zgrešila večje število servisov in v tej «teloni», bi gotovo zmagale Brežanke. Naj omenimo le, da je bilo v tretjem setu potrebnih več kot trideset menjav servisa. Tako slabi igri Bre-žank v sobotni tekmi pa so prav gotovo pripomogle nasprotnice s svojo medlo igro. Dolinčanke so bi le na igrišču popolnoma brez koncentracije in pomagale niso niti številne menjave, ki jih je izvedel trener Jurkič. Dejstvo pa je, da ekipa popolnoma izgubi koncentracijo, če igra proti šibki ekipi. Vendar pa bodo morala dekleta iz dolinske občine tudi paziti, da obdržijo številne navijače, ki jim- ne bodo sledili s takim navdušenjem kot do sedaj, če bodo primorani gledati tako i-gro. Občinstvo vsekakor ni bilo zadovoljno s prikazano igro. Brežanke čaka v soboto huda preizkušnja proti ekipi Corridoni iz Fogliane. Nedvomno bodo morale do-linčanke nekoliko bolj pazljivo igra-tai, ker sodi Corridoni med močnejše ekipe tega prvenstva in m« je lani za las ušlo napredovanje v višjo ligo. Corridoni torej meri letos nedvomno na sam vrh lestvice. V soboto bomo lahko tudi videli kakšne upe lahko polaga Breg v letošnjem prvenstvu v tako pomlajeno postavo. VAM NA SVETOVNEM PRVENSTVU Zahodni Nemci nedosegljivi ST. MORITZ, 21. — Zahodna Nemca Zimmerer in Utschneider sta zmagala na svetovnem prvenstvu v dvosedežnem bobu v St. Moritzu. Njuna zmaga je bila premočna, saj sta dosegla v vseh štirih spustih najboljši čas. Tako sta svoji olimpijski zmagi ter naslovoma svetovnega prvaka iz let 1972 in 1973 dodala še letošnjega. Njun uspeh je dopolnila srebrna kolajna, ki sta jo osvojila njuna rojaka Heibi in Ohloaer, 3. pa sta bila Švicarja Luedi in Haeseli. Nato so sledile posadke Švica 2, 5. je bila Avstrija 1, 6. Avstrija 2, 7. Italija 2, 8. Italija 1, 9. Francija 1, 10. Francija 2, itd. Italijanski tekmovalci so se odrezali precej slabo in zdaj lahko računajo le še na «revanžo» na SP v štirisedežnem bobu, ki bo na sporedu čez nekaj dni. Bor —POM: Robert Klobas v borbi za žogo z dvema nasprotnikoma ZARADI POMANJKANJA SNEGA «Zlato lisico» prenesli iz Maribora v Badgastein Na sporedu bo v torek - Wenzlova poškodovana BADGASTEIN, 21. — Zaradi pomanjkanja snega so morali odpovedati tekmovanje «Zlata lisica» v veleslalomu za svetovno žensko prvenstvo, ki bi moralo biti v soboto na Pohorju pri Mariboru. Danes pa so odločili, da se bo veleslalom odvijal v petek (in ne v soboto, kot bi moral biti) v Badgasteinu. Prvi starti bedo ob 12. uri. Komite za svetovni pokal pa bo moral še odločiti, če bodo to tekmovanje vključili v spored nastopov za svetovni pokal, ali pa ga bodo opravili le kot nastop FIS. * * • Danes je na treningih na progi v tem avstrijskem smučarskem centru prišlo do vrste nesreč. Pri treningu za smuk, ki bo v sredo, ter za slalom (v četrtek) se je ponesrečilo precej smučark. Najhuje se je pri padcu med spustom na ledeni progi z Graukogla ponesrečila Ranni Wen-zel, nato pa še nekatere avstrijske smučarke, ki ne bodo mogle nastopiti na tekmovanju za svetovni pokal. Dve zlati kolajni za italijanske sani RASUN, 21. — Na evropskem prvenstvu v sankanju za mladince so dosegli največ uspeha reprezentanti Italije. Zmagali so namreč med mladinci in mladinkami (posamezniki), kjer so osvojili tudi dve drugi in eno tretje mesto, med dvojicami pa je prvo mesto pripadlo Avstriji. ■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiM>aiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiil ITALIJANSKI POKAL Jutri na sporedu dve zanimivi tekmi MILAN, 21. — Italijanska nogometna zveza je potrdila koledar srečanj za italijanski nogometni pokal, ki bodo v sredo: Atalanta — Bologna in Milan Inter v A skupini ter Cesena — Palermo in Lazio — Juventus v B skupini. Izstopata predvsem dve srečanji in sicer milanski derbi ter dvoboj med prvima dvema v italijanskem nogometnem prvenstvu. V sredo bo na sporedu drugo kolo turnirja, potem ko je v prvem prišlo do nekaterih presenečenj, predvsem kar se tiče Juventusa, ki je zgubil v Palermu. Po prvem kolu sta lestvici naslednji: A skupina — Inter in Bologna 2, Milan in Atalanta O. B skupina: Palermo in Cesena 2, Lazio in Juventus O. SANKANJE KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Drugi polčas usoden za ekipo Bora Napet derbi med Kontovelom in Borom - Mlada ekipa «plavih» zasluženo odpravila Italsider - Polet nepričakovano klonil Ricreatorijem PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — POM 64:80 ( 38:40) BOR: Koren 16, Barazzutti, Kralj 11, Klobas 23, Fabjan 10, Hrvatič, Pertot 2, Kapič 2, Vatovec, Ražem. POM TRŽIČ: Misciali 11, Zuccon 23, Bianco, Ardessi 3, Marighi, Davanzo 13, Bobig 8, Furioso 16. Cacci, Soranzo 6. SODNIKA: Fegac in Vitri iz Trsta. PROSTI METI: Bor 8:20, POM 14 na 30. PET OSEBNIH NAPAK: Kralj (57:73) in Hrvatič (57:73). Še en poraz, sicer predviden. Borove peterke. Tudi tokrat je bi! za «plave» usoden drugi polčas, saj so bili v prvem delu tekme naši košarkarji povsem enakovredni gostom. Srečanje je bilo v tem delu izenačeno in tehnično na zadovoljivi ravni. Obe ekipi sta začeli z napadalno obrambo mož - moža. Nato pa so gostje prešli v cono. Obe ekipi sta pokazali točen met na koš tudi zato, ker sta moštvi nekoliko popustili v obrambi. V drugem polčasu pa se je borovcem pri stanju 54:55 zataknilo. Celih pet minut niso mogli do koša, gostje pa so s hitrimi proti- •immiiiiiiiiMiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiiiii SMUČARSKI SKOKI V CORTINI Odlično četrto mesto Mesca Zmagal je Švicar Schmid CORTINA D’AMPEZZO, 21. - Jugoslovanski skakalec Marjan Mesec je na mednarodnem tekmovanju v Gortini dosegel zelo dober uspeh. Med 60 skakalci iz desetih držav je osvojil odlično četrto mesto. Njegov uspeh je dopolnil s petim mestom Demšar. Italijanski skakalci so se uvrstili na zadnja mesta lestvice. Rezultati: 1. Schmid (Švi.) 241 (84,5-84) 2. Wanner (Av.) 220,3 (79-81) 3. Pirotkov (SZ) 214,5 (73,5-81) 4. Mesec (Jug.) 207,7 (76-78) 5. Demšar (Jug.) 205,9 (75,5-78) * * * Jugoslovanska skakalca Jurman in Dolhar sta se vrnila s smučarske skakalne turneje na Japonskem. Na veliki olimpijski skakalnici v Sapporu je Jurman dosegel zelo dober uspeh, saj se je za Ka-sajo in Itagakijem uvrstil na 3. mesto ter je med drugimi premagal tudi Avstrijca Bachlerja. V prijateljski tekmi naraščajnikov Dom premagal ekipo Ardite Dom — Ardita 50:40 DOM: Dornik 12, Marušič, Terčič 4, Kont 4, Mučič 14, čubej 16, Tomaži, Semolič, Rener. ARDITA: Ferrara 19, Paparazzo, Stabile 4, Culot, Rossi 7, Caligaris deset.’ ^ r, j PROSTI METI: Dom 6:12; Ardi ta 4:10. V torek popoldne sta se pomerili košarkarski naraščajniški ekipi Doma ter, Ardite. Pred tekmo je v Domovih vrstah vladal velik optimizem. Toda ta je privedel do slabe igre. V začetku igre je Domova postava še kar dobro zaigrala. Po nekaj minutah, igre je že vodila z rezultatom 8:0. V nadaljevanju pa se je začela -opažati raztresenost, zlasti v metih na, koš od blizu. Ardita je izkoristila spodrsljaj slovenske ekipe ter prešla v vodstvo z 18:10. V drugem polčasu so se domovci bolj potrudili, da bi dali čimveč žog v nasprotnikov koš. To jim je tudi uspel* m kmalu je Dom vodil z desetimi točkami. To prednost je obdržal do konca srečanja. Pri Domu so najbolje zaigrali Mučič, Čubej, Kont in Dornik, toda tokrat v manjši meri kot običajno. Lahko rečemo, da so imeli domovci v torek črn dan. Upajmo, da se bodo bolje odrezali v povratnem srečanju. min MLADINSKI NOGOMET Mladinci Campanelle — Gaja Breg — Primorje Naraščajniki Breg — Union 1:1 2:0 RIO DE JANEIRO, 21. - Na turneji po Južni Ameriki je sarajev- napadi povečali svojo prednost na 70:54. Razliko 16 točk so nato obdržali vse do konca tekme. V Borovih vrstah je zadovoljivo igral Robi Klobas, ki se ie zeli potrudil in je bil s 23 koši tudi najboljši Borov strelec. Zanesljivo je zaigral tudi Koren. NARAŠČAJNIKI Kontovel — Bor 74:71 (40:36) BOR: Bruno Furlan 30, Race 6, Udovič 25, Čok 4, Koren, Maz-zucca 6, Trevisan, Dovgan, Bufon, Mpcpcnpl KONTOVEL: Klavdij Starc 26, Bukavec 6, Regent, Perini 2, Ivo Starc 12, Čuk 5, Ban, Ivo Nabergoj 22, Ukmar 7, Aleksander Nabergoj. SODNIK: Festini iz Trsta. PROSTI METI: Bor 4:12, Konto vel 4:8. PET OSEBNIH NAPAK: nihče. Derbi med Borom in Kontovelom je povsem zadovoljil navijače obeh ekip. Zmagal je sicer po predvidevanju Kontovel, ki je že v prvi tekmi odpravil borovce z 90:33, nihče pa ni pričakoval od strani «plavih» tako močnega odpora. Že iz uvodnih potez je bilo namreč jasno, da borovci ne bodo igrali podrejene vloge. Bili so stalno za petami gostom, med katerimi sta bila Ivo Nabergoj in Klavdij Starc skoraj neustavljiva. Na nasprotni strani pa sta Bruno Furlan in Andrej Udovič delala Kontovelcem največ preglavic. Srečanje je bilo zanimivo, tehnično na zadovoljivi ravni, kot tudi zgovorno kaže izid- (74:71). Tekma je postala v poslednjih minutah skoraj dramatična. Kontovel je povedel s 70:65. Bila je to 18-minuta igre. Borovci pa niso popustili in so zmanjšali razliko na 69:70. Kontovel je ponovnp povedel z I. Nabergojem in K. Starcem na 74:70. F. Mazzucca je imel na razpolago dva prosta meta: zgrešil pa je oba. V zadnji minuti je B. Furlan zmanjšal izid na 71:74. S tem je bilo tekme konec. Nedvomno je bil to lep derbi, ki je pokazal, da obe naši društvi lahko računata na zadovoljiv naraščaj. PRVENSTVO «POMLAD» Bor — Italsider 61:56 ( 37:30) BOR: Žerjal 23, Ražem 14, Siega 7, Bruno Furlan 8, Ciuffi, Perko, Mazzucca, Parovel 1, Volk 8, Renato Furlan. PROSTI METI: 3:16. Po zmagi proti Poletu so borovci včeraj dosegli tretji par točk v tem prvenstvu na račun močne peterke Italsidra. Borovci so zasluženo zmagah, ker so skozi vso tekmo igrali zbrano in odločno, tudi tedaj, ko so nasprotniki povedli s tremi točkami. Peter Žerial je do bro vodil svojo ekipo in je tudi krepko pripomogel k uspehu, saj je bil s 23 točkami najboljši strelec tekme. Ražem, Siega in Bruno Furlan so zadovoljili v obrambi. Volk pa je v odločilnih trenutkih dosegel dva pomembna koša. Zmagala je torej ekipa, kar je tudi najlepše zadoščenje za to pomembno zmago in osvojeni točki sta pripomogli Boru, da se je pomaknil proti sredini lestvice. Ricreatori — Polet 76:23 (44:9) POLET: Taučer 4, Kalin, Marko Sosič 14, Andolšek 2, Danev. Fer Poletovci so z nepričakovano visoko razliko zgubili tekmo proti Ricreatoriju. Poraz preseneča, kajti naši košarkarji so v prvem srečanju premagali to moštvo in torej nihče ni pričakoval takega spodrsljaja. Za poraz pa imajo Openci tudi opravičilo. Srečanje se je namreč začelo ob 15. uri, v soboto. Večina igralcev je pozno končala šolski pouk in je tako morala kar iz šole fia opensko igrišče. Poletov center Ivan Škabar pa je celo z zamudo prišel na tekmo. Škabar je namreč iz Repna. Vse to je gotovo negativno vplivalo na Poletov nastop, v katerem so naši košarkarji odpovedali predvsem v obrambi. b. 1. KEGLJANJE GRADEC, 21. — V Gradcu je bilo v soboto in nedeljo 24. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. V tekmovanju v bližanju in zbijanju je zmagal Nemec Weber s 103 točkami, medtem ko je bil najboljši Jugoslovan Mihael Smolej deseti z 78 točkami. V metih na daljavo je zmaga tudi pripadla zahodnemu Nemcu Ziegelgruberju. tltllllllllllllllllUIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIimilllllllll Vesna zapravila priložnost (Nadaljevanje s 5. strani) Bologna — Milan 1 Fiorentina — Juventus 1 Foggia — Lazio 2 Genoa — Verona 1 Inter — Cagliari 2 L. Vicenza — Sampdoria X Roma — Cesena 1 Torino — Napoli X Bari — Brescia 1 Catanzaro — Palermo X Perugia — Como 2 Triestina — Padova 1 Turris — Trapani 1 KVOTE 13 — 20.010.200 lir 12 — 537.000 lir pillili Jllllll i 1 1. - ski nogometni prvoligaš Željezničar luga 1, Valter Sosič 2, Škabar, zgubil proti Flamengu s 3:1, PROSTI METI: 3:10. 1. Klop 2. Montain Storm 1. Garoio 2. Esperito 1. Desiderio 2. Montetrusco 1. Pompasc 2. Michelozzo 1. Tivoli 2. Quizzano 1. Ceraciaro 2. Cacito KVOTE 12 - 2.155.936 lir 11 — 114.400 lir 10 — 11.900 lir 3. - 4. - 5. — 6. — X X X 2 2 X 1 2 1 X 1 1 LOS ANGELES, 21. - Na kvalifikacijskem teniškem turnirju v Los Angelesu je Mariborčanka Mirjana Jaušovčeva premagala svoji nasprotnici Bostromovo in Haasovo (6:4, 6:2 in 6:3, 6:3) ter se uvrstila v glavni del turnirja. Pred tem nastopom je bila mlada Mirjana izločena na turnirju v San Franciscu. kjer je naletela na odlično Američanko Kingovo. Naj omenimo Ražma ter Darja Marca. Breg pa je tokrat kljub slabi formi večine igralcev znal enakovredno odgovoriti in je s požrtvovalnostjo nadoknadil marsikatero tehnično hibo. Kronika tekme je bila dokaj skromna. Nogometaši obeh ekip so v glavnem osredotočili igro na sredini igrišča. Obrambi sta vedno nad-krilili nasprotna napada. Enaka slika se je ponovila tudi v drugem polčasu, toda Zarji je v tem delu tekme le uspelo priti v vodstvo. To se je posrečilo v 16. min. Branku Grgiču, ki je od daleč močno streljal in dosegel lep gol. Do konca tekme se izid ni spremenil in Zarja je odnesla dve zelo pomembni točki. Za Zarjo je tokrat prvič nastanil mladi vratar Tasso, ki je zadovoljivo odigral svojo vlogo. RAAL Muggesana — Primorje 2:0 (2:0) MUGGESANA: Detela, Stefanini, Cafueri, Varin, Dudine, Borroni, Pugliese, Giovannini, Stradi, Rupini (po 59. min. Riva), Dilich. 12 Co-slovich. vRIMORJE: Štoka (po 62. min. L. Bukavec), Visintin, Bezin (po 45. min. Milič), V. Bukavec, Vatta, To-mizza, Barnaba, Barbiani, Bolcich, Drioli, Husu. Strelca: v 13. min. Pugliese, v 15. min. Stradi. Koti: 6:2. Gledalcev: 300. Miljčani so že od vsega začetka pritisnili ter začeli napadati. To je zmedlo Prosečane, ki se niso znašli na blatnem igrišču. Če k temu dodamo še kopico napak proseške o-brambe, postane vodstvo Maggesane z 2:0 že po 15 minutah povsem razumljivo. «Rdeče-rumeni» so poskusili odgovoriti na napade nasprotnikov, zaradi neorganizirane igre na sredini igrišča ter izredne neučinkovitosti napadalne vrste pa jim to ni uspelo. V drugem polčasu je Barbiani prevzel vlogo prostega branilca, medtem ko je Milič zamenjal statičnega Bezina v upanju, da bi pripomogel k boljšemu zaključevanju akcij. S tema spremembama je zaigrala obramba res nekoliko bolje, napad pa je ostal še vedno neuspešen. Omeniti moramo še, da se je sredi drugega polčasa poškodoval vratar Štoka. Zamenjal ga je Lu-čano Bukavec, ki je v dveh primerih mojstrsko rešil lastna vrata in ga zato lahko ocenimo za najboljšega med Prosečani. Nedeljska tekma je bila brez dvoma najslabši nastop Primorja na letošnjem prvenstvu. Obramba je povsem odpovedala. Branilci so puščali preveč prostati nasprotnikom, medtem ko so bili v kazenskem prostoru neodločni. Prav zato je bilo poznati odsotnost domačina Trampuža, ki bi prišel ob takih pogojih igranja zelo do izraza. Igra krilcev je bila nekoordinirana, zato so i-meli Miljčani stalno pobudo na sredini igrišča. O neučinkovitosti napada nam zgovorno priča podatek, da so «rdeče-rumeni» samo enkrat nevarno streljali proti vratom Milj-čanom in še ta strel je izvedel krilec Barbiani. M. K.