Prirodepisno-nateroznanske potfe.
Cvetice.
Ali je vidite, nežne in ljubke cvetice v njihovej krasoti in miloti ? Kako iepe in različne iinajo barve, kako prijetno id krepčalno debtč in kako icžno in prpfindno so sestavljeni vsi ujiboTi dpli. Zares so cvetice najveeji kras in lapota rrtotn, traTnikoin in poljti! .Intranja risa je bucli in oživlja. pridne žebelite priSttm^ ra a nabimjo Rlaščiee ix ojvU, t«4i v«stli otaoev j« ttgaj« in si delajo šopke in -vence. I nu, naj je le trgajo, saj je Bog cvetice ustvaril nam v vesfilje.
Na «rta cTtiticeaejemo: na polju pa sama rastejo. Iinamo pomlftdanjske, poletne in jesenske eretice; a tndi po zimi cvet6 nekatere rastline, ako je irimi varajemo.
.lodva s pomladi sneg skopni in oiile-2p, nže se prikažgo lepi beli zvonfki.
Vsak nov dau v pomlaili nain prinese novih cvetic. Z hnlimi zvončki in nunenimi trobenticami pridejo tudi sinje vijoiice, mmuno kalužnice in boli-časte veternicft; po vrtph vidimo tujipe, hiacinLe in ritmene vijolice (Sebpuik). Pozneje se nam prikažejo po senčnatih goždih prijetno dfihte^i dragoljubci (Smarijnie«), po polju lepe trobamto sirotice ali mačehe, ob robu hladnega potoka siuje potočnice, m«i žitnimi bilkami prclepe plavičice in po vrtih bcJe lilijo, rože, pisaai klin6ki in dišeSa reseda. V joseui nas ražveaeljuji-jo ru-men« soluuaice, prelepo georginke in razJično-barvate astre. Kdo more sešteti Tse cretice, ki jih je Ijubi Bog tratvaril nam na veselje.
Nekatere cvetioe- nas ra»vea*ljiijejo s svojo lepo banro, droge s svojo prijetno vonjavo, zopet druge z obojim skupaj. Vsn naoi kažejo, kako ne-skon6no tuoder iu dober je Ijubi Bog, kateri za vsako oajmanjSo stvarco skrbi in jo tako ljubeznjivo obdaruje.