cena 400 dinarjev številka 22(928)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 2. junija 1988
Podelili nagrade mladim raziskovalcem
Na Centru srednjih šol so tudi letos v tednu mladosti in ob dnevih Centra srednjih šol pripravili predstavitev raziskovalnih nalog Mladih raziskovalcev za razvoj občine Velenje. Letos je bilo pripravljenih 33 nalog, kar je precejšnje število in dokaz, da mladi radi sodelujejo v tem očitno vedno bolj
popularnem gibanju. Posebej spodbudno pa je tudi to, da so bile naloge dobre in daje ocenjevalna komisija 8 nalog razvrstila v kategorijo vrhunski dosežek. Svečana podelitev nagrad in priznanj učencem in njihovim mentorjem je bila prejšnji petek.
Izvršni svet
Odlok je treba dopolniti in uskladiti
Osrednjo pozornost so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na seji, bila je prejšnjo sredo, namenili osnutku odloka o ureditvenem načrtu Velenjski grad — grajski hrib — območje skakalnic. Temu vprašanju so sicer namenili precej časa že pred razgrnitvijo zazidalnega načrta. Kot so ugotavljali tokrat, javna razprava ni dala kakovostnih pripomb nanj, razen kulturne skupnosti Velenje in Zavoda za spomeniško varstvo Celje. Zal sta bili ti-pripombi brez pobud o ustrezni rešitvi. Člani izvršnega sveta so ob tem opozorili na delno neusklajenost omenjenega zazidalnega načrta s srednjeročnim prostorskim planom občine Velenje, ki predvideva kompleksno ureditev zazidalnega območja Grajski hrib.
Omenjeni zazidalni načrt pa predvideva le ureditev dela tega področja. Ob izdelavi izvedbenega projekta smučarsko-skakalnega centra je zato treba upoštevati in uskladiti smiselne pripombe, ki izhajajo iz soglasij ter mnenj, izoblikovanih v javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta. Izvršni svet naj bi slednjega izdelal do IS. junija. O odloku ureditvenega načrta Velenjski grad — grajski hrib — območje skakalnic naj bi se sedaj izrekli delegati zborov skupščine občine Velenje, ki naj bi ga zaradi znanih dejstev sprejeli po hitrem postopku.
Mesto Titovo Velenje do sedaj ni izkoriščalo primarne energije zemeljskega plina kljub dejstvu, da poteka magistralni plinovod
R 24DN 200 Podlog—Ravne v neposredni bližini. S procesom modernizacije proizvodnje v Go-renjevih Gospodinjskih aparatih, se je pojavila potreba po dolgoročni oskrbi industrijskega kompleksa z zemeljskim plinom. Člani izvršnega sveta so ob obravnavi lokacijskega načrta plinovoda »Gorenje« pozdravili prizadevanja za izrabo te primarne energije, saj ponuja tudi dolgoročno možnost priključitve na plinovod samo mesto in tudi vse morebitne porabnike do vasi Gorenje in Mozirja.
Na dnevnem redu pa so imeli člani še predlog odredbe o določitvi najvišjih ravni cen stanarin in osnovnih komunalnih dejavnosti. Od l. junija dalje so te v globalu višje do 35 odstotkov.
OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Srečanje mladih delavcev šolskih hranilnic
Konec prejšnjega tedna so se na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki srečali mladi delavci in mentorji šolskih hranilnic velenjske ter mozirske občine. Ob tej priložnosti se je 17 mentorjev sešlo na delovni sestanek o delu v prihodnjem šolskem
V nedeljo v Zavodnjah
Ustanovitev ekološkega
društva
V nedeljo, 5. junija bo ob 10. uri pri kmetu Predneku v Zavodnjah ustanovni občni zbor Šaleškega ekološkega društva, Zveza za varstvo okolja Slovenije pa bo na istem mestu počastila tudi svetovni dan varstva okolja. Pričakuje se prihod Janeza Stanovnika. Pričakuje se prihod vas, prebivalcev Šaleške doline, ki vam ni vseeno, kaj se bo v prihodnje dogajalo z naravo in ljudmi.
(več na 4. strani)
Mi smo za modeI ^
H
letu, 75 mladih delavcev šolskih hranilnic pa risalo in slikalo na keramiko. Kulturni program so
vsem udeležencem srečanja pripravili učenci šmarške osnovne šole.
Mladi bančni delavci pri ustvarjanju
Hkrati s tem pa so člani izvršnega sveta delovni skupnosti sis gospodarskih dejavnosti predlagali, da v najkrajšem možnem času pripravi predlog zbiranja sredstev kot sistemski vir za izvajanje obnove starega mestnega jedra Starega Velenja.
Posvet sindikalnih aktivistov
Strategija inovacijske družbe
V soboto, 4. junija, bo v Topolšici sindikalni posvet. Zbrali se bodo predsedniki sindikalnih organizacij, člani občinskega sindikalnega sveta ter člani odborov za inventivno dejavnost pri OS ZSS Velenje in Občinski raziskovalni skupnosti.
O uresničevanju strategije inovacijske družbe bo spregovoril dr. Matjaž Mulej, aktualne druž-beno-politične razmere v naši družbi bo orisal Marjan Orožen, stališča RS ZSS o razvijanju in utrjevanju organizacijske in akcijske usposobljenosti Zveze sindikatov Slovenije bosta podala Ivan Kramer in Franc Hribar, predstavnik velenjskega izvršnega sveta pa bo spregovoril o uresničevanju ekonomske politike v letošnjem letu po znamenitem 15. maju.
Seveda bodo na tem posvetu pozornost namenili tudi aktualnim zadevam, med njimi programu zagotavljanja socialne varnosti.	(mkp)
Občina Velenje
Industrijska proizvodnja upadla
V Sloveniji beležimo vse od lanskega aprila padec industrijske proizvodnje. Prejšnji mesec je bila ta že za dobrih 6 odstotkov pod lanskim aprilskim nivojem.
V občini Velenje smo ves ta čas beležili spodbudnejše rezultate, saj nam je proizvodnja sicer
skromno, pa vendar konstantno naraščala. Tudi za letošnje četrtletje je to veljalo, vendar pa aprila ni bilo več tako. Industrijska proizvodnja je namreč v aprilu, če jo primerjamo z marcem, upadla kar za skoraj 20 odstotkov, vendar pa je dosežena višina še vedno 4,6 odstotkov višja od dosežene aprila lani.
Če primerjamo ustvarjeno proizvodnjo prvih štirih mesecev z enakim obdobjem lani, ugotovimo, da dosega kovinsko predelovalna industrija le slabih 75 odstotkov lanske višine, proizvodnja tekstilne konfekcije 87 odstotkov, elektrogospodarstvo pa 86,3 odstotka. Proizvodnja gradbenega materiala je približno na lanskoletni višini, malenkost višja je proizvodnja premoga ter usnja in krzna. Precej, skoraj za četrtino, je bila presežena proizvodnja električnih strojev in aparatov, še bolj, za 44 odstotkov, proizvodnja plastičnih mas. Najbolj pa je svojo proizvodnjo presegla industrija, ki beleži kar indeks 199,9.
Tudi kazalci o višini zalog so v mesecu aprilu manj ugodni kot v predhodnem obdobju. Zaloge gotovih izdelkov so se namreč v občini Velenje povečale v pri-
merjavi z marcem za skoraj 40 odstotkov, višje pa so tudi v primerjavi z lanskim aprilom in sicer za nekaj manj kot 27 odstotkov. Skupne zaloge pa so kljub temu nižje od lanskih in sicer predvsem zaradi manjših zalog sredstev za delo in drugega blaga.
Za prve mesece letošnjega leta so značilna silno skromna investicijska vlaganja v gospodarstvu. Tudi v aprilu ni bilo drugače. Skupno smo namenili v občini v obdobju do konca aprila za investicije dobrih 24 milijard dinarjev. Struktura vlaganj se je močno spremenila in sicer v korist negospodarskih naložb. Te predstavljajo letos skoraj 27 odstotkov vseh investicij, lani je znašal ta delež le 8 odstotkov.
Pa se ustavimo še pri osebnih dohodkih. V gospodarstvu občine je znašala povprečna plača za marec nekaj več kot 529 tisočakov, v negospodarstvu pa 556 tisoč dinarjev. V primerjavi s prvim četrtletjem lani, so se letos povečali osebni dohodki v gospodarstvu za 123,3 odstotke, v negospodarstvu pa za 124,1 odstotek. V tem obdobju so poskočile cene življenjskih potrebščin mnogo bolj, tako da so nam realni osebni dohodki spet precej upadli, kar za dobrih 16 odstotkov.	M. Zakošek
Predsedstvo 0K ZKS Velenje o komunalno stanovanjskem gospodarstvu
Kako do pravih vzrokov?
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva OK ZKS Velenje spregovorili predvsem o delovanju komunalno stanovanjskega gospodarstva v občini oziroma o pripravljeni analizi, ki smo jo že objavili tudi v Našem času. Menili so, da analiza sicer nakazuje nekatere nedorečenosti s katerimi se otepamo na tem področju, je pa marsikdaj vseeno premalo konkretna, posebno še pri iskanju temeljnih vzrokov, ki povzročajo motnje v delovanju tega gospodarstva. Pri tem so opozorili tudi na nelogično in nesprejemljivo zaostajanje na področju cenovne politike v komunalnem gospodarstvu, ki siromaši predvsem njegovo materialno osnovo in seveda tako sčasoma tudi kakovost storitev. Menili so, da je potrebno dovolj jasno opredeliti
do kod sežejo naše možnosti in temu prilagoditi tudi razvoj tega gospodarstva. Zato je na tem področju potrebno zagotoviti večjo odgovornost Skupščine in Izvršnega sveta. Menili so tudi, da bi slednji, predno je poslal to gradivo v javno razpravo, do njega moral zavzeti ustrezno stališče in tega podati s predloženim gradivom.
Na dnevnem redu je bilo še mnenje komisije, ki naj bi ugotovila politično odgovornost za neuspeli referendum v Rdeči dvorani, vendar ta svoje delo še ni sklenila. Podprli pa so usmeritve komunistov v EKO, kjer tudi ugotavljajo politično odgovornost nekaterih svojih nekdanjih, pa tudi sedanjih sodelavcev, za neustrezno poslovanje v preteklosti.	(bc)
Seminar ZK v Kumrovcu 0 aktualnih nalogah
Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Velenje bo pripravil to soboto celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije Velenje. Na seminarju, ki bo v prostorih politične šole Josip
Broz Tito v Kumrovcu, bodo govorili predvsem o aktualnih nalogah pri uresničevanju sprejetih programskih usmeritev.
Na dopoldanskem plenarnem delu seminarja, ki bo potekal skupaj z mozirskimi komunisti, bo podal član predsedstva CK ZK Slovenije najaktualnejše informacije in naloge, ki izhajajo iz usmeritev sprejetih na konferencah Zveze komunistov.
Sledilo bo delo po skupinah, kjer se bodo konkretno dogovorili za uresničevanje operativnih nalog, ki izhajajo iz programske seje občinske konference. Predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta ter člani predsedstva bodo nato predstavili komunistom program razvoja in aktualne naloge v občini, seminar pa bodo sklenili z razgovorom — medsebojno izmenjavo izkušenj pri delu v osnovnih organizacijah.
(mz)
Padalci, olimpijska zastava, šopki cvetja, petsto mladih tekmovalcev, nekaj tisoč osnovnošolcev, starši, učitelji, veliko dobrih rezultatov, prelep sončen dan, radost vsepovsod. Takšen je bil dan mladosti na stadionu ob velenjskem jezeru — na 8. pionirski olimpiadi.
Podrobno o rezultatih na 12. strani.
II Ji
2. stran * nas cas
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	2. junija 1988
CELJSKO OBMOČJE 0 CELJSKO
Rogla skozi vse leto
Na Rogli naj bi skupno uredili okoli tri tisoč ležišč — zdaj jih je le nekaj nad tisoč. Še letos 200 do 300 novih.
Čeprav so za Velenjčane smučišča na Golteh bliže, se jih vendarle že tudi zdaj precej odpravlja tudi na Roglo — na naš gotovo najhitreje se razvijajoči turistično rekreacijski center. Ta center raste iz »trmoglavosti« zreških kovačev, ki (kot pravijo) morajo pri razvoju turizma biti boj celo s sedežem svoje občine — Slovenskimi Konjicami. Hkrati pa je to center, ki kaže uspešnost izvozne naravnanosti zreškega Uniorja. Postavili so ga namreč iz akumulacije in to tiste, ki so jo iztržili s prodajo na tujih trgih. Unior namreč sodi med organizacije, ki s svojimi kakovostnimi izdelki dosega na tujih trgih višje cene kot doma — v najslabšem primeru pa enake. In če zapišemo še to, da izvaža kar 60 odstotkov izdelkov, potem to res nekaj pomeni.
In prav s tako akumulacijo so (kot dobršen del Zreč) zgradili tudi rekreacijski center Rogla. No — niso ga še povsem zgradili, saj z razvojem še niso končali. Vlečnih naprav imajo že veliko, mnogo premalo pa prenočišč. Smučišča namreč lahko zdaj sprejmejo že okoli 20 tisoč smučarjev. Unior pa ima za zdaj le 800 ležišč; 300 jih imajo še drugi, pa je vseeno vse skupaj mnogo premalo. Zato pri RTC Unior načrtujejo, da bi uredili skupaj okoli tri tisoč ležišč. Že letos pa naj bi jih dobili še 200 ali celo 300. Za naložbe se tu zanimajo tudi tujci, vendar pa je uresničitev odv,isna od tega, kako se bo zdaj res spremenila naša zakonodaja, ki ureja vlaganja tujcev.
Koncem lanskega leta so na Rogli sklenili pomembno naložbo, saj so postavili veliko športno dvorano, ki omogoča igranje več vrst iger. In ker imajo (eni redkih na taki nadmor-
- Savinjsko-šaleška naveza-
Vsem ne bo lahko
Rogla — posnetek pokaže le neznaten del tega, kar tu že čaka obiskovalce.
ski višini — 1500 metrov) tudi nogometni stadion na prostem in še druga igrišča, seveda resno računajo na to, da bi še bolj kot doslej privabljali na srednjegorske priprave razne športnike. Posebno še, ker jim lahko nudijo še veliko več: tu imajo namreč tudi urejen medico center. Vse skupaj pa seveda tudi omogoča razvoj klimatskega zdravljenja. Kot pravijo strokovnjaki, je klima tu najbolj ugodna za take, ko bolehajo na srcu, pljučih, živcih in tudi za take, ki imajo težave z očmi. To pa pomeni, da Rogla ne bi bila le zimski in smučarski center — njihova želja je, da bi sezono raztegnili na vse leto.
Ves razvoj zdravljenja in turizma pa povezujejo s samimi Zrečami. Že zdaj je to pomembna izhodiščna točka za Roglo, z uvajanjem zdraviliškega turizma pa naj bi se dolina in Rogla še bolj povezala. V Zrečah so namreč odkrili zdravilno vodo, ki ima okoli 33 stopinj Celzija. In to vodo bodo kmalu začeli izkoriščati za zdravljenje.
r-EMONA EKSPRES
Ja veste, stvar ni tako enostavna.1 Tako si mislim, ko berem, in slišim, da želijo tudi v Šaleški dolini ustanoviti svoje ekološko društvo; in ko mi nekateri pravijo. da vsi niso odprtih žepov in denarnic ali žiro računov, da bi jim kaj primaknili, da bi lahko čimbolje izvedli ustanovni občni zbor in zagnali začetno delo.
Ampak veste, s takimi društvi so težave. To niso nekakšni koordinacijski odbori ali sveti pri raznih družbenopolitičnih organizacijah. ki sicer veliko govorijo pa običajno bolj malo naredijo. Začuda se namreč dogaja, da taka ekološka aH varstvo-okoli-ška društva resno delajo. To pa ni več mačji kašelj. Kar poglejmo malo okoli po naši deželi na
južni in vzhodni strani Alp. Pa niti preveč daleč ni treba gledali. Kako so varstveniki zagodli vsem, ki so želeli na Dobrni hitro priti do trgovine'. In česa vsega si ne zmišljujejo v Celju. Tu društvo za varstvo okolja ne vznemirja le delovnih organizacij — nekatere zahteve postavlja celo pred občinski izvršni svet.
Potem, ko so se i' Celju dolga leta vsi lepo spravljali le nad Cinkarno, ki da je sploh in edini in največji onesnaževalec kompletnega okolja, so celjski varstveniki okolja le odprli oči ljudem tudi v tem. da so se malo bolj ozrli tudi proti Emu. Le kdo bi si prej mislil, da jim od tam grozi taka nevarnost. Pa jim — zato je društvo tudi zahtevalo (in
delegati skupščine občine so to potrdili), da dajo pod podoben drobnogled, kot so dali pred leti Cinkarno, zdaj še Emo. Oh vseh raznih drugih pobudah, ki jih dajejo, so zdaj od izvršnega sveta tudi zahtevali, da spremeni odlok o zraku: za začetek naj bi kar po hitrem postopku znižali dovoljeno mejo za vsebnost žvepla, potem še za drugo. Pri tem niso sebični, ampak se opirajo na katastrofalne posledice v okolju na celotnem celjskem območju.
Tako je torej to! In je potem čudno, če jim ponekod ne diši, da hi imeli taka društva. Najmanj. če lahko pričakujejo, da bodo tudi res aktivna. Saj jim lahko še premotijo njihov notranji mir.
(frk)
Srečanje emajlircev Jugoslavije v Strugi
Na 16. kilometru severozahodno od Orhida leži na obali Ohridskega jezera slikovito, po večerih poezije svetovno znano, makedonsko mesto Struga.
Struga je bila gostitelj letošnjega 7. majskega srečanja emajlircev Jugoslavije. ki so se 20. in 21. maja sestali na strokovnem posvetu in pomerili v športnih igrah.
Med številnimi udeleženci tega srečanja so bili tudi delavci športniki sozda Gorenje iz Titovega Velenja. Zbrane športnike, delavce velikih delovnih kolektivov iz vse Jugoslavije, je pozdravil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Goce Traja-novski in ob tem poudaril pomen srečanja delavcev iz vse Jugoslavije,
predstavil gospodarski položaj in razvojne napore Slruge ter radost, da so prav njeni žitelji gostitelji te manifestacije mladosti in športa.
Na lo so mladi, otroci vrtcev, učen; ci osnovnih šol in srednješolskega centra Niko Nestor ler mešani pevski zbor izvedli splel pesmi in plesov narodov Jugoslavije.
Pred prepolnim štadionom je bila najprej predstavljena 55-članska športna ekipa delavcev Gorenja kot najuspešnejša, ki je korakala na čelu slavnostne povorke športnikov
Častno meslo in na\dušeno ploskanje ob nastopu Gorenja so njegovi športniki povsem opravičili s športnimi uspehi.
Prvo mesto v namiznem tenisu, kegljanju in odbojki sta zasedli obe Go-renjevi ekipi, moška selekcija je bila prva še v šahu in nogometu. Gorenje je bilo ludi ekipni zmagovalec letošnjega 7. majskega srečanja emajlircev Jugoslavije.
D. Založnik
Tekmovali so
gradbinci
Pod geslom — mi znamo graditi — so se v soboto na republiškem tekmovanju v Celju srečali gradbeni delavci. Žal ne moremo z gotovostjo zatrditi, da so merili moči v znanju in spretnosti vsi najboljši, saj niso nastopili delavci vseh slovenskih gradbenih organizacij; tudi ne gradbinci Vegrada.
V Celju se je tokrat zbralo okoli 200 gradbenih delavcev iz štirinajstih gradbenih organizacij. Pomerili so se v zidanju, tesa-nju, postavljanju zidarskega odra, krivljenju železa, pomerili pa so se tudi vodje žerjavov. Ko so zbrali točke iz vseh petih panog so ugotovili, da so se na domačem terenu najbolje izkazali gradbinci Ingrada. Najboljši so bili tudi v dveh posameznih panogah. Drugo mesto je v skupnem seštevku osvojila ekipa Slovenija ceste — tehnika iz Ljubljane, tretji pa so bili člani Gradbinca iz Kranja.
Najboljši z republiškega tekmovanja se bodo septembra udeležili zveznega tekmovanja gradbenih delavcev v Subotici. V soboto pa so tudi sklenili, da bo 15. republiško tekmovanje gradbenih delavcev prihodnje leto v Mariboru.
Zveza društev upokojencev Velenje
V tednu upokojencev — pester program
Vsako leto so bile vse priredit-tve v »Tednu upokojencev« v občini Velenje zgledno organizirane. Zveza društev upokojencev, ki je organizator vsakoletnih srečanj velenjskih upokojencev, se je skupaj z vsemi društvi upokojencev, trudila, da so tekmovanja in vse ostale prireditve potekale po programu, ki so si ga zastavili v začetku leta. Razveseljivo je tudi to, da se teh rekreati-vno-športnih srečanj vsako leto udeleži vse več upokojencev, to
Utrip dneva mladosti
Člani mašenega pevskega zbora Gorenje so ob dnevu mladosti, 25. maja, zapeli nekaj pesmi delavcem tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika in Štedilniki v Gorenju Gospodinjski aparati.
V času mikroodmora so delavke in delavci popoldanske izmene z zanimanjem prisluhnili zboru.	F. H. J.
pomeni, da »Teden upokojencev« postaja vse bolj množična prireditev.
Letos bo »Teden upokojencev« od 20. do 25. junija, sodelovala pa bodo vsa društva upokojencev Velenja s svojimi športnimi sekcijami. Prav tako bodo društva nosilci posameznih tekmovanj, oziroma srečanj. V organizaciji društva Titovo Velenje bo streljanje z zračno puško, šo-štanjsko društvo bo organiziralo na kegljišču Termoelektrarne kegljanje, upokojenci Šmartnega ob Paki tekmovanje v šahu, društvo upokojencev Pesje pa bo organizator balinanja in ulova rib. Petje na vasi. v organizaciji društva iz Titovega Velenja, bo letos na ploščadi pred domom krajanov v Skalah. Teden upokojencev pa bodo tudi letos sklenili v soboto, 25. junija na RTC Rogli. Zapišimo še, da na letošnjih re-kreativno-športnih igrah velenjskih upokojencev sodelujejo tudi upokojenci — invalidi iz društva invalidov Velenje.
B. Mugerle
Dogodki in (ne)dogodki *W
Piše: Vinko Vasle
V teoriji novinarstva je že zdavnaj padlo tisto prepričanje, po katerem ni dogodek, če Pepeta ugrizne pes, ampak, če psa ugrizne Pe-pe. Dr. Manca Košir s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa je pred časom izdala zanimivo novinarsko-teoreti-čno delo pod naslovom »Nastavki za teorijo novinarskih vrst« in v njej med drugim zapisala: »Resnica o resnici je ta, da ni resnice o resnici in zato z resnico ne razpolaga nihče«. Takoj za tem pa dodaja, da je zatorej potrebno resnico iz teorije novinarskega diskur-za umakniti, ker »resnice se ne da niti prikazati niti pokazati. Ona je nekaj, kar vedno stoji zunaj . ..«
Ta njena razmišljanja so mi prišla na um v teh dneh, ko smo naravnost zasuti s sporočili o tem, daje Slovenija le za las ušla vojaškemu udaru, ali kot je rekel moj dobri cinični prijatelj »ko so nas hoteli osvoboditi svobode«. Prva je seveda zadevo obelodanila »Mladina«, čeprav so kopije magnetograma s seje zveznega predsedstva CK ZKJ krožile med ljubljansko alternativo že dober mesec dni.
Zapisnik še vedno nosi oznako državne tajne in ga ni moč ne citirati in ne v celoti objaviti, pa čeprav so te zahteve bile tudi javno postavljene. V družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine je o tem na primer govoril mladinski delegat Duško Kos in istočasno zahteval odgovor na delegatsko vprašanje, kaj se je v resnici dogajalo, koliko je torej resnice o resnici in kdo razpolaga z njo. Podobne odgovore je od predsedstva C K ZKJ in zvezne partijske konference zahtevala skupina znanih ljubljanskih družbenih in javnih delavcev ter članov ZK.
O tem so mladinci spraševali tudi Milana Kučana na nedavni mladinski okrogli mizi v Bohinju. In le v tem primeru so ugasnile luči in prenehale brneti kamere.
Potem smo dočakali sporočilo republiškega sekretariata za informacije, ki je nekako institucionalno zadolžen za naše resnice in »resnice«, ki pa je zmedo samo še povečalo. O zadevi se je najbolj razpisal južni tisk in v stari maniri obtoževal levo in desno, povprek in počez, pa tudi znameniti avstrijski kolega, novinar Mayer je svojim bralcem pripravil imenitno storijo. Bombastičnih člankov in naslovov torej ni manjkalo, nikjer pa ni niti enega samega dokaza, da je resnica resnična oziroma lažna.
»Resnica«, je zapisla Manca, »je vedno nekaj kar stoji zunaj«. Tudi zunaj naših vsakdanjih zaznav, tudi po volji drugih, tistih in takšnih, ki so še vedno prepričani, da imajo monopol nad resnico, kar je v soglasju z njihovo »teorijo omejene resnice in neomejenega vladanja«. To ni naš specifičen izum, vsaka oblast, vsaka vladavina je bolj ali manj po svojem bistvu nagnjena k produci-
ranju svojega pogleda na resničnost, k svojim Potemkinovim vasem (ki so le lažna kulisa), ki naj vsaj pričarajo iluzijo o lepem življenju podanikov. Po darwinizmu je zatorej ta lastnost oblasti njeno »generično bistvo«, ki se ga zaveda in v demokratičnih sistemih vzpostavlja spoznane mehanizme ljudske kontrole, ki naj bi oblasti odvzeli vsaj del kontrole nad bitjem in žitjem državljanov.
Monopol nad resnico — še bolje, monopol o resnicah in lažeh je hudo močno orožje za ozke dnevnopolitične in birokratske duhove, ki jih vznemirja vsakršna različnost, drugačnost, ki jih iztirja spontanost, ki mladostno zaletavost in radikalnost zmerjajo s pobalinstvi, ki jim je mnogo več do enakosti v siromaštvu, kot pa do različnosti v bogastvu — v vseh pogledih: duhovnih, moralnih, pravnih, gospodarskih in materialnih. Cas pa seveda razsoja po svoje — neusmiljeno razkrinkava stranpoti, pomote in zgodovinske napake .. . Čas je tisti, ki bolje od naših čutil razpoznava resnico od laži, zrnje od plev in dogodke od (ne)do-godkov.
Še dva dni pred izbruhom najhujših neredov in demonstracij na Kosovu je celoten kosovski političnih vrh — ki mu je bilo popolnoma jasno, kaj se dogaja in je vedel za resnico zunaj sebe — v Beograd poslal sporočilo o varnostno-političnih razmerah v pokrajini. V njem ni bilo ne duha ne sluha, da bi se znalo primeriti kaj nepredvidenega. Ko se je vendarle primerilo in z vso silovitostjo planilo na prištinske ulice in v druga kosovska mesta, je bila resnica proglašena za laž, pisanje in poročanje o resnici pa za kaznivo dejanje, j
Da se kaj vendarle ne bi izmuznilo budnim oblastniškim očem, so bile prekinjene vse teleks in telefonske zveze z ostalimi deli Jugoslavije. Čas je prinesel svoje in nedogodek se je prelevil V dogodek, uradna laž v resnico — tragično in bolečo in težko popravljivo. In vsaj pol leta pred uradnim izbruhom afere Agrokomerc so visoki bosanko-hercegovski in zvezni funkcionarji vedeli, kaj se dogaja, a v imenu nekega skrivnostnega interesa, se je resnica vlačila po predalih mogočni-kov, ker — kot je tistikrat dejal visoki in bivši zvezni funkcionar — »z resnico je treba ravnati previdno; lahko je tudi sod smodnika«. Res je, a smodnik, ki je nevaren mogočnežem, ne ljudstvu.
(Ne)dogodek o poskusu prevrata Jugoslavije v Sloveniji je v nasprotju z vsemi žurnalisti-čnimi teorijami pridobil pomen prvovrstnega dogodka. Piše se o nečem, kar uradno ni ne laž ne resnica. Je torej nekaj tretjega. Kaj je torej to tretje? Ali kaj takšnega sploh obstaja?
Znameniti komunikacijski teoretik H. M. Kepplinger je postavil naslednjo trditev: »Resnica posameznika je, kar ta šteje za resnico.« Torej je dogodek lahko nekaj, kar se dejansko sploh ni zgodilo. Novinarstvo pa bolj kot z resnicami, ki so relativne, operira s pojmom »dejstva«. In ker je novinar zavezan moralnim načelom in etiki, resnicoljubnosti, točnosti, pravilnosti in pravočasnosti, je tisti hip, ko oblastno sprenevedanje producira (ne)dogodkov in dogodke žigosa z državno tajno, poklican pisati resnico, ne pa dejstva. Zgodovinski spomin mu daje to izkušnjo in pravico.
In od tod parola, da je molk oblasti pravzaprav laž o resnici.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena *Krstič — Planine, Bog-
dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
_ Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
2, junija 1988
•k titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 3
Pogovarjali smo se z
mag. Dragom Sulekom
Tednik Naš čas smo želeli še bolj približati ram, bralci in ram omogočiti, da še bolj sodelujete pri oblikovanju njegore vsebine. Eden od teh poskusov je danes pred rami — K45 INTERVJU.
Za prvega sogovornika smo izbrali predsednika občine Velenje magistra Draga Šuleka. Razlog je bil preprost. V občini Velenje je gotovo veliko stvari, ki bi jih lahko razloži! prav predsednik. Žal pa je bilo vprašanj manj kot smo pričakovali. Morda je razlog v tem, da gre za novost, ki jo bralci še niste osvojili, možno je tudi, da občani ne poznamo dovolj vloge župana, se bojimo izpostavljati s svojim imenom (to utemeljujemo s tem, da smo dobili nekaj anonimnih vprašanj), možno je tudi, da smo brezbrižni, da nas ne zanima, kaj se dogaja okoli nas... Skratka, dopuščamo precej možnosti za majhen odziv.
Vseeno smo predsedniku Skupščine občine Velenje posredovali vprašanje, med njimi tudi nekaj anonimnih, nekaj pa smo jih dodali (za prvič) tudi v uredništvu Našega časa. Tu so vaša vprašanja in odgovori predsednika Skupščine občine Velenje magistra Draga Šuleka.
• Koliko ste zaslužili prejšnji mesec? (sprašuje D. H. iz Kersnikove 1) ' .
DRAGO ŠULEK »Osebne dohodke vseh funkcionarjev v Sloveniji, torej tudi osebne dohodke predsednikov občinskih skupščin, določa skupna republiška komisija udeležencev družbenega dogovora o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev. Pretekli mesec sem zaslužil 957.404 dinarjev osnove in 81.012 din minulega dela, skupaj nekaj manj kot 104 stare milijone.
Ali je to veliko ali malo, bo vsakdo presodil sam. Upam le, da vsi tisti, ki na manj odgo-
vornih delovnih mestih v naši občini zaslužijo bistveno več, ne bodo dvomili o resničnosti podatka in razmišljali o morebitnih drugih ugodnostih, ki bi jih naj predsednik skupščine imel.
Sicer pa so primerjalni osebni dohodki po tipičnih delovnih mestih vsak mesec objavljeni v Obveščevalcu občinskega sindikalnega sveta.«
•	Zakaj nimate dneva odprtih vrat za občane? (Anka iz Gorice)
DRAGO ŠULEK:« Vrata do predsednika skupščine so za občane praviloma vedno odprta. Kdor želi pogovor, se oglasi v tajništvu skupščine osebno ali po telefonu (856 — 923) in se dogovori za termin. Če ste pod dnevom odprtih vrat mislili na odprto možnost za pogovor občanov s predsednikom skupščine določen dan v letu ali mesecu, sprejemam to kot pobudo, ki jo bom na primeren način čim prej realiziral in jo bom nato skušal uveljaviti kjt stalno metodo dela, če bo seveda za tako obliko demokracije dovolj interesa.«
•	Kdaj se bomo vozili po novi cesti od Titovega Velenja do Arje vasi? (Herman Ostrovrš-nik, Stanetova 43, Titovo Velenje)
DRAGO ŠULEK: »Cestni odsek Titovo Velenje — Arja vas je del magistralne ceste. Njeno vzdrževanje je v pristojnosti Cestnega podjetja Celje, financirarfije njenega posodabljanja ali celo izgradnja povsem nove ceste pa v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste. Kakor veste, je bil del te ceste do Vinske gore pred leti rekonstruiran, preostali del pa v lanskem letu v velikem delu prevlečen z novo asfaltno bazo. V dolgoročnem programu Republiške skupnosti za ceste je predvidena temel jita rekon-
strukcija dela te ceste pri kamnolomu v Pirešici, novogradnja pa ni predvidena, saj je gostota prometa v primerjavi z obremenjenostjo mnogih drugih cest v. Sloveniji ne opravičuje. Za prebivalce celjske in koroške regije je gotovo veliko bolj pereča povezava od izhoda iz Sloveni-ke pri Arji vasi do Ljubljane. Predsedniki skupščin občin celjske, koroške, podravske in pomurske regije smo si v preteklem letu močno prizadevali, da bi uvrstili izgradnjo hitre ceste Arja vas — Ljubljana čim prej v plan RSC, vendar nam to doslej ni uspelo.«
•	Zelo malomarno skrbimo za nočno razsvetljavo. Zakaj ne ukrepamo? (Herman Ostrovrš-nik, Stanetova 43, Titovo Velenje)
DRAGO ŠULEK: »Za javno razsvetljavo skrbi po tehnični plati DO Elektro Celje — tozd Distribucija Slovenj Gradec, storitve pa plačuje občinska komunalna skupnost. Kjer se organi krajevne samouprave dovolj potrudijo, dosežejo primerno vzdrževanje in če je potrebno, tudi obnovo in razširitev razsvetljave.«
•	Kidričevo cesto počasi širimo. Dopolnili smo jo s širšim mostom. Menim, da bi bilo potrebno prej rešiti nekatere bolj pereče cestne probleme v Titovem Velenju (križišče Tomšičeva — Jenkova ...) S to cesto pa bomo in smo tudi že povzročili vrsto prometnih zagat (dostop do pošte, tržnice, Name, Efenkova ceste). (Stanko Novak s Kidričeve)
DRAGO ŠULEK: »Prometna infrastruktura Titovega Velenja najbolj jasno kaže, da je bila rast mesta v marsičem ne-načrtna. Ali je za to v večji meri kriva nestrokovnost ali interesi vplivnih skupin in posameznikov, bi bilo danes težko reči. Kidričeva cesta je bila zgrajena do mostu čez Pako kot štiripasovnica pred leti. Letos jo je bilo potrebno razširiti. Tudi most, zaradi ureditve dostopa k razširjenemu zdravstvenemu domu, katerega prizidek je v izgradnji. Trenutno je v izdelavi lokacijski načrt za nadaljevanje te ceste od mostu čez Pako do osnovne šole Miha Pintar—Toledo. Predvidena je široka cesta z odstavnimi pasovi, ki bo dovolj prepustna za promet, hkrati pa bo prometnih zagat na njej manj, saj ne bo razdeljena z vmesnim zelenim pasom. S skorajšnjo rekonstrukcijo bo saniran nevaren ovinek nad križiščem z Efenkovo cesto, ki je v prete-
klosti terjal že veliko človeških življenj. Podrobnosti o predvideni rekonstrukciji so na voljo v Občinskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.«
• Vsej slovenski javnosti je poznan naš kraj Topolšica. Že davno so Avstrijci odkrili zdravilno termalno vodo. V stari Jugoslaviji ni bilo dosti narejenega za razvoj kraja, razen da so obstajale tri trgovine. Danes po 43. letih samoupravnega socializma in paroli »MESTO VASI« pa nimamo nobene trgovine. Predsedstvo KK SZDL, skupščina in Svet KS so uporno poskušali najti skupen jezik s predstavniki Zdravstvenega centra, s predsednikom skupščine občine, Izvršnega sveta, organizirana je bila problemska konferenca posvečena preskrbi kraja in turistični ponudbi zdraviliškega kraja. Postavlja se mi vprašanje, ali v naši občini res ni človeka, ki bi se čutil odgovornega za razvoj turizma, in ki bi poleg drugega uvidel, da naš kraj zaradi razvoja turizma potrebuje urejeno preskrbo. (David Jazbinšek)
DRAGO ŠULEK: »Topolšica potrebuje trgovino z osnovno preskrbo najprej zaradi krajanov in šele potem zaradi turizma. Turizem pa terja še marsikaj drugega. Zato naj bi v Topolšici že letos pričeli izgradnjo stanovanjskega poslovnega objekta, v katerem bodo poleg šestih stanovanj še trgovina z bifejem, izpostava banke, PTT, turistična pisarna in prostori za delovanje organov krajevne skupnosti. Zaradi velikega števila družbenih subjektov, ki so vključeni v priprave za izgradnjo tega objekta, lahko kljub izdelani lokacijski dokumentaciji pride do zapletov in zastojev pri usklajevanju interesov in zagotavljanju finančnih sredstev. Aktivnosti za izgradnjo vodijo odgovorni funkcionarji krajevne skupnosti ob podpori občinskega izvršnega sveta.«
• Pri nadaljnjem razvoju turizma v občini, ki je po občinskih dokumentih naša prednostna usmeritev, se je kot kaže zataknilo ob neuspelem referendumu v Rdeči dvorani, za priključitev v skupno gostinsko organizacijo. Menimo, da to ne bi smel biti razlog? (Naš čas)
DRAGO ŠULEK: »Res je, razvoj turizma v naši občini ne more biti odvisen od referendumske odločitve peščice delavcev v Rdeči dvorani. Odvisen je od volje in znanja tistih.
ki se z njim poklicno ukvarjajo, od sredstev, ki jih bo obstoječe gospodarstvo pripravljeno vložiti v njegov razvoj in na koncu od tega, kako bomo naprej razvijali našo dolino. Da ne pozabimo, tudi ko bomo turistični dejavnosti zagotovili veliko več materialne podlage, kakor jo ima danes, bo še vedno veljal sicer oguljeni, a še kako resničen rek »Turizem smo ljudje.«
•	Ste predsednik častnega odbora za izgradnjo skakalnega smučarskega središča (nove 75-metrske skakalnice). Kako gledate na to »črno« gradnjo kot župan in kako kot častni predsednik tega odbora? (sprašuje Naš čas)
DRAGO ŠULEK: »Na to vprašanje lahko odgovorim po seji zborov skupščine.«
•	V Beogradu in drugih mestih Srbije so lani počastili 20. letnico smrti naše velenjske akademske slikarke Majde Kurnik, s priložnostnimi razstavami in članki o njenem življenju in delu v raznih revijah in časopisih. Njen življenjski sopotnik Mar-klen Mosijanko je v reviji Bazar novinarju izrazil željo, da bi Majdine slike oziroma zapuščino poklonil Šoštanju — Velenju. Ker boste še 2 leti predsednik, Vas lepo prosim, da mi odgovorite, če bo občina Velenje to ponudbo sprejela. Ker so v Velenju oziroma na Gradu že tri zbirke dobile svojo domovinsko pravico oz. galerijski prostor, me zanima če bomo dobili v času vašega mandata tudi to umetniško zapuščino naše domačinke in edine akademske slikarke iz Šaleške doline? Majda Kurnik je bila leta 1941 s starši izseljena v Beograd, kjer je doštu-dirala slikarstvo ter živela in slikala do prezgodnje smrti. Menim, da bi bilo prav, če bi vsaj
ob 20. letnici smrti videli njene slike tudi v njenem rojstnem kraju — Velenju, kjer naj bi njene slike dobile tudi stalno galerijo, (sprašuje Kojc Viktor).
DRAGO ŠULEK: »O velenjski rojakinji akademski slikarki Majdi Kurnik, sem tokrat slišal prvič. Vaše vprašanje bom odstopil direktorju Kulturnega centra Ivan Napotnik in predsedniku skupščine občinske kulturne skupnosti. Oba sta za odgovor in morebitno akcijo bolj pristojna kot predsednik občinske skupščine.«
• Za konec še eno naše vprašanje: pozabite, da ste župan. Kaj vas kot občana moti?
DRAGO ŠULEK: »Moti me predvsem to, ker skoraj nikogar od tistih, ki so za karkoli pristojni in odgovorni, praviloma nič ne moti. Ker sem, kakor večina občanov, izrazit nasprotnik zveznega in republiškega administrativnega poseganja v življenje, seveda ne morem biti pristaš občinskega ukrepanja s položaja oblasti. Trudil se bom, da bom svojo vlogo v prizadevanjih za izboljšanje razmer odigral z aktivnostjo pri uresničevanju pravkar sprejetega »programa Q«, ki pomeni kratek in jasen izbor razvojnih ciljev za izboljšanje kvalitete dela, življenja in odnosov v naši občini. Klasične »ukrepe«, ki naj zagotovijo, da odgovorni posamezniki in službe, zlasti tisti, ki skrbijo za naše komunalne in druge skupne zadeve, dosledno in kvalitetno opravijo svoje delo, naj po mojem mnenju zamenjajo argumentirani predlogi za kadrovske zamenjave neustreznih vodij. Dajanje predlogov za kadrovske za-m^ijave pa je seveda vse prej, kakor ekskluzivna pristojnost, še manj pa obveznost župana.«
Prihodnjič: poslovodni odbor Zdravstvenega centra
Številna pisma bralcev z različno vsebino (vseh niti nismo mogli objaviti), nanašajo pa se na Zdravstveni center Ve-lenje so nas spodbudila, da bo tokrat VAŠ INTERVJU namenjen poslovodnemu odboru Zdravstvenega centra Velenje - predsedniku tega odbora KRISTJANU HRASTELU, članoma: dr. JOŽETU REBERNIKU in MARJANU R A BIČU.
Pogoj za to, da na svoje vprašanje dobite odgoror, torej da vprašanje posredujemo najprej je: vaše ime in priimek, pa po možnosti še naslov.
Vprašanja za VAŠ INTERVJU sprejemamo do 16. junija na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitora 10, 63320 Titovo Velenje. Po tem datumu jih bomo posredovali naprej, intervju pa objavili v četrtek, 30. junija. Pričakujemo tudi kakšne predloge za naslednjega intervjuranca.
A. Petelinšek
H. Simončič
B. Podkrižnik
B. Diklič
Odprta vrata Gorenja
Ob dnevu mladosti so osnovne organizacije ZSMS delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju letos tretjič za-
Eored odprla svoja vrata vsem, ki i želeli videti Gorenje znotraj tovarniških zidov in ograj.
Pobuda mladih delavcev Gorenja je naletela na ugoden odmev, čeprav je bil v sredo, 25. maja, obisk morda manjši od pričakovanega. Vendar so mladinci vsem obiskovalcem z veseljem pokazali, kar so želeli videti in spoznati novega o Gorenju. Med tistimi, ki so se odločili za ogled, je bilo največ otrok delavcev Gorenja, več pa je bilo tudi rudarjev.
Po ogledu proizvodnje v posameznih tozdih so nam obiskovalci rade volje povedali:
Opravičilo
Opravičujemo se bralcem Našega časa, ker so nam v prejšnji številki različni škratje, »popravili« vrsto prispevkov. Tako med drugim ni bilo pravega članka pod naslovom STREL V LASTNO SKLEDO, iz patologije je nastala patalogija, manjkalo je veliko vejic, zbiralci starega denarja pa naj nam oprostijo ker smo jih prekrstili v zbiralce starega papir-" ja, pa tudi v samih sestavkih je bilo precej nepravilnosti.
Upamo, da je že ta številka toliko boljša.
Martina Krepek, doma iz Spodnjega Dupleka pri Mariboru: »V Večeru je pisalo, da Gorenje odpira vrata obiskovalcem. Ker imamo doma obrt in se mož ukvarja z razvijanjem elektromagnetnih ventilov, smo se odločili za obisk Gorenja. Soprog je dobil koristne informacije, z otroki pa smo si z zanimanjem ogledali tovarno. Lepo se da videti, kako poteka delo od razreza pločevine do lakiranja in sestave ter odpre -me izdelkov.«
Boštjan Podkrižnik, učenec 8. 'b razreda osnovne šole Veljko Vlahovičj Titovo Velenje: »Že lani sem bil na ogledu Gorenja, ki me zanima tudi zaradi tega, ker oče dela v orodjarni. Ker se bom vpisal na strojno tehnično šolo, bi želel Gorenie še bolj spoznati.
Prišel sem s skupino sošolcev, ki smo se tega dne raje odločili za obisk Gorenja in ne za ogled pionirske olimpiade, ki je vsako teto na stadionu ob Jezeru. In ni nam žal, da smo videli, kako pridni delavci izdelujejo tako lepe izdelke.«
Anton Petelinšek, delavec Rudnika lignita Velenje, doma iz Vitanja: »V Gorenje sem pripeljal hčerki, 8-letno Janjo in 4-let-no Petro, da bi videli, kje dela njuna mama. In da bi otroci videli in vedeli, kako se služi kruh. Ker sem včasih sam delal v Go-
renju, lahko rečem, da se je stanje izredno izboljšalo. Veliko je novih strojev in naprav, boljše je zračenje, čistoča je na višku, red in disciplina vzorna. Obiski v Gorenju so lahko izredno koristni, posebej za mlade ljudi.«
Matej Simončič, 1. a^razred osnovne sole Miha Pintar Toiedo, Titovo Velenje: »Danes sem v Gorenju videl vsemogoče. Tudi delovno mesto, ob katerem dela moj oče, ki me je pripeljal v tovarno. Tudi mama je včasih delala v Gorenju. Gorenje je velika tovarna.«
Borut Diklič, predsednik koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ŽSMS Gorenje Gospodinjski aparati: »Nadaljujemo z akcijo odprtih vrat Gorenja, da bi naše Gorenje spoznalo kar največ delovnih ljudi in občanov, posebej še naši štipendisti in drugi učenci in študenti.
Spremljal sem skupino, v kateri je bilo nekaj rudarjev. Prišli so z željo, da bi videli delo svojih žena. Pohvalili so Gorenje in povedali, da smo res ena vodilnih in vzorno urejenih delovnih organizacij. Tudi mladi delavci Gorenja si želimo, da bi videli, kako delajo drugod. Zato načrtujemo tudi ogled rudnika in dela v ja-
H. Jerčič
Najboljši kovinarji na republiško srečanje v Maribor
V torek so v Domu železarjev na Teharjih pri Celju podelili plakete in priznanja tekmovaicem, kovinarjem, udeležencem 5. delovnega srečanja kovinarjev celjskega območja Najboljši s teh srečanj (1. in 2. s tekmovanj) se bodo udeležili republiškega srečanja, že 12. za Memorial Franca Leskovška-Luka, ki bo 17. in 18. junija v Mariboru.
Med kovinostrugarji je slavil Slobo-dan Arapovič, 2. je bil Slavko Zeme (oba iz Cinkarne Celje), 3. Branko Rakuša (Železarna Štore), med kov-nobrusilci je zmagal Mirko Kotnik (Unior Zreče), 2. Jože Trdin (Kostroj Slovenske Konjice), 3. Silvo Brglez (Unior), pri kovinorezkalcih je osvojil 1. mesto Marjan Videmšek (RTV— Jamska mehanizacija), 2. Edo Meh (Sipak), Viktor Parfant (Gorenje Procesna oprema), pri plamenskih varilcih je slavil Vlado Geršak (Železarna Stote), 2. Avdo Mehič in 3. Jože Kompfet (oba Emo), med varilci REO je bil najboljši Branimir Rojten (ESO), 2. Alojz Ludvik (Železarna Store) in 3. Jože Verdnik (ESO), 1. mesto pri varilcih MAG je osvojil Marjan Tetičkovič, 2. Milorad Gon-.čin in 3. Branko Vodončnik (vsi ESO), pri varilcih TIG — 1. Miran Kumar (TEŠ), 2. Peter Platovnjak (TIM Laško), 3. Dragan Anič (Gorenje Procesna oprema), elektrikarji: 1. Jože Šumah (ESO), 2. Svetozar Nemec (TIM Laško), 3. Marko Fajdiga (Železarne Štore), orodjarji: 1. Ivan Vrečar (Gorenje Procesna oprema), 2. Franc Hliš (Gorenje Procesna oprema), 3. Franc Jevšenak (Unior Zreče), med ključavničarji je zmagal Franc Mašera (Železarna Štore), 2. je bil Vinko Jejen (Zarja Petrovče), 3. Ivan Kranjc (Cinkarna Celje).
(mkp)
V TEŠ-u so tekmovali varilci,
, v Gorenju Procesni opremi pa brusilci (foto: B. Mugerle)
4. stran ★ nSS CSS
Ml IN OKOLJE
titovo velenje *
2. junija 1988
Šaleško ekološko društvo bo ustanovljeno v nedeljo, 5. junija v Zavodnjah
Občani, delavci, državljani!
INICIATIVNI ODBOR PA Z ANAGAŽIRANIMI PREBIVALCI ZAVODENJ PRIPRAVLJA TUDI SPREMLJAJOČI PROGRAM: V TISKU SO PRIPONKE, NALEPKE, IN ZLOŽENKE, POSKRBIJENO BO ZA OZVOČENJE, GLASBO, KULTURNI PROGRAM, HRANO IN PIJAČO. PA SEVEDA ZA TO, DA BO LAHKO VSAKDO NA GLAS OSTALIM SPOROČIL SVOJE MNENJE, PREDLOGE IN IDEJE. PRIČAKOVATI JE TOREJ PONOVNO PRAVI EKOLOŠKI SHOD, KI BO IZOSTRIL NAŠE POGLEDE, ZAHTEVE IN PRIČAKOVANJA, TER VERJETNO OBLIKOVAL KONKRETNE NAČRTE BOJA ZA EKOLOŠKO SVETLEJŠI JUTRI.
Veliko dokazov je, da pelje vladajoči način produkcije materialnih dobrin in življenja človeštvo v propad. Tega se vse bolj zavedajo tudi široke ljudske množice, toda zaenkrat žal predvsem v razvitem svetu. Naša dežela ni le na robu tega sveta, ampak drsi vedno bolj v njegov pol-kolonialni objem.
Razvite dežele rešujejo svoje ekološke probleme delno tudi z izvozom delovno intenzivne in za naravo smrtonosne industrijske proizvodnje v nerazvite dežele. Tudi v Jugoslavijo in Slovenijo. Tudi v Šaleško dolino. Tako gradimo jeklame. tovarne aluminija, kemične tovarne, usnjarne, torej industrije, ki rušijo naravno ravnovesje v ožjem in širšem prostoru. Po pravilu so to energetsko požrešne proizvodnje, tako da se naprimer »daleč« od Kidričevega in Jesenic potapljajo
Mnogo ljudi seje prebudilo in začelo angažirano opozarjati na nesmiselnost takšnega početja. Vedno glasnejša postajajo opozorila, da naš molk daje potuho tistim nenasitnim industrijam in projektom v republiki, ki samoumevno pričakujejo, da bodo v nedogled krmljene z vedno več in več megavati podcenjene električne energije.
Neorganizirano ekološko gibanje v Šaleški dolini je začelo zasedati vedno pomembnejše mesto v borbi za čisto okolje in preživetje. Na nešteto sestankih, srečanjih, okroglih mizah in javnih razpravah je postajala vedno bolj očitna predvsem njegova nenadomestljiva nadzorna vloga.
Iniciativni odbor bo poskrbel za cestno signalizacijo od Šoštanja do kmeta Predneka, avtobusni prevoz, kulturni program, hrano in pijačo.
Upamo, da boste v nedeljo prišli v Zavodnje, se včlanili v društvo in po svojih močeh pripomogli k uresničevanju ciljev, ki jih moramo uresničiti.
KAKO BO POTEKAL ZBOR?
Na običajen in malo manj običajen način. Povsem normalno je, da bo zbor moral zadostiti formalnostim, ki so potrebne za ustanovitev vsakega društva. Formalni dnevni red bo naslednji:
1.	Otvoritev zbora;
2.	izvolitev delovnega predsedstva zbora, ustreznih komisij, zapisnikarja in njegovega overova-telja;
3.	sprejetje pravil društva:
KAKO V NEDELJO V ZAVODNJE?
Z lastnim prevozom ali z avtobusi. Kljub temu, da iniciativni odbor nima nobenih sredstev, mu je uspelo najeti tri posebne avtobuse, ki bodo ustrezno označeni. Ti bodo peljali dopoldne v Zavodnje in popoldne nazaj le enkrat. Tistim, ki imajo svoje prevozno sredstvo predlagamo,
rodovitna polja in hiše, umirajo gozdovi, obolevajo ljudje . . .
Vrtimo se v smrtonosnem objemu zgrešene razvojne filozofije: vedno več proizvodov, vedno več energije, vedno več^zčrpava-jočega dela, vedno bolj uničena narava in zdravje — in vedno manj dohodka, blagostanja in sreče ljudi. To dejstvo ni skregano le s proklamirano socialistično naravo naše družbe, ampak tudi z zdravo pametjo.
Kako se temu upreti?
Gotovo vam je znano, da je naša. Šaleška dolina, eno najbolj ekološko ogroženih območij v Sloveniji. Predvsem elektroenergetski kompleks povzroča v naravnem okolju težke in nepopravljive posledice: ugreznine, biološko mrtva jezera, razseljeni ljudje, neustrezno odlaganje pepela, umiranje gozdov, spremembe v-genetski strukturi celic živih organizmov in podobno.
Korak od spontanosti k organiziranosti gibanja v društvo je bil dolg skoraj leto dni. Iniciativni odbor za ustanovitev društva je prisluhnil argumentom, ki so dokazovali, da gibanja ni pametno institucionalizirati — pa vendar so bile zahteve ljudi odločilne! Tudi zato, ker je vedno več znakov in dokazov, da se uresničevanje na . skupščinah sprejetih sklepov začenja resno ustavljati.
V velenjski občini seje skratka utrdilo spoznanje, da spontano in neorganizirano nasprotovanje samomorilski praksi ni dovolj. Zto ustanavljamo ŠALEŠKO EKOLOŠKO DRUŠTVO. Žal pozno, toda upamo, da ne prepozno.
4.	sprejetje programa dela:
5.	sprejem pravilnika o vpisnini in članarini ter disciplinskega pravilnika;
6.	izvolitev predsednika, podpredsednika, članov izvršilnega odbora, nadzornega odbora, disciplinskega razsodišča, tajnika in blagajnika;
7.	imenovanje strokovnih komisij;
8.	sprejem sklepa o letni članarini:
9.	sprejem sklepa o podpisnikih ustanovnega akta društva.
Iniciativni odbor je pripravil predlog potrebnih dokumentov, ki ga boste na zboru gotovo dopolnili in spremenili.
K formalnemu delu zbora bo sodilo tudi podpisovanje pristopnih izjav, izpolnjevanje članskih izkaznic in plačevanje članarine (odbor predlaga za leto 1988 1000 din članarine za odrasle občane in 200 din za mladoletne).
da mesto v avtobusih prepuste onim, ki avtomobila nimajo. Lahko se namreč izkaže, da je 150 sedežev premalo, še posebej zato, ker so v Zavodnje povabljeni tudi ljudje iz drugih krajev Slovenije — mnogi med njimi pa prihod že napovedujejo.
Zbor se bo dogajal na jasi pri kmetu Predneku, do koder je dostop z avtomobili težak, parkiranje pa skoraj nemogoče. Zato
smo se organizatorji odločili parkirni prostor »odrediti« na glavni cesti, pri odcepu h kmetu »Janku«. Od tam je do mesta zborovanja približno pol ure peš hoje. Današnjim in bodočim borcem za čisto okolje te ovire goto-
Pot proti Zavodnjam in naprej do kmeta Predneka bo vidno označena s posebnimi tablami.
Šaleško ekoloSko douStvo
KDO JE POVABLJEN NA	USTANOVNI
ZBOR?
Predvsem vi, prebivalci Šaleške doline! Organizatorji pa smo poslali tudi več kot 200 vabil po vsej Sloveniji. Slovenskim društvom za varstvo okolja, članom upravnega odbora Zveze društev za varstvo okolja Slovenije, svetom za varstvo okolja, znanim ekologom, posameznikom in novinarjem. In zakaj toliko vabil'.' Zato, ker želimo že na začetku preprečiti zapiranje društva v ozke, občinske meje. Tako bomo lahko v nedeljo sklepali poznanstva in prijateljstva s podobno in drugače mislečimi iz drugih krajev Slovenije, izmenjali bomo informacije in načrte, načrtovali skupne akcije . . .
KAJ PIŠE V PREDLOGU PRAVIL DRUŠTVA?
Odbor zaradi pomanjkanja sredstev pripravljenega predloga pravil ni mogel razmnožiti v ustrezni nakladi. Pa tudi prave številke ne pozna, saj se ne ve, koliko ljudi se bo hotelo in želelo včlaniti v društvo. Zato predlog pravil na kratko predstavljamo danes.
Društvo bo prostovoljno združenje občanov, ki želijo s skupnim delovanjem pri uresničevanju programa pripomoči k varstvu in izboljševanju človekovega okolja. Sodelovalo bo s sorodnimi organizacijami, ki imajo podobne namene in cilje, ter se z ostalimi društvi kot enakopraven član povezalo v Zvezo društev za varstvo okolja Slovenije. Lahko se bo včlanilo tudi v sorodno tujo ali mednarodno organizacijo, če njena dejavnost ni nasprotna interesom Jugoslavije.
O svojem delovanju bo obveščalo člane in širšo javnost. Člane z internimi načini obveščanja, širšo javnost pa z javnimi sejami organov društva, z objavljanjem
vo ne bodo premagovali s slabo voljo. Starejšim, invalidom in drugim, ki peš hoje ne bi zmogli, bomo organizatorji seveda »dovolili«, da se pripeljejo prav do jase.
tako da bo zgrešiti nemogoče. Za pomoč bodo poskrbeli tudi vidno označeni redarji.
KAKO BOSTE POSTALI ČLANI DRUŠTVA?
Preprosto! Na jasi bo vidno označena stojnica, kjer bodo na voljo razmnožene pristopne izjave. Ko jih boste izpolnili, podpisali in plačali članarino, boste prejeli izkaznico društva. Postali boste član Šaleškega ekološkega društva.
zapisnikov, vabljenjem novinarjev in zainteresiranih občanov na sejo, seznanjanjem javnosti o svojih akcijah v sredstvih javnega obveščanja, ter z obveznim odgovarjanjem na javno postavljena vprašanja.
Društvo bo ustanovljeno zaradi uresničevanja naslednjih nalog:
*	zasledovanje uresničevanja sklepov, ki so bili sprejeli v zvezi z varstvom okolja;
*	odkrivanje novih žarišč onesnaževanja:
*	opozarjanje onesnaževalcev na njihove dolžnosti:
*	predlaganje ukrepov za varovanje okolja:
*	seznanjanje javnosti o onesnaževanju okolja in uspehih pri njegovem odpravljanju:
*	obveščanje in osveščanje prebivalcev;
*	aktivno delovanje v organih in organizacijah, ki se ukvarjajo z varstvom okolja;
*	oblikovanje skupin strokovnjakov, ki se bodo poglabljali v posamezne probleme onesnaževanja okolja;
*	povezovanje s sorodnimi organizacijami;
*	zahtevanje odgovornosti v primerih nespoštovanja zakonov, odločitev in sklepov s področja varstva okolja;
*	vzgajanje, osveščanje in skrb za ekološko izobraževanje članov in občanov.
Član društva bo lahko postal vsak državljan SFRJ, ki bo podpisal pristopno izjavo, sprejel pravila društva in plačal članarino. Član društva pa bo lahko postala tudi oseba s tujim državljanstvom in odobrenim bivanjem v Jugoslaviji, če bo seveda njeno delovanje skladno z načeli in nameni društva.
Člani društva bodo redni, izredni in podporni. Izredni člani bodo tisti, ki jih bo na predlog izvršilnega odbora imenoval občni zbor zaradi opravljanja po-
sebnih, predvsem strokovnih nalog, podporni člani pa bodo tisti posamezniki, organizacije ali skupine, ki bodo delo društva podpirale materialno.
Organi društva bodo občni zbor, izvršilni odbor, predsednik društva, nadzorni odbor, disciplinsko razsodišče in strokovne komisije. Mandatna doba organov društva in funkcionarjev bo eno leto z možnostjo ponavljanja.
Redni in izredni občni zbor bo skliceval izvršilni odbor. Izrednega takrat, ko bo prejel zahtevo najmanj 10% članov društva ali nadzornega odbora.
Izvršilni odbor bo stalni delovni organ društva, ki bo opravljal tekoče organizacijske in administrativne zadeve ter uresničeval naloge, ki mu jih bo naložil občni zbor.
Predsednik društva naj bi bil tudi predsednik izvršilnega odbora, njegova naloge pa bodo, da sklicuje občni zbor, zastopa in predstavlja društvo, podpisuje temeljne akte in stališča društva, organizira, vodi in usklajuje delo izvršilnega odbora, spremlja in nadzoruje uresničevanje finančnega načrta, sklicuje seje izvršilnega odbora, odgovarja za javnost dela društva, odgovarja za pravilno finančno in materialno poslovanje društva.
Društvo bo imelo disciplinsko razsodišče, ki bo odločalo o prekrških članov društva, predvsem seveda v primeru nespoštovanja pravil in neekološkega ravnanja in obnašanja.
Za preučevanje strokovnih vprašanj in za svetovalno delo bo občni zbor imenoval stalne in občasne strokovne komisije. Za delo v komisijah člani ne bodo prejemali denarnega nadomestila.
Društvo bo s svojim delovanjem krepilo ekološko zavest, s tem pa tudi varnostno kulturo občanov. Z razvijanjem znanja svojih članov in uresničevanjem programov, bo povečevalo obrambno in samozaščitno sposobnost naše družbe pred škodljivimi posegi v okolje in njegovemu onesnaževanju. Obrambno in samozaščitno pripravljenost bo društvo krepilo tudi z doslednim spoštovanjem samoupravljanja, demokracije in naše zakonodaje.
Prihodki društva bodo članarina, dotacije, namembna sredstva, dohodki od prireditev in drugi dohodki.
Društvo bo podeljevalo priznanja svojim članom, drugim osebam, organizacijam in skupnostim zaradi zaslug pri ohranjanju in izboljševanju človekovega okolja, zaradi publicistične, vzgojne ali znanstvene dejavnosti ter zaradi življenjskega dela na področju varstva človekovega okolja. Lahko bo predlagalo tudi podelitev republiških in zveznih priznanj.
NAČRT DELA DRUŠTVA DO LETA 1990
Na zboru bo sprejet tudi načrt dela v letošnjem letu ter program dela do leta 1990. Iniciativni odbor je pripravil predlog obeh programov, ki pa ju zaradi istega razloga kot pri pravilih ni mogel razmnožiti. Zato ju na kratko povzemamo na tem mestu. Ker so vplivi in posegi industrije nasploh in energetike posebej v naši dolini na okolje številni, raznoliki in močni, bo društvo spremljalo nadaljni energetski, industrijski in družbeni raz-
voj občine ter z izobraževanjem, obveščanjem in osveščanjem prebivalcev pripomoglo k odpravljanju ekoloških ran in preprečevanju nastajanja novih. Zaradi očitnega interesa ljudi, da se društvo ustanovi, pričakujemo zelo pestro ter ekološko obveščeno in osveščeno članstvo, ki mu je skupna ljubezen do narave, odgovornost do prihodnjih rodov ter angažiranost pri odkrivanju in reševanju ekoloških problemov v Šaleški dolini.
Društvo bo skušalo predvidevati ekološke posledice posameznih odločitev in bo s svojimi pogledi seznanjalo sprejemalce odločitev in širšo javnost. Združevalo bo znanje in že zbrane podatke o škodljivih vplivih na okolje, spremljalo bo in ocenjevalo medsebojne vplive in interese industrije, energetike, kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, komunale, turizma, gostinstva in prometa v naši občini.
Društvo bo ustanovilo strokovne komisije in sekcije, ki bodo vsaka na svojem področju spremljale ekološke probleme in iskale rešitve. Delovale bodo predvsem na naslednjih področ-jih:
*	onesnaževanje zraka:
*	onesnaževanje voda;
*	onesnaževanje zemlje;
*	propadanje gozdov;
*	kmetijstvo (poljedelstvo, živinoreja. sadjarstvo, čebelarstvo .. .):
*	promet (onesnaževanje, prevoz strupenih tovorov);
*	regulacije rek in potokov;
*	melioracije:
*	zaščita rastlinstva in živalstva;
*	urbana in komunalna urejenost okolja:
*	skladiščenje nevarnih odpadkov:
*	radioaktivnost življenjskega okolja;
*	odlagališče jedrskih smeti:
*	odlagališče nevarni industrijskih in komunalnih odpadkov;
*	kvaliteta hrane in pitne vode;
*	spremljanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi:
*	varstvo kulturnih in naravnih spomenikov;
*	vzgoja podmladka v povezavi z zelenimi stražami;
*	spremljanje uresničevanja in sprejemanja sklepov o varstvu okolja;
*	stiki z javnostjo;
*	izobraževanje in osveščanje prebivalstva;
*	odkrivanje neznanih škodljivi-vih vplivov na ljudi in okolje:
*	skrb za pravice in spoštovanje interesov specifičnih družbenih skupin (otrok, mladine, starejših ljudi, invalidov).
Društvo bo k sodelovanju pritegnilo čim več strokovnjakov s področij, opisanih v prejšnji točki. Prizadevalo si bo zagotoviti solidne materialne temelje za svoje delo — različne merilne instrumente, arhiv s področja varstva okolja, vzpodbujanje raznih analiz in raziskav.
Društvo se bo aktivno borilo za ohranitev gozdov, rodovitne zemlje in kmetov ter opozarjalo na posledice slabšanja pogojev za pridelovanje zdrave in kvalitetne hrane.
Opozarjalo bo na koristnost in škodljivost današnjih regulacijskih posegov na rekah in potokih. Pri načrtih za melioracije bo opozarjalo na njihov vpliv na podtalnico ter na uničevanje rastišč za nekatere močvirske rastline in živali. Predlagalo bo določitev posameznih področij, na katerih bi ohranili naravne pogoje za floro in favno.
Prizadevalo si bo za zaščito ratlin-skega in živalskega sveta ter bolj humano ravnanje z njim. Pri ljudeh si bo prizadevalo vzbuditi spoštovanje
Seveda pa naša dolina ni osamljena izjema na slovenskem ekološkem zemljevidu. Z Dolenjci (Krupa, Krka), Pomurci (Mura) in ostalimi Slovenci nas povezuje reka Paka, ki je v IV. razredu onesnaženosti; s Savinjčani, Korošci ... in zamejstvom smo si v sorodu zaradi z SOi onesnaženim zrakom; kandidati smo, da
se s Koroško, Zgornjo Savinjsko dolino^ celjskim območjem___
združimo v jedrski trikotnik (NEK, RUZV, jedrske smeti). Tudi na ta način smo torej na žalost povezani skoraj z vsakim koščkom slovenske zemlje in njenih prebivalcev. Ekološki problemi vseh Slovencev so tudi naši problemi!
TAKO TOREJ NAPOVEDUJEMO USTANOVNI OBČNI ZBOR ŠALEŠKEGA EKOLOŠKEGA DRUŠTVA, KI BO V NEDELJO, S. JUNIJA 1988 OB 10. URI V ZAVODNJAH, PRI KMETU PREDNEKU (TAM, KJER SO POZIMI KONCENTRACIJE SO: NAJVEČJE). ZBOR BO V VSAKEM VREMENU, OB DEŽJU POD KOZOLCEM.
V ZAVODNJAH BO V NEDEIJO TUDI REPUBLIŠKA PROSLAVA OB SVETOVNEM DNEVU VARSTVA OKOLJA.
ZVEZA DRUŠTEV ZA VARSTVO OKOLJA SLOVENIJE JE PROSLAVO PRIPRAVLJALA V LJUBLJANI. KO SO IZVEDELI ZA DATUM USTANOVNEGA ZBORA V ZAVODNJAH, SO TOVARIŠI IZ ZVEZE PREDLAGALI. DA BI OSREDNJO REPUBLIŠKO PROSLAVO IZPELJALI NA ISTEM MESTU IN OB ISTEM ČASU KOT ZBOR. ORGANIZATORJI SMO BILI S PREDLOGOM POČAŠČENI V ZAVODNJAH PRIČAKUJEMO TUDI PREDSEDNIKA ZVEZE (IN PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SRS) TOVARIŠA STANOV NIKA, PESNIKA TONETA KUNTNERJA IN MORDA ŠE KOGA.
TISTI, KI VAS V ZAVODNJE NE BO, SE BOSTE LAHKO VČLANILI V DRUŠTVO VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE V PISARNI DRUŠTVA, ŠALEŠKA 2/D (BLAGOVNICA STANDARD, PROSTORI KINOLOŠKEGA DRUŠTVA).
2. junija 1988
ir titovo velenje
OD TU IN TAM
* . stran 5
Šaleško ekološko društvo
Občani, delavci, državljani
do vseh oblik življenja. Pri tem se bo povezovalo z republiškimi in svetovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem področjem.
Društvo bo spremljalo in aktivno vplivalo na odločitve v zvezi z možno izbiro lokacije za odlagališče jedrskih in drugih nevarnih odpadkov. Pozorno bo tudi v primerih začasnega skladiščenja nevarnih odpadkov v tovarniških in drugih prostorih. Prizadevalo si bo za čim popolnejšo reciklažo odpadkov in s tem zmanjšanje njihove količine za odlaganje in ciklično uporabo surovin.
Društvo bo zbiralo podatke o kvaliteti hrane in pitne vode ter opozarjalo javnost in ustrezne organe v primerih njune oporečnosti, ki lahko vpliva na zdravje ljudi. Prizadevalo si bo za zagotavljanje zdravega okolja na delovnih mestih.
Spremljalo bo analize in raziskave o zdravstvenem stanju ljudi in dajalo tudi pobude za njihovo izdelavo. Skušalo bo priti do podatkov o vzrokih škodljivih vplivov in predlagalo njihovo odstranitev. Povezovalo ho prizadevanje za zdravo okolje na najrazličnejših področjih.
Spremljalo bo in oblikovalo register naravnih in kulturnih posebnosti v občini in izven nje. Predlagalo bo njihovo zaščito in ohranitev okolja v katerem se nahajajo. Spremljalo bo urbano in komunaino urejenost okolja ter s svojimi akcijami spodbujalo ljudi k prizadevanjem za čim bolj zdravo, prijetno in kulturno okolie.
Društvo si bo prizadevalo za uveljavljanje ekosocialnih in humanih odnosov med ljudmi. Posebno skrb bo posvečalo odnosu do specifičnih družbenih skupin (otrok, mladine, starejših ljudi, invalidov ipd.) in spodbujalo k uveljavitvi njim prilagojenega okolja. Veliko skrb bo posvečalo tudi ekološko naravnani vzgoji otrok in mladine.
Društvo bo s predavanji, prikazovanjem filmov, diapozitivi, razstavami, glasili, propagandnim materialom. okroglimi mizami, ekskurzijami, javnimi manifestacijami članki, ter diskusijami v samoupravnih in političnih organih ekološko osveščalo in izobraževalo ljudi.
Pri svojih članih bo vzpodbujalo samoiniciativnost in ustvarjalnost pri reševanju ekoloških vprašanj in odkrivanju novih žarišč onesnaževanja. Spremljalo bo sprejemanje in uresničevanje sklepov v zvezi z. varstvom okolja.
Pri uresničevanju programa se bo povezovalo z ostalimi društvi za varstvo okolja v Sloveniji in Jugoslaviji. Z njimi bo izmenjevalo zbrana gradiva in odkritja, uspehe, rezultate in težave, podatke in izkušnje. Vključeva-
lo se bo tudi v mednarodne akcije na področju varstva okolja.
Posebej se bodo člani društva angažirali pri načrtovanih gradnjah čistilnih naprav za zrak in vode in vztrajali na spoštovanju v srednjeročnih načrtih določenih rokov.
NAČRT DELA V LETU 1988
JUNIJ
Sklic ustanovnega zbora, registracija društva pri upravnem organu. Sklic izvršilnega odbora in oblikovanje komisij. Razdelitev nalog. Izvršilni odbor spremlja polletno analizo SO Velenje o uresničevanju nalog s področja varstva okoija.
JUNIJ, AVGUST
Organizacija ekskurzije v najbolj ogrožena območja (gozdovi). Vabilo strokovnjakom s tega področja, stiki z javnostjo, obveščanje prebivalstva. Po možnosti ogled merilnih naprav.
SEPTEMBER
Organizacija okrogle mize o varstvu zraka. Ekološki piknik.
OKTOBER
Okrogla miza o ekoloških vprašanjih na področju kmetijstva. Glasilo društva.
NOVEMBER
Vključevanje v razpravo o jesenski analizi. Organizacija predavanja o ekosocializmu. Obele-žitev obletnice protestnega shoda 8. novembra.
DECEMBER
Priprava na občni zbor društva, spremljanje priprave občinske resolucije za leto 1989.
STALNE NALOGE
*	obravnava tekoče problematike:
*	obveščanje ljudi z rednimi članki v Našem času, tovarniških glasilih in drugih gradivih, izdajanje plakatov in lepakov:
*	zbiranje informacij o onesnaževanju in uničevanju okolja:
*	vključevanje v razprave in sprejemanje odločitev s področja varstva okolja v raznih organih in organizacijah:
*	spremljanje uresničevanja sprejetih sklepov na področju varstva človekovega okolja.
Most humanosti
124 novih mladih krvodajalcev
PROST! STREL 0 PROSTI STREL
Naivci in naivneži
Pomanjkanja najpomembnejše življenjske tekočine je v svetu in tudi pri nas vsako leto veliko. Zaradi neprosvetljenosti oziroma skromne informiranosti o bolezni aids je število tistih, ki se odloči jo za takšno pomoč sočloveku v stiski, vedno manjše. Zato se je jugoslovanska organizacija krvodajalcev odločila za novo akcijo. Imenovala jo je »most humanosti«, namenila pa jo je predvsem mladim, novim krvodajalcem. V njej naj bi sodelovalo iz vsake republike in pokrajin po eno mesto.
Slovenija je izbrala Titovo Velenje. Gotovo ne povsem po naključju. Naša občina se po številu darovalcev krvi namreč že vr-
sto let uvršča v sam vrh na tem področju.
Tako sta prejšnjo sredo občinska organizacija Rdečega križa Velenje in občinska konferenca ZSMS Velenje organizirali akcijo »most humanosti« v prostorih Centra srednjih šol v Titovem Velenju, in sicer za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Akcije, kije sodila v splet prireditev ob letošnjem praznovanju meseca mladosti, se je udeležilo 124 dijakov tega centra. Organizatorja sta prepričana, da bodo ti pokazali svojo človekoljubnost vselej takrat, kadar bo ta pomoč nujno potrebna, (tap)
Akcija »most humanosti« je povsem uspela
(fab: bz)
Onesnaženost zraka
V času od 9. do 23. maja so izmerili na merilnih postajah občine Velenje naslednje koncentracije žveplovega dioksida.
datum
Z.,,1>
povprečna 24-urna
Zavodnje
maxim. 1/2 urna
Veliki vrh povprečna maxim. 24-urna I 2 urna
Titovo Velenje povprečna maxim. 24-urna 1/2 urna
INICIATIVNI ODBOR VAS V NEDELJO, 5. JUNIJA, OB 10. VRI ŠE ENKRAT PRISRČNO VABI V ZAVODNJE! S PRIHODOM IN VČLANITVIJO V DRUŠTVO NE BOSTE DOKAZAL! LE SVOJE ŽE IZPRIČANE EKOLOŠKE ZAVESTI. AMPAK USTVARILI MOŽNOST, DA SE PROTI UNIČEVANJU NARA VE V PRIHODNJE BORIMO OSTREJE IN BOLJ ORGANIZIRANO.
INICIATIVNI ODBOR SE ZAHVALJUJE VSEM, KI SO MATERIALNO IN MORALNO POMAGALI PRI PRIPRAVI USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA. PREDVSEM PA SE ZAHVALJUJE:
-	KRAJANOM ZAVODENJ
za neizmerljivo organizacijsko, materialno in delovno podporo in pomoč:
-	TISKARNI DON KO
za natis vsega delovnega in propagandnega materiala;
-	IZLETNIKU CELJE
za pomoč pri prevozu z avtobusi;
-	IZDELOVALNICI DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV »AB/PC«
za oblikovanje grafične podobe;
-	KULTURNEMU CENTRU »IVAN NA POTNI K« za tiskanje zloženk;
-	OK SZDL
za moralno in politično podporo pri ustanavljanju društva.
Fotografije:	Fotoklub »Zrno« Titovo Velenje
Besedilo:	Vane Gošnik in Marija Šavor
9.5. 1988	0.02 mg m'	0,18 mg m'	0.00 mg m'	0.00 mg m'	0.02 mg m'	0.06 mg
10.5.	0.10	0,76	0,03	0.23	0.02	0.04
II. 5.	0,07	0,27	0,02	0.07	0,03	
12.5.	0,03	0.16	0.03	0.15	0.02	0.05
13.5.	0,01	0,02	0.06	0,20	0.00	0.02
14.5.	. 0,00	0,01	0.02	0,04	0,00	0,00
15.5.	0.01	0.02	0.02	0.04	0,00	0,01
16.5.	0,05	0.25	0.03	0,11	0,01	0,03
17.5.	0,05	0,74	0.02	0,06	0,01	0.04
18.5.	0,02	0.22	0,01	0.08	0.0(1	0.01
19.-5.	0,(12	0.12	0.01	0,05	0.00	0,00
20.5.	0.02	0.13	0.02	0.16	0.00	0.02
21.5.	0.00	0.01	0.02	0.11	0.00	0,00
n s	0,01	0,08	0.04	0.19	0.00	0,01
23.5.		0.07		0.01		0.01
Najvišja dovoljena štiriindvajseturna koncentracija tega strupe-I nega plina v zraku znaša 0,3 miligrame na kubični meter zraka, najvi-| šja polurna pa 0,75 miligrama.
V tednih od 9. do 23. maja so bile povprečne dnevne koncentra-I cije žveplovega dioksida na vseh merilnih postajah zelo nizke in niso presegle dovoljenih maksimalnih dnevnih koncentracij. Na to je vsekakor prav gotovo vplivalo lepo vreme, pa tudi relativno nizka proizvodnja v šoštanjskih termoelektrarnah. Dovoljene polurne koncentracije (0,75 mg) pa so bile nekajkrat prekoračene in sicer v Zavodnjah 10. maja ob 9. uri. ko so namerili v kubičnem metru zraka 0,76 mg | žveplovega dioksida.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
PROMETNI SVETOVALEC
Brezhibno vozilo je varno vozilo
Pod tem geslom se že vrsto let organizira akcije ' preventivnih pregledov vozil na motorni pogon, običajno na cesti. oz. v sodelovanju z avtomehaničnimi delavnicami. Akcija je zastavljena | široko, praktično na celotnem I področju republike. V naši občini je doslej skrbel za tovrstno aktivnost Svet za preventivo in I vzgojo v cestnem prometu ob so-| delovanju drugih izvajalcev.
Kontrole so praviloma ugota-I vljale, da je v uporabi večje število vozil, ki so tehnično oporečna, pri precejšnjem številu so bile ugotovljene napake na krmilnem I mehanizmu, na svetlobnih tele-
sih, na karoseriji, pnevmatikah in drugi opremi. Pri tovornih in motornih vozilih ter avtobusih pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti še pri obvezni opremi, označbah (tovora, prevoza oseb-otrok) ter tahografih. Večina voznikov je ugotovitve poznala že vnaprej, nekateri so se »pač« čudili, da njihovo vozilo ni povsem brezhibno. Nasvet ali napotnica miličnikov je v pretežni meri bil »vzet na znanje«, nekatere pomanjkljivosti pa so bile odpravljene pri »intervencijski ekipi« kar na mestu. Povedati je treba, da so takšne aktivnosti bolj propagandnega pomena in koristijo
Je bila naivna žaba, misleč, da ji bo lepa deklica na njeno hrepeneče prigovarjenje dala poljub, ki jo bo odrešil, ali pa je mar bila naivna deklica, ki je taisti žabi res dala poljub v upanju, da si pričara moža. Ker nista bili niti žaba niti deklica iz tiste znane pravljice, je rezultat, žal neznan. Bržčas sta v istem stanju odšli vsaka svojo pot v potrditev domneve, da naivneži so od nekdaj in da ne bodo kmalu izumrli.
Nas seveda zanima neka čisto določena naivnost — tista naivnost, ki nastopa v odnosu vladajoči — vladani. Naivni so tako tisti. ki vladajo, kot vladani. Kateri bolj in kateri manj? Verjetno se stopnja naivnosti skozi čas spreminja. Ni še tako dolgo nazaj, ko vladajoči skorajda niso bili naivni, ko so predlagali tudi najbolj neumne zadeve, ki so jih vladani sprejeli, saj so bili tako zelo naivni, slepo verujoči v svoje ideale in v čistost in poštenje vladajočih. Rekli smo, da vladajoči sicer res niso bili naivni, kar pa še ne pomeni, da niso bili naivci - saj so bile njihove ideje pogostokrat kot z nerodno otroško roko in očesom naslikane risbice, ki pa so jih vladani sprejemali za suho zlato.
Seveda ni šlo skozi noč, toda vendarle se je razmerje počasi začelo rušiti. Ljudstvo seje počasi osveščalo, postajalo je manj in manj naivno, začelo je zavračati naivne risbice, ki jih je hiperpro-duciral vladajoči sloj. To pomeni možnost premika naivnosti od vladanih do vladajočih, čeprav sta tu vsaj dve možnosti. Lahko se zgodi, da vladani izgubljajo naivnost, vladajoči pa ostanejo na isti vrednosti — to se bo zgodilo v primeru, da začnejo lansi-rati manj naivne risbice in vlada-nim večkrat prisluhnejo... Če se to ne zgodi, pomeni, da naivnost, ki jo raz sebe dajejo vladani, v isti vrednosti prehaja na vladajoče, ki so tako vedno bolj naivni (seveda, saj nenaivnemu ljudstvu še vedno podtikajo svoje risbice, ki misleč pri tem, da jih bo le-to še vedno hlastno sprejemalo.
Najbrž vemo, da topogledno naš slovenski, šaleški prostor ni nič kaj izjemnega. Gre enostavno za razvoj demokracije, ki se nezadržno plazi v naše glave in odnose. Ljudstvo si po desetletjih kimanja lasti vedno večjo pravico odločanja. Da je res tako, nam pričajo številne akcije posameznikov in skupin v zadnjih nekaj letih. Najbolj očitno je to morda na področju ekologije, toda ljudstvo posega tudi na področje vojske, političnega sistema (volitve, ustavne razprave) itd.
Po razmeroma dolgem uvodu seveda dblgujemo še ilustracijo k tezi, da je ljudstvo vedno manj
naivno. Vzeli jo bomo kar iz domačega okolja — z eno pripombo: v času, ko tale prispevek nastaja rezultat v nadaljevanju opisanega primera še ni znan — danes, ko to berete pa že. Toda rezultat za današnjo temo ni tako zelo pomemben, saj je že dosedanji potek znanilec premikov naivnosti v sfero vladajočih:
Gre seveda za torkovo zasedanje skupščine, ki naj bi dokončno uredila gradbene posege na območju velenjskega grajskega hriba. Tozadevno so se ustrezni organi v predzadnjem hipu lotili pravno — strokovnega urejanja tistega, kar je bilo že davno dogovorjeno v krogih, ki jim poenostavljeno pravimo »družbeni interes«. Naivnost predlagatelja je seveda v tem, da »spravi točko skozi« na način, ki je bil morda nekoč običajen (politična podpora -f minimum stroke + formalen dvig utrujenih rok v skupščini), temeljil pa je na ljudstvu, ki navadno svojega glasu ne povzdigne, še manj seje pripravljeno z argumenti upreti nesprejemljivemu predlogu. A to seveda vse v imenu ljudstva in za njegov blagor. Točka je bila predlagana za sejo že kot razširitev dnevnega reda na podlagi (za lase privlečenega?) izjemnega družbenega interesa. Prekršeni so bili zakoniti roki za vročitev gradiva delegatom (s tem seveda onemogočena razprava v bazi). Predlagana je bila bliskovitost sprejemanja (namesto dvofaznega — enofazni postopek) kakršno terjajo na primer vojne razmere ali elementarne nesreče. Ob vsem tem pa je bilo gradivo (glede na poslovnik skupščine in zakon) nepopolno. Naivna risbica, seve, ki bi jo delegati (ljudstvo) nekdaj gladko sprejeli in potrdili. Toda danes ni nekdaj. Morda sojo celo sprejeli, a ne več tako kot včasih.
Če smo v začetku napovedali raz sebe dajanje naivnosti vladanih, potem skupščina te točke ni obravnavala — če jo je, je zmagala volja (naivnega dela) ljudstva — pa čeprav je bila to zmaga v nasprotju z obstoječimi akti. Rezultat je v vsakem primeru jasen: zmagalo je ljudstvo, kajti skupščinske odločitve so ljudske in jih je potrebno spoštovati — ne oziraje na to, po kakšni poti smo do njih prišli. Boj se je po vseh demokratičnih principih odigral znotraj ljudstva — delegatov, ki so se odločili sami. O tem, da je pomembno vlogo pri odločanju imela oblast, lahko seveda opravičeno domnevamo.
p. s.
Tudi, če je zmagala naivna večina, bo zaradi nenaivne manjšine oblast v prihodnje le morala razmisliti tudi o svoji naivnosti.
U. HRAST
vestnim lastnikom in upravljal-cem vozil — kot nekakšen opomnik.
Tehnična brezhibnost vozil, ki so v prometu je predpisana Z zakonom o varnosti v cestnem prometu. Ur. list SRS št. 5/82 ter s pripadajočimi pravilniki, ki urejajo tehnično brezhibnost, opremljenost, postopek tehničnih pregledov ter označevanje vozil. Dodatno je določeno z Zakonom o prevozu nevarnih snovi, kako morajo biti opremljena vozila, ki prevažajo posamezne vrste nevarnih snovi.
Pristop k preverjanju tehnične brezhibnosti vozil je različen kot so različna vozila. Medtem, ko je pregled koles prepuščen šolam, staršem, oz. lastnikom (v skladu s tehničnimi navodili proizvajalca koles), prav tako za zdaj še voznikom koles z motorjem, pa je za motorna kolesa in vozila tehnično zahtevnejših in težjih vozil predpisan obvezen redni tehnični pregled. Delovne organizacije, katerih predmet poslovanja je prevoz oseb in tovora ter tiste, ki imajo organiziran lasten prevoz tovora oz. oseb, morajo organizirati delovanje SLUŽBE NOTRANJE KONTROLE v skladu s pravilnikom o notranji kontroli, ki ga OZD. TOZD ali DPS sprejmejo na delavskem svetu. V citiranem republiškem zakonu o varnosti v cestnem prometu je v IX. poglavju določen obseg nalog, ki jih mora vsebovati pravilnik in naloge zaposle-
nih strokovnih delavcev v službah notranje kontrole. Pri javnih prevoznikih potnikov, je takšna služba organizirana specifično s posebno funkcijo kontrole voznega osebja in potnikov. Med osnovno vsebino pravilnika o notranji kontroli sodi poleg ugotavljanja psihofizične sposobnosti voznikov za opravljanje prevoza, prav zagotavljanje tehnične brezhibnosti vozil ter pravilno nakladanje in razkladanje tovora.
V delovnih organizacijah, oz. specializiranih enotah, kjer je število vozil manjše, je zadolžen za tehnično brezhibnost takšnih vozil odgovorni vodja, tehnični vodja oz. predvsem vozniki sami (prim. reševalna vozila, vozila organov za notranje zadeve, gasilska tehnična vozila, vozila vojaških organov ipd.). Pri teh in podobnih vrstah specializiranih vozil obstajajo še dodatne zahteve tako glede rokov in načina kontrole kot tudi potrebne opreme.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v sodelovanju z delavci prometne milice in tehnično prometnimi sodelavci v kratkem organiziral letošnjo preventivno akcijo. Vendar pa bi naj vozniki in odgovorne osebe ne čakali takšnih »muh enodnevnic«, kajti vzroki za številne in hude prometne nezgode so tudi in predvsem v tehnični pomanjkljivosti' vozil in opremljenosti teh.
Jože MIKLAVC
6, stran * n3S CSS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
titovo velenje ★	2. junija 1988
Programsko-volilna seja občinske konference ZSMS Velenje
»Nismo in ne bomo krizna generacija«
Minevata dve leti dokaj uspešnega medijskega nastopa ZSMS, val navdušenja po 12. kongresu mladih v Krškem se počasi umirja, doseženi, nedoseženi cilji, predvsem pa družbena realnost ne dopuščata, da bi bili z doseženim v celoti zadovoljni. Za občinsko organizacijo ZSMS še vedno vztrajno trdimo, da je množična družbenopolitična in vzgojna organizacija. Mladi, ki se zanjo odločajo prostovoljno, naj bi v njej uveljavljali, usklajevali in ustvarjali pogoje za zadovoljevanje ekonomskih, socialnih, političnih in kulturnih interesov ter vsakdanjih potreb. Skupaj s SZDL naj bi ta ista organizacija usmerjala in zagotavljala aktivno vključevanje mladih v celotno družbeno-politično življenje in omogočila njihov vpliv na sprejemanje vseh odločitev. Zlasti tistih, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine.
Pred dvema letoma zapisana misel, da poti nazaj za mlade ni več, če hočejo biti generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s svojo glavo, in da te misli tudi svobodno izraža. Toda, ali je res vse tako, kot smo zapisali? Smo uresničili vse pred dvema letoma zapisane cilje? Na ta in še na vrsto drugih vprašanj so poskušali najti odgovore delegati program-sko-volilne konference občinske konference ZSMS Velenje, ki je bila prejšnji petek.
Zaostrene in krizne gospodarske ter družbene razmere naravnost kličejo po usmeritvi dejavnosti v reševanje perečih življenjskih vprašanj. Toda, kot da je mladim zmanjkalo energije. Mladim, ki naj bi bili najbolj revolucionarni v svojih zahtevah po boljšem jutri. Nekaj pobud, novih idej, zahtev je v tem dvoletnem obdobju sicer bilo: varstvo okolja, glasni NE v zvezi z jedrskim odlagališčem, obravnava vprašanj v Elektrogospodarstvu in premogovništvu, opozarjanje na težave v vzgoji in izobraževanju, zavzemanje za tržno ekonomijo, ekonomske zakonitosti, resnično samoupravljanje, prestrukturiranje gospodarstva, umno rabo električne energije, boljšo kadrovsko politiko na vseh ravneh, ukinitev lažne solidarnosti, . . . Toda, ogromen razkorak med izrečenim oziroma zapisanim in dejanskim je, po mnenju velenjskih mladincev, v preveliki meri ožigosal to dvoletno obdobje-
Namesto, da bi se ukvarjali z eksistenčnimi vprašanji, so skupaj z drugimi vred izgubljali pre-potrebno energijo za zagovarjanje oziroma obtoževanje na mnogih »pomembnih« na hitro sklicanih sejah, na katerih so
največkrat pametnejši in odgovornejši od njih sprejemali sklepe. Zato o občinski konferenci ZSMS kot enakopravnem partnerju ostalim družbenopolitičnim organizacijam ne moremo govoriti. Vzroki so obojestranski.
Osnovno vprašanje, ki so si ga mladi zastavili je, kdo ima koga.: predsedstvo občinske konference ZSMS osnovne organizacije oziroma članstvo ali obratno? Zal, tako kot za nekatere druge velja tudi za slednjo ugotovitev, da še vedno to ni organizacija, ki bi znala prisluhniti slehernemu mladincu, skupini mladih. Vzrok za to naj bi bila premajhna prisotnost občinske konference ZSMS ali njenega predsedstva v temeljnih okoljih, premalo strokovnjakov v njihovih vrstah. Zato tudi delo organov sloni preveč na ramenih posameznikov. Mladi bodo zaupali svoji organizaciji in v njej delovali le, ko jim bo ta omogočila, da bodo imeli možnost uveljavljati svoje napredne ideje, s katerimi bodo lahko vplivali na odločanje. Za to pa so potrebni pravi programi z alternativnimi predlogi. V poročilu o delu občinske konference ZSMS Velenje v obdobju 1986— 1988 mladi med drugim ugotavljajo, da je prisotno vse preveč forumskega dela. Vzroki, da so takšni kot pač so, tičijo tudi v miselnosti nekaterih »sivih« glav, da so mladi dobri le za lepljenje plakatov, raznašanje vabil, udarniško delo, športne aktivnosti, zabavo, . . . Premalo pa se zavedajo, da bo ZSMS nosilka novih idej in zahtev v obliki kulturnega dialoga z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami le tedaj, ko bo upoštevana moč argumenta, ne pa argument moči.
DEJAVNOST MLADIH NA POSAMEZNIH PODROČJIH
Za dejavnost mladih v organizacijah združenega dela velja ugotovitev, da ZSMS ni storila vsega, kar bi morala. Spremljanja gospodarskih gibanj, analiza slabosti, uvedba raznih aktivnosti v nekaterih okoljih ni dala želenih rezultatov predvsem zaradi pomanjkanja moči in znanja mladih. Kaj malo si obetajo tudi od ustavnih sprememb, kjer so se zavzemali za uveljavitev tržnih zakonitosti, za zmanjšanje interventnih ukrepov,... Po drugi strani pa je res, da so se premalo vključevali v razprave o planskih dokumentih, se premalo oglašali na zasedanjih vseh treh zborov občinske skupščine, bili preveč apatični pri odločanju, spreminjanju obstoječih slabosti na vseh ravneh. Svoj družbenoekonomski položaj si bodo v prihodnje reševali le z nenehnimi aktiv-
nostmi, usklajenimi tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini.
Ustanovitev študentskega servisa in prizadevanja za boljše delo Šaleškega študentskega kluba, vključevanje na področju ekolo-
Novo vodstvo
Na petkovi programsko-volilni seji so mladi izvolili tudi novo vodstvo. Naslednji dve leti bo na čelu velenjskih mladincev dosedanji sekretar občinske konference ZSMS Velenje Milan Kopušar, zanj je od 66 delegatov glasovalo 63, Bojan Kontič je novi podpredsednik, sekretar pa Zdravko Go-Job.
gije, štipendijske politike niso dovol j tehten razlog za večjo mero zadovoljstva v dejavnosti mladih na področju vzgoje in izobraževanja. Samo nakazovanje problemov ne vodi k boljšemu delu, ampak le še bolj odgovorno in organizirano lotevanje nalog na tem področju.
Mladi v vaških in primestnih krajevnih skupnostih so kolikor toliko aktivni predvsem na športnem in kulturnem področju. Mnogo premalo pa so vključeni v reševanje družbeno ekonomskih težav njihovega okolja in krajevne samouprave. Mlada generacija je kadrovski potencial, ki ga ne bi smeli spustiti iz rok. Skupen program aktivnosti
SZDL in ZSMS pa bi moral motivirati mlade, jim dati takšno mesto ter vlogo, da se bodo z delom in sprejemanjem najodgovornejših nalog dokazali ter s tem dosegli enakopraven položaj.
Mladi so na področju kmetijstva kljub prizadevanjem dosegli dobre rezultate le pri organiziranju. Zato ostajajo prostorska, materialna ter njihova osnovna vprašanja poleg uveljavljanja interesov mladih v kmetijstvu ena prednostnih nalog v prihodnje.
Na področju idejno političnega dela sta organizirani mladinski politični šoli dosegli svoj namen. Neuresničene obveznosti pa je organizacija seminarjev po dejavnostih oziroma interesih članov.
Kljub temu, da se mladi zavzemajo za odprte kandidatne liste z več kandidati, jim to v lastnih vrstah ni uspelo. Tudi kam dlje pri kadrovanju mlajših na odgovorna delovna mesta od pisanja priporočil in političnih akcij niso prišli. Odgovornost, kritičnost in samokritičnost, razrešitve in odpoklici zato morajo biti temelji kadrovske politike, še posebej v lastnih vrstah.
Tudi obveščanje o delu in življenju mladih na delovnem mestu, okolju, kjer živijo, ni bilo najboljše. Enaka ugotovitev velja za kulturno življenje, kjer so preveč prisotne tradicionalne oblike prireditev in premalo kulturna ustvarjalnost, zlasti na idejnem gibanju. Premiki pri delovanju družbenih organizacij in društev pa bodo doseženi le, ko se bodo slednje zavedale, da so kolektivni člani ZSMS.
Mladinsko prostovoljno delo je še vedno eno najbolj množičnih dejavnosti mladih. Takšne in drugačne težave narekujejo korenite spremembe tudi na tem področju. Uspešne pa bodo te, če se bodo vsi, ki jih podpirajo in zanje zavzemajo, tudi kaj storili za popolne brigade.
Občinski center klubov OZN
je resda namenjal precej pozornosti izobraževanju članov, ki pa je vse premalo prodrlo med delavsko mladino in v krajevne skupnosti. Ker je v zadnjem času mirovna in ekološka problematika pritegnila precej mladih, bosta ti področji v ospredju tudi v prihodnje.
VIDENJA IZVOLJENIH ČLANOV PREDSEDSTVA, PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA. SEKRETARJA ZA UČINKOVITEJŠO OK ZSMS VELENJE
Kakšna naj bi mladinska organizacija in z njo seveda tudi občinska konferenca ZSMS bila? Smernice za njeno delo so pravzaprav sklepi krškega kongresa. Vsekakor pa mora slednja postati takšna politična organizacija, ki svojega delovanja ne bo gradila na frontnosti istomislečih in poenotenih ljudi, temveč na odprtosti do novih idej, alternativ ter omogočila dialog med drugače mislečimi na vseh področjih življenja in dela mladih. Zato pa je nujno potrebno ciljem, vsebini, družbenim razmeram in času prilagoditi njeno organiziranost, oblike in način dela. Prav tako mora biti vodstvo mladinske organizacije odgovorno samo članstvu in nikomur drugemu. Poleg zagotovitve možnosti za organiziranost mladih na raznih področjih delovanja in ustvarjanja glede na njihove specifične interese in probleme, je pomembna tudi njihova neodvisnost od slabega financiranja, . . . Nova kvaliteta bi se, po mnenju novega vodstva velenjskih mladincev, morala pokazati predvsem v sposobnosti spreminjanja in realiziranja pobud ter iniciativ, ki temeljijo na sklepih in stališčih 12. kongresa.
Poleg prej omenjenih videnj oziroma smernic delovanja v prihodnje so se med drugim zavzeli za javnost politike v organizaciji, za vzpostavitev pogojev in zahtev po odgovornosti v političnem delu. Kot so poudarili člani novo
V	60 osnovnih organizacijah ZSMS v organizacijah združenega dela velenjske občine je vključenih okrog 6500 mladih. Od teh je 40 odstotkov prizadevnih, prav toliko je takih, ki se lotevajo nalog bolj ali manj kampanjsko. 20 odstotkov pa jih dela le občasno oziroma niso aktivne.
V	vzgojno izobraževalne procese je v velenjski občini vključenih približno 300 mladih, delajo pa v 16 osnovnih mladinskih organizacijah.
Od okoli 9500 mladih v 27 osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih jih ima dobro zastavljene programe, s katerimi uresničujejo svoje interese ter potrebe, le okrog 40 odstotkov. Prav toliko se jih ukvarja v glavnem z manife-stativnimi oblikami dela. Od 20 odstotkov neaktivnih pa prednja-čijo mestne mladinske organizacije-
izvoljenega predsedstva občinske konference ZSMS, si bodo prizadevali za jasnost stališč, zahtev, predlogov in sklepov na področju organiziranosti in kadrovske politike ter njihovo dosledno uresničevanje.
Prednostna naloga pa je približati mlade ZSMS in ZSMS mladim. »Če nalog ne bomo opravili tako kot bi jih morali,« je v imenu predsedstva poudaril novi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Milan Kopušar,« ni čas, da na zamenjavo čakamo dve leti, ampak je treba vodstveno strukturo zamenjati prej.«
Na seji posebej imenovana komisija za sklepe je ob koncu razprave oblikovala 15 osnutkov sklepov, ki jih bo novo izvoljeno predsedstvo na svoji prvi seji temeljito obdelalo, predloge nato predstavilo udeležencem okrogle mize, za katero bodo med drugim dorekli tudi oblike in metode dela občinske konference ZSMS Velenje.
Iz razprave:
Kje so mladi velenjske občine uspeli in kje ne? Na to naj bi odgovorila razprava, ki je bila resnično takšna kot so pred njo dejali: aktualna, izražati mora želje, potrebe, kritiko in samokritiko mladih o perečih družbenih vprašanjih. Malo manj kot so pričakovali pa je pokazala tudi poti za njihovo rešitev.
Bogdan Gregorin, prejšnji predsednik občinske konference ZSMS Velenje, je v svojem referatu dejal: »Naša glavna naloga je, da se iz vrtanja na obrobju krize preusmerimo na ključna družbena vprašanja, ki so — naj to hočemo ali ne — še najbolj naša — mladinska. Skupaj z ostalimi moramo doseči čimprej, da ne bomo več generacija krize.« V svojem govoru se je zavzel za precej boljšo štipendijsko politiko, za graditev družbe na osnovi človekovega dela oziroma prispevka k skupnemu družbenemu razvoju. Do socializma po meri ljudi bomo, po njegovem
mnenju, prišli le z odpiranjem demokratičnih razprav in večjo mero osebne odgovornosti, iz krize pa le s kreativnim razmišljanjem in delom. Dokler ne bomo premostili prepada med idejo in realnostjo, ne bo zaupanja. Pot do željenih rezultatov ne bo lahka. Je pa dosegljiva, samo spremeniti se moramo vsi. »Da nam bo uspelo ustvariti pogoje gospodarjenja, ki bodo zadostili krilerijem ekonomske učinkovitosti, kreativnosti, nove tehnologije, konkurenčnosti, tržni ekonomiji, kreativnemu delu, . . . moramo vsi, od komunistov do mladincev, začeti razmišljati s svojo glavo. Predolgo smo v temeljnih okoljih čakali na glas z vrha. Moramo toliko odrasti, da zvemo, v kakšnih razmerah živimo in katere probleme moramo reševati. Reševanje temeljnih in socialnih vprašanj bo dvignilo ugled družbenopolitičnih organizacij in aktiviralo ljudske množice.«
Dijak računalniške usmeritve Centra srednjih šol Matjaž Koz-mus je menil, da mora novo vod-
stvo občinske konference ZSMS Velenje čimprej predstaviti mladim svoj delovni program za okroglo mizo, da bodo vedeli, kdo je za kaj odgovoren. Zavzel seje med drugim za prestrukturiranje gospodarstva, tržno gospodarstvo, za zakon o podjetjih, za priznavanje poklica direktorja, za spremembo bančne zakonodaje, . . .
Drago Kolar iz Rudnika lignita Velenje, tozd Jamska mehanizacija je opozoril delegate na problem invalidnosti v svojem delovnem okolju ter se vprašal, kaj povzroča takšno malodušje med mladimi. »Ni prave volje, ne pravih programov, ne ljudi. Treba bo bolj prijeti za delo in manj besedičiti, če hočemo uresničiti sklepe krškega kongresa.«
Stoja Špegelj iz osnovne mladinske organizacije Jamske gradnje se je dotaknil problematike mladih v samskih domovih, Bojan Kontič z Rudnika lignita Velenje pa je predstavil nezavidljiv položaj te delovne organizacije.
Jože Povše, predstavnik občinskega odbora ZZB je v svojih
razmišljanjih poudaril: »Mladi imajo pri nas borcih vedno podporo, kadar gre za poštene in dobre namere. Vsi skupaj pa se moramo postaviti po robu zlagani solidarnosti.«
Vlado Kukavica, predstavnik mladih DO Era je bil nezadovoljen z delom dosedanjega predsedstva OK ZSMS Velenje. Tudi za videnja članov novega vodstva je bilo po njegovem mnenju škoda časa in papirja. Naloga mladih v prihodnje mora biti poleg drugih skrb za kakovosten izobraževalni proces, razvoj malih produkcijskih enot, zavzemanje za kreativno kadrovsko politiko, vrnitev odločanja na samoupravno raven, za odpoklic kot edino sredstvo za odstranitev nesposobnih. . . .
Po mnenju Darka Bujana so bili mladi doslej premalo konkretni, premalo delovni. Tudi razprava je dala premalo konkretnih napotkov za delo predsedstva in občinske konference ZSMS v prihodnje. Nekatera vsebinska vprašanja mlade generacije je treba vsaj odpreti.
Srečanje delavcev Maloprodaje
Svoje razpletene niti na domačem tržišču si Gorenje iz leta v leto neutrudno utrjuje. Njegove delavce ne povezujejo le prizadevanja in napori za boljši jutri, temveč pristno tovarištvo, ki ga krepijo in oplajajo v različnih medsebojnih srečanjih, na izletih, sejmih, pohodih . . .
Prvega dne srečanja so na posvetu z najodgovornejšimi delavci sozda Gorenje, delovne organizacije Gorenje Commerce in sektorja Maloprodaje izmenjali mnenja o najaktualnejših dogajanjih v Gorenju in okrog njega. Osrednja tema pa je bil Gore-njev danes in jutri v proizvodnji, tehnologiji, razvoju, na tržišču domačem in tujem: njegova maloprodajna mreža in njeni kadrovski potenciali kot temeljni nosilci in uresničevalci Gore-njevega nastopa na tržišču, kot njegova trdna, kakovostna in vselej zanesljiva vez s potrošniki, kot odraz Gore-njevih hotenj in navsežadnje pomemben dejavnik pri ustvarjanju dohodka.
Neposredni, živi stiki sodelavcev v procesu ustvarjanja in snovanja novih oblik delovanja na tržišču, oboga-
teni z vzajemnim tovarištvom, so dragocena dobrina, ki se je v Gorenju in njegovem Commercu prav gotovo dobro zavedajo, saj na zdravih medsebojnih odnosih delavcev snujejo prihodnjo vizijo poslovnega sistema.
V prostem času so si delavci Maloprodaje ogledali kulturno zgodovinske znamenitosti Ohrida, Svetega Neuma, Struge, se sprehodili ob obali prelepega Ohridskega jezera, nekateri so se tudi kopali.
Športni del srečanja je potekal na igriščih in v dvoranah hotelov Orce Nikolov in Slavija. Delavci so se pomerili v mini golfu, kjer sta zmagala Branko Majdič v moški in Jelena Damjanovič v ženski konkurenci, v pikadu sta zmagovalca Dragan Bog-danovič in Marjeta Ledinek, v šahu je vse nasprotnike »matiral« Milan Zo-rič, v malem nogometu so pokal osvojili delavci Maloprodaje iz Bosne in Hereegovine.
Ob zaključku srečanja so se delavci Maloprodaje dogovorili, da bo njihovo 5. snidenje naslednje leto v Zagrebu.
D. Založnik
Vegrad Velenja JQ fef pr0St0rSkl'h e/emeiltOV
»DOM 101«
Na tuje bodo letos prodali polovico svoje proizvodnje. Vzporedno s temi prizadevanji, pa razvijajo tudi gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s temi elementi. Skupaj z nekaterimi sovlagatelji, predvsem so bile to stanovanjske zadruge, so lani postavili na zagrebškem področju 42 individualnih stanovanjskih hiš, trenutno pa jih toliko tudi gradijo.
»Gradbeništvo je v krizi in ta tudi nas ni obšla,« pravi Matija Blagus. »Težave nas spremljajo na vsakem koraku, najbolj pereč pa je seveda razkorak med proizvodno in prodajno ceno. Vliodni materiali so vse dražji, s tem pa je višja naša proizvodna cena. Pogosto je ta višja od prodajne, ki jo je tržišče pripravljent) plačati. Vsekakor je zelo spodbudno, da sta proizvodna in prodajna cena, ki smo jo dosegli na tujih trgih enaki, kar seveda pomeni, da bodo tudi naši rezultati dobri.«
Desetletnico proizvodnje prostorskih elementov »DOM 101« so torej proslavili delavci Vegra-, da z lepimi delovnimi uspehi, enakih pa jim želimo tudi v prihodnje.
(bz)
S skromno slovesnostjo je proslavil šestdesetčlanski kolektiv sektorja DOM 101 velenjskega Vegrada to soboto, majhen jubilej — desetletnico tega industrijskega programa.
Deset let je torej minilo od tistega odločilnega koraka, ko so v Vegradu uvedli nov, industrijski program gradnje. Prostorske elemente namreč izdelajo v tovarni na Selah, jih delno finalizirajo, na terenu pa jih le še zmontirajo. Največja prednost takšne gradnje je hitrost, to pa v času velike inflacije, pomeni tudi nižjo ceno.
Nov program je doživljal številne preizkušnje. Investitorji so ga sprejemali z negotovostjo, zdaj pa je že dobro uveljavljen. Kot je povedal vodja sektorja DOM 101 Matija Blagus, so v desetih letih izdelali kar 2990 takšnih elementov v skupni površini 80 tisoč kvadratnih metrov. Z njimi so postavili vrtce, poslovne stavbe, šole, stanovanjske objekte, samske hotele . . . Pred štirimi leti pa so z lastnim znanjem razvili še lahke betonske konstrukcije, s katerimi gradijo predvsem kmetijske objekte — farme, skladišča in podobno. Letno lahko izdelajo za 25 tisoč kvadratnih metrov konstrukcij za te objekte. Zmogljivosti so bile vse od uvedbe tega programa
j polno zasedene, saj že stoji po i Jugoslaviji, še posebej veliko v j Vojvodini, 102 tisoč kvadratnih \ metrov takšnih objektov.
S svojimi industrijskimi pro-I grami pa delavci Vegrada niso j poznani samo v domovini. V
zadnjem letu so se z njimi izkazali v tujini, še posebej v Demokratični nemški republiki, kjer so v rekordnem času, petih mesecih, zgradili dva samska hotela.
Uspeh, ki so ga dosegli, pa je pripomogel, da so pridobili v tej državi dodatna, prav tako zelo obsežna dela. Trenutno že izdelujejo prostorske elemente za večji poslovni objekt v Berlinu.
Prostorske elemente izdelajo in tudi delno finalizirajo v tovarni, na terenu pa jih le še zmontirajo
2. junija 1988
if titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas*stran7
Na DU tečaj Shiatsu akupresure in zonalne masaže
S kitajsko masažo do zdravja
Pogovor o uspehih in problemih srednjega izobraževanja
»Preveč storilnostno naravnan sistem«
Prejšnji teden so potekali dnevi Centra srednjih šol. To je bila priložnost, kot so zapisali tudi sami, da v tednu mladosti predstavijo lastne dosežke z različnih področij vzgojno izobraževalnega delovanja učiteljev in učencev.
V tem tednu so organizirali več kulturnih, športnih in tehniških aktivnosti, prav tako pa razne spoznavne informativne in problemske posvete tako s starši, štipenditorji, izvajalci in udeleženci vzgojno izobraževalnega procesa. Ena od takšnih osrednjih aktivnosti, ki so jih pripravili v tem tednu, je bil pogovor na temo Uspehi in problemi v srednjem šolskem izobraževanju.
Udeležba je dokazala, da je zanimanje za delovanje in nadaljnji uspešen razvoj Centra srednjih šol v občini veliko, da pa pogosto marsikakšna stvar ostane le pri načelni podpori. To velja predvsem za sodelovanje med združenim delom in Centrom srednjih šol, ki je doslej sicer doseglo zavidljive rezultate, a bi marsikakšno dobro pobudo lahko uresničili še hitreje in uspešneje.
Sicer pa so se razpravljalci poleg tega ustavili predvsem pri težavah in zablodah usmerjenega izobraževanja. Tako je Drago Šulek, predsednik skupščine občine menil, da je tudi šolstvo v naši gospodarski situaciji ubralo najlažjo, a še zdaleč ne najboljšo pot. Ustvarilo je storilnostno naravnan sistem, ki daje preveč informacij, pa prav zato premalo trdnih temeljnih znanj. »Le z barvanjem fasade«, je poudaril »ne bomo uspeli. Potrebno je očistiti notranjost zgradbe.« V nadaljevanju pa se je še vprašal, čemu se učitelji takšnemu »nakladanju« doslej niso uprli ter si tudi sam odgovoril »ker je pač laže učiti kot naučiti.«
Jože Meh iz Gorenja, pa je menil, da se je močno podrl in
spremenil sistem vrednot tudi na tem področju. Nič več ne prevladuje znanja, ampak spričevalo, učenci niso sposobni mrežnega ampak zgolj linearnega učenja, premalo obvladajo bistvo snovi, saj v poplavi informacij le stežka opravijo selekcijo. Tržno gospodarstvo, kjer bo edino merilo znanje, pa bo gotovo marsikaj spremenilo.
Božo Lednik izvršni sekretar gospodarske zbornice pa je poudaril, da moramo ustvariti pogoje, da znanje ne bo obveza, ampak nuja. Ko bo ustvarjen trg delovne sile, pa je menil, bi si tudi šole morale pridobiti znak kakovosti. Dal je tudi pobudo, da se ustvarjalni duh, ki je prisoten v gibanju Mladi raziskovalci prenese na praktične dejavnosti.
Predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek je opozoril na predvidene ukrepe zvezne vlade
in na težave, ki bodo gotovo prizadele tudi šolstvo. Pri tem je apeliral na predstavnike združenega dela naj tudi takrat skušajo podpreti to dejavnost.
Predstavniki Centra srednjih ' šol, predvsem pa direktor Peter Robida, pa so spregovorili o trenutnih prizadevanjih delavcev tega kolektiva in ponovno opozorili na prostorsko stisko, ki jo bodo skušali kar najhitreje uspešno razrešiti. Poudarili so tudi željo po še tesnejšem sodelovanju z združenim delom in po različnih oblikah medsebojne pomoči.
Srečanje je torej opozorilo na marsikatero nerešeno vprašanje povezano z izobraževanjem v našem širšem prostoru, seveda pa so bili poudarjeni tudi uspehi, ki jih na tem področju tudi na našem Centru ni malo.	„ ,
Sredi junija se nam na Delavski univerzi v Titovem Velenju obeta nekaj novega: tečaj Shiatsu akupresure in zonalne masaže, za katerega je bilo med Velenjčani po oddaji Zdravo, v kateri so ta način preventivnega zdravljenja prikazali, precejšnje zanimanje. To je tudi spodbudilo organizatorje izobraževanj in tečajev na Delavski univerzi, da so povabili k sodelovanju prof. Heleno Bizjak-Paš.
»Zen — shiatsu« je približno sto let stara tehnika, ki se je razvila iz japonske masaže in starih tehnik kitajske akupresure oziroma akupunkture. Uporabna je kot preventivno zdravljenje raznih tegob - prehlada, gripe, reu-me, živčnih in psihičnih težav .. . Tehnika je zahtevnejša kot pri akupresuri ali zonalni masaži, je pa baje zelo učinkovita. Delamo z rokami, največ's prsti in to po poteh tako imenovanih meridia-nov ali energetskih poti, po katerih se pretaka življenjska energija. Japonci ji pravijo Čl, Kitajci KI, Indijanci PRANA, zahod-
Po dveh srečanjih, predlani v Titovem Drvarju in lani v Titovi Korenici je sredi maja prijatelje iz Titovih mest sprejelo Titovo Velenje. Učenci in delavci osnovne šole Gustava Šiliha. Okoli štirideset družin se je povečalo za novega člana, učenci so na svojih domovih pozdravili goste iz Jugoslavije.
Razkazali so jim Titovo Velenje, delovno organizacijo Gorenje, muzej NOB v Topolšici, popeljali so jih v Savinjski gaj, na sprejem k predsedniku občine Velenje, pred šolo so posadili drevo, lipo, ki jih bo spominjala na to lepo srečanje, pred spomenik tovariša Tita in pred spomenik onemele puške so položili venca, v avli šole Gustava Šiliha so pripravili razstavo likovnih in literarnih del, v Kulturnem domu prireditev, program v vseh jezikih Jugoslavije ... Veliko je bilo tega, preveč, če bi želeli vse zapisati. Ne smemo pa pozabiti na smisel teh srečanj — prijatelji, ki so jih učenci te šole spoznali po celi Jugoslaviji, bodo še dolgo vez med narodi, še dolgo bodo po Jugoslaviji potovala pisma, razglednice. Morda se bodo kdaj še srečali, kdo ve? Morda, ko bodo starejši, in ko se bodo z radostjo spominjali trenutkov, ki so jih preživeli skupaj.
Prijatelji učencev osnovne šole Gustava Siliha so danes že vsi doma, vsi v mestih, ki po celi Jugoslaviji nosijo Titovo ime. Spomini na ta lepa doživetja še niso niti bledeti začeli. Prelepo je bilo, da bi lahko.
Saša Gošnik si bo to srečanje gotovo zapomnil po tem, da seje zaljubil. V Rajhano iz Titove Mi-i trovice. »Ko je bilo v soboto konec kulturne prireditve, smo imeli ples. Ker nisem znal plesati, so me učila dekleta iz Titove Mitrovi-ce,« je povedal. Najbolj vztrajna je bila gotovo Rajhana, ki ji Saša sedaj piše, tako kot piše tudi svojemu gostu, prijatelju Velebitu. K Petru Hrovatu je prišel Ane iz Titovega Velesa. Podobno kot Saši bo tudi njemu ostal v najlepšem spominu ples, Anetu pa velenjsko jezero, nam je zaupal. »Sicer ga, naslednje leto prireja AMD Šaleške doline, katerega član je tudi oče, rally Titovih mest in prepričan sem, da bom prijatelja lahko obiskal. Imeti prijatelje po celi Jugoslaviji je res lepo,« je zatrdil. Aleksandra Kos pa se je najprej malo bala, kako se bosta
njaki Da BIOENERGIJA. Energija CI je v meridianih JIN in JANG, kot laik pa sem iz gradiva lahko razbrala, da morata menda biti ta dva v zdravem organizmu v ravnotežju. Za tale zenshiatsu je poleg teoretičnega znanja potrebnih tudi precej praktičnih izkušenj.
Akupresura, ki jo Kitajci poučujejo v šolah, se je tudi pri nas že kar udomačila, podobno kot akupunktura. Obe tehniki obdelujeta sicer iste točke, le da je pri tem akupresura blažja. Kot veste se pri akupunkturi uporabljajo igle, zato je to stvar strokovnjakov, zdravnikov. Točke, ki jih obe tehniki obdelujeta so energetska vozlišča in s pritiskanjem na posamezne točke se vzpostavijo energetska ravnotežja na točkah meridiana.
Pri zonalni masaži je treba poznati refleksne cone, ki so na stopalih, dlaneh, uhlju in glavi. So kot nekakšne alarmne naprave, ki naj bi na sobveščale o tem, kaj se v organizmu dogaja. Z masiranjem teh con poživljamo in
sporazumeli z Vesno Jordanovo iz Makedonije. A strah je bil povsem odveč. »Pogovarjali sva se o vsem, o šoli, glasbi ... Ko pa sem ji razkazala mesto, se ni mogla načuditi, koliko zelenja je v Titovem Velenju. Mislim, da mi je tudi Vesna svoje mesto opisala tako dobro, da vem, kakšno je.« Vesna Hercog je gostila Aleksandro Bojanič iz Titovega Drvarja. Pred dvema letoma je bila tudi sama v tem mestu. Se danes tja in nazaj potujejo pisma. »Takšna srečanja so zelo koristna. Krepimo prijateljstvo med narodi in če kdaj potujemo, lahko te prijatelje tudi obiščemo,« je povedala.
Mojca Požun, nam je razložila, kako so se na to srečanje pripravljali. »Da bomo dobili goste iz Titovih mest smo zvedeli tri tedne prej. Takoj smo začeli s pripravami, saj smo se hoteli zelo izkazati. Uredili smo učilnice, pripravili razstavo. Tovarišica Groznikova je organizirala sestanek na katerem nas je seznanila s celotnim programom. Mislim, da smo se dobro izkazali. In takšnih srečanj si še želimo. Tako krepimo prijateljske vezi med narodi. Gostila sem Ivano Velič iz Titove Koreni-ce, odlično učenko 7. razreda. Samo prvi dan sva bili bolj tiho, potem je steklo. Seveda si dopisujeva kako pa?«
Dejan Stevanovič, pa je želel povedati, kako težko so jih čakali, prijatelje iz Titovih mest. »Zelo nestrpni smo bili. Vsak je želel videti katerega gosta bo dobil.
sproščamo celo telo, tisti, ki se s tem ukvarjajo pa to masažo priporočajo kot preventivo, za sa-modiagnozo in proti bolečinam. Pravijo tudi, da je zonalna masaža najstarejša prva pomoč, kar utemeljujejo s tem, da je primitivni človek, ki je hodil bos, v dotiku z zemljo vzdrževal energetsko ravnotežje, ker je višek energije odtekal vanjo.
Kot že rečeno tečaj Shiatsu akupresure in zonalne masaže pripravljajo na Delavski univerzi. Tečaj bo vodila prof. Helena Bizjak-Paš, trajal bo dva dni — v soboto, 11. junija, in v nedeljo, 12. junija, dopoldan in popoldan. Za obisk je potrebna trenerka, večja brisača in telovadni copati. Na vabilu piše sicer tudi blazina, na kateri boste delali vaje. Če morate tudi to prinesti s seboj, vam bodo povedali na Delavski univerzi, kjer sprejemajo prijave za tečaj in kjer vam bodo povedali tudi koliko to stane. Informacije dobite po telefonu 854-539.
M. Krstič-Planinc
Sam se čakal na Martina Toma-noviča iz Titovega Vrbasa. Prišel je zadnji v skupini. Pripeljal se je z avtomobilom, kjer je bil tudi ravnatelj njegove šole. Sestra je tudi gostila — prijateljico iz Titovega Vrbasa, tako da je bilo pri nas kar živahno. Moj prijatelj je bil še posebno navdušen nad računalniki v šoli.«
Mitja Zorko, ki je sprejel Lju-bišo Martinoviča iz Titograda je povedal, da sedaj verjame, da je naše mesto res čisto, ker mu je to zatrdil Ljubiša. »Rad pa bi sam spoznal vsa Titova mesta. Morda bom nekoč res videl vsa. Ljubišo je še posebno zanimala Termoelektrarna Šoštanj, pa računalniki, mastodont na velenjskem gradu, rudarski muzej. Vse ga je zanimalo in takšnega gosta imeti je prijetno.«
Saša Ribič je že kar v nedeljo napisala pismo Tanji Dukič v Titovo Korenico. »Ko bomo že na vse pozabili, bomo ob filmu, ki so ga posneli s tega srečanja, obujali spomine. Tanja mi je povedala recimo, da je pri njih v razredu samo devetnajst učencev, pri nas pa nas je dvaintrideset. Sicer pa, ob slovesu smo obe malo jokali. Vesna me je že poklicala po telefonu.«
Kogar koli od učencev, ki so j gostili prijatelje Titovih mest bi povprašali, vtisi bi bili podobni. Lepo je bilo. Lepo. Še si želijo takšnih prijateljskih srečanj.
Milena Krstič-Planinc
S posvetom
na CSŠ počastili obletnico
Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju izvajajo v šestih usmeritvah deset vzgojno-izobraževalnih programov za devetnajst poklicev na II., IV., V. in VI. stopnji zahtevnosti. V tem šolskem letu izobražujejo 2415 mladih in 446 odraslih, na VI. stopnji pa imajo 40 slušateljev. V veliki meri je izobraževanje usklajeno s potrebami velenjskega združenega dela, kar dokazuje podatek, da kar 73 odstotkov učencev prejema štipendijo. To je nekaj podatkov s katerimi so postregli sindikalnim aktivistom, ko so jih ob 30. obletnici Centra obiskali.
Na Centru srednjih šol izvajajo reorganizacijo, iz petih temeljnih organizacij in delovne skupnosti se želijo organizirati v enovito delovno organizacijo (referendum je bil v ponedeljek). Prepričani so, da bodo tako učinkovitejši in bodo lažje uresničevali cilje, ki jih od te delovne organizacije pričakujejo uporabniki in širša družbenopolitična skupnost.
S tem, kako dela sindikat Centra srednjih šol je prisotne seznanila predsednica konference osnovnih organizacij sindikata Martina de Costa, ki je poudarila, da bo tudi sindikat lažje delal v novi organizaciji.
Predstavniki Centra so udeležence posveta popeljali še po učilnicah in jim razkazali s kakšno opremo razpolagajo. Za slovesnost je pa poskrbel mešani pevski zbor Centra z zborovodkinjo Danico Pirečnik, ki je ob tej priložnosti izvedel kratek koncert.	(mkp)
Tomos za varnejšo vožnjo
Akcija pritegnila veliko mladih
Koristnih akcij smo vedno veseli. Ena takšnih je bila v Titovem Velenju na dan mladosti, ko je Tovarna motornih vozil Koper, v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje in AMD,
organizirala preventivno akcijo »Tomos za varnejšo vožnjo.« Varnejša vožnja je v ospredju, kajti na žalost je med mladimi vozniki največ žrtev v cestnem prometu.
Akcija je bila zelo široko zastavlje-
J	" rm
w ; _ /
Spretnostna vožnja (morda pa mikavne nagrade?) je pritegnila mnogo tekmovalcev.
na. Tomosovi strokovnjaki in serviserji so z nasveti pomagali sedanjim in bodočim voznikom koles z motorjem, odpravili so tudi manjše napake. Predstavili so brošuro, ki so jo izdali ob tej priložnosti in v kateri so opisali praktični nasveti za spoznavanje motornih koles, opreme in napotki za varno vožnjo. Ob akciji, ki je bila v Titovem Velenju so predstavniki To-mosa razdelili 500 izvodov te knjižice.
Posebno doživetje je bilo nagradno tekmovanje za mlajše voznike koles z motorjem v spretnostni vožnji. Nagrade so bile mikavne: kape, majice, šali, zaščitne čelade in drugo.
Tomos je predstavil tudi del svoje-novega proizvodnega programa. Še posebno pozornost so zbujali atraktivni modeii mopedov, motocikli in specialni modelarski avion z daljinskim upravljanjem.
Akcija je potekala pred AMD na Prešernovi cesti in je bila za vse, ki so se je udeležili izjemno doživetje. Obisk je bil nad vsemi pričakovanji in po mnenju organizatorjev je akcija povsem uspela.	B Mugerie
Srečanje učencev Titovih mest — gostitelj OŠ Gustava Šiliha
Štirideset družin se je povečalo za novega člana
Komite za družbene dejavnosti
0 interventni zakonodaji, šolstvu, zaposlovanju
Na področje družbenih dejavnosti sta pred tednom dni posegla zelo temeljito kar dva zakona, začasni omejitveni zakon razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke ter začasni zakon omejitve razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sisov družbenih dejavnosti. Oba sta za naše družbene dejavnosti zelo neugodna in presegata vsa pričakovanja in napovedovanja.
Zakaj? Ker v občini s prispevo stopnjo v preteklem letu nismo zbrali niti dovoljenih sredstev in tako na samem začetku izvajanja slednjih »pre-
kratki« za okrog 300 starih milijard dinarjev. Če naša občina ne bo dosegla diferenciranega pristopa pri obravnavi vprašanj s področja družbenih dejavnosti, potem se obeta krčenje programov, in še marsikaj drugega, seveda vse prej kot razveseljivega. O prej omenjenih začasnih ukrepih so na zadnji seji spregovorili tudi člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti in izvršnemu svetu skupščine občine predlagali takojšnjo ustanovitev posebnega odbora, ki bo pripravil načrt izhoda iz kriznega položaja.
Informacija o organiziranosti Cen-
tra srednjih šol v Titovem Velenju ter prizadevanja delavcev centra pri reorganizaciji je bila edina razveseljiva točka dnevnega reda petkove seje komiteja za družbene dejavnosti. Ob tem, da naj bi postal center regijsko središče izobraževanja mladih, so se člani komiteja zavzeli še za takšno reorganizacijo, ki bo omogočila še večjo rast kakovosti vzgojno-izobraževal-nega dela. Prav bi bilo, so menili, če bi tem pobudam sledili tudi delavci v osnovnem šolstvu.
Prostorska stiska, natrpane učilnice, dvoizmenski pouk in še kaj bi lah-
ko uvrstili med vzroke za drugačno ureditev šolskih okolišev v naši občini. K spremembi silijo tudi finančna ter materialna vprašanja na tem področju. Člani komiteja za družbene dejavnosti so podprli predlagano dolgoročno in postopno reševanje šolskih okolišev z zahtevo po zagotavljanju čimvečjemu številu učencev enakih pogojev izobraževanja. To seveda ne bo lahko, saj je že ustaljen način dosedanjega reševanja šolskega prostora preveč uveljavljen. Toda, z enotno akcijo z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa z veliko mero strpnosti, volje, predvsem pa s čim- '
večjim soglasjem staršev bomo kos tudi tej problematiki.
Iz podatkov o uresničevanju politike zaposlovanja v preteklem letu je razvidna skorajda idealna skladnost gibanj z resolucijskimi predvidevanji. Zal, pa to ne daje željenih ekonomskih učinkov. Tudi vplivi prestrukturiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti se odražajo šele v začetku letošnjega leta. Mesečno spremljanje podatkov o številu zaposlitev v tem letu se zaenkrat odvija v planiranih okvirjih. Čeprav smo na tem področju v občini dosegli premike na bolje, se stvari na tem področju premikajo
prepočasi. Kot da se ne zavedajo nekateri usodnosti demografskih gibanj, s katerimi je tesno povezana kvaliteta življenja ter dela. Zato je treba v občini vztrajati pri zastavljenih ciljih, jasno povedati, koliko tehnološkega viška imamo v dolini, zanje poiskati ustrezne programe. V reševanje teh vprašanj naj bi se bolje vključila tudi Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica. Člani komiteja za družbene dejavnosti pa so podprli tudi prizadevanja, da bi skupnost za zaposlovanje »postala« občinska kadrovska služba.
Glede zahteve občinske skupnosti otroškega varstva o financiranju varstva po 14.30 pa so člani komiteja predlagali organom te skupnosti, da vendarle financira to varstvo tam, kjer sta oba starša objektivno zadržana zaradi delovnega časa.
(tap)
8. stran » fiaS C8S
KULTURA
titovo velenje -k	2. junija 1988
Koledar kulturnih prireditev junij 88
Četrtek, 2. junija 1988, ob 19.00
Vila Mayer v Šoštanju otvoritev razstave likovnih del MARJAN VODIŠEK
Vodišek je dolgoletni član šaleških likovnikov, ki ima za seboj vrsto kolektrvnih in samostojnih razstav. Zlasti uspešen je v pero-risbi in ilustraciji.
Razstava bo odprta do konca meseca.
Četrtek, 2. junija 1988, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo
Velenje
koncert
MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR CSŠ dirigent: Danica Pirečnik in MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR »Tehnik« dirigent: Dragica Zvar
Mešani mladinski pevski zbor Centra srednjih šol je naslednik dekliškega pevskega zbora in mu bo to eden prvih celovečernih koncertov. Oba zbora sodelujeta že vrsto let. Pretekli teden sta koncertirala v Narodnem domu v Celju.
Vstopnice 3.000 din. Popusti običajni.
Petek, 3. junija 1988, ob 19.00
dom kulture Titovo Velenje DAVOR BOŽIČ PREDSTAVITEV LP plošče in plesalke plesnega kluba Kazina Petnajstletni Davor, ki je uspel posneti že prvo ploščo, je doživel uspeh, o katerem večina najstnikov samo sanja. Davor je klavir študiral pri prof. Giti Mally, so-lopetje pa se uči pri prof. Nadi Zgur. Svojo prvo pesem Mojcika je posnel že pri enajstih letih. Davor trdo dela, rad sklada, piše besedila, rad nastopa in pleše, obenem pa je čisto običajen fant, kot so fantje pri petnajstih ... Vstopnice 3.000 din. Popustov
ni.
lija 1
Soši
otvoritev likovne razstave JOŽE SVETINA slike
Jože Svetina je tudi v širšem kulturnem prostoru znan slikar motivov iz okolice Zavodenj ter slovenskih kašč in kozolcev. Njegova priljubljena tehnika je akvarel. Ilustriral je tudi nekaj knjig (Ukradena mladost. Kondorjev klic). Ob otvoritvi bo kulturni program, ki ga bodo izvedli člani Svobode iz Šoštanja.
Razstava bo odprta do konca meseca.
Sreda, 8. junija 1988, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
NOCOJ, PA OH NOCOJ koncert Mešanega pevskega zbora SVOBODA Šoštanj dirigent: Anka Verdnik
Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj je že dalj časa eden najboljših tovrstnih zborov pri nas. Na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru je dvakrat prejel srebrno odličje. Na letošnji prireditvi NAŠA PESEM pa je prejel doslej najvišje, zlato odličje.
Na slavnostnem koncertu bo zbor v prvem delu nastopil a ca-pella s programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter skladbami iz tekmovalnega pro-
Petek, 3. junija 1988, ob 19.00
dom kulture Šoštanj
grama za Našo pesem. V drugem delu pa bo z gosti izvedel kanta-to Alojza Srebotnjaka »Naivni Orfej« za zbor, orkester in dva solista. Sodelovala bosta tenorist Franc Gregorc in sopranistka Mojca Svoljšak. Vstopnice 3.000 din. Popusti običajni. Torek, 7. junija 1988, ob 20.00 dom kulture — stiskama projekcija kinotečnih filmov FRANCOSKA PREDVOJNA AVANTGARDA
V	programu kinotečnih filmov, ki jih predvaja Kino 16, bomo tokrat videli filme iz francoske predvojne avantgarde in sicer Andaluzijski pes (Luis Bunu-ell), Pariz spi (Rene Clair), Mehanični balet (F. Leger) in Premor (Rene Clair).
Vstopnice 1.500 din! Petek, 10. junija 1988, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje VEDRE MELODIJE PIHALNIH ORKESTROV Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Titovo Velenje dirigent: Franc Vrzelak Rudarska godba Titovo Velenje dirigent: Ivan Marin
Mladinski pihalni orkester bo zaigral skladbe Čajkovskega, Gossec —Molenaara, Pendersa in Štrucla. Rudarska godba pa skladbe Mozarta, Webra, Hača-turjana in Marina. Program obljublja dve uri popularne glasbe, ki nas bosta ob izteku pomladanskih dni prijetno razvedrili.
Vstopnice 3.000 din. Popusti običajni.
Sobota, 11. junija 1988, ob 21.00
obisk v poletnem gledališču Križanke v Ljubljani Jakob Sket MIKLOVA ZALA živa vera koroških Slovencev v pravico, zvestobo, ljubezen Izvaja ljudsko gledališče SAMO-RASTNIKI v organizaciji Slovenske prosvetne zveze iz Celovca
Režija: Peter Militarov
Ko je Sket pred dobrimi sto leti pisal povest o Miklovi Zali je bil čas in pogled na slovensko zgodovino in na družbo drugačen. Z današnjim pogledom ustvarjamo nove relacije do naše kulturne dediščine, do slovenske preteklosti in taka je tudi nova priredba Miklove Zale, ki jo je doslej na Koroškem in na Celjskem gradu videlo nad 15.000 obiskovalcev. Miklova Zala je po besedah Prežihovega Voranca simbol vseh koroških Slovencev, je večna, živa vera v pravico, zvestobo, ljubezen do domovine in v končno vstajenje.
Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja 10.000 din. Pohitite!
Torek, 14. junija 1988, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija kinotečnih filmov LANI V MARIENBADU režija: Alain Resnais
V	juniju nam je organizator kinotečnih filmov Kino 16 pripravil program filmov t. im. NOVEGA VALA.
Vstopnice 1.500 din. Petek in sobota, 17. in 18. junija 1988
razstavišče pred šolo v Zavod-njah
MALA NAPOTNIKOVA KIPARSKA KOLONIJA
V	doslej že XV. koloniji bodo kiparile ekipe pionirjev iz občine Velenje ter osnovnih šol iz Radelj ob Dravi, Podvelke in Prebolda. Z njimi bodo delali tudi šaleški likovniki — kiparji. Prire-
PeTI
rokopisi
Ureja:
Ivo Stropnik
1977—198"
Časopisna antologija-šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler
Aleš Hartner
PESEM
BREZIMNI
BALERINI
Ti, deklica, si trnov cvet Po milosti prekletstva: Z večino svojih skritih sond Si kakor pijavka za ramadan Preverjala kaloričnost možgan
V	igri vlažnega sosedstva . . .
Ti, deklica, strupen si cvet Z možvirnih tal prekletstva. Zato odšel sem brez besed. . .
A vendar vem, prišel bo dan: Plesala s črvi boš kankan
V	krvi svojega nasledstva!
P. s.: Če bog bi bil, bi prosil ga za milost. A ne za sebe — le za tvojo gnilosu
ditev organizirata Občinska zveza prijateljev mladine in občinska kulturna skupnost. Sobota, 18. junija 1988, ob 10.00
stara pošta v Šoštanju otvoritev novih prostorov KNJIŽNICE V ŠOŠTANJU
V	prostorih stare Pošte je Kulturni center Ivan Napotnik uredil prostore krajevne knjižnice, ki se bo semkaj preselila iz dosedanjih pretesnih prostorov v domu kulture Šoštanj.
Otvoritev sodi med prireditve ob letošnjem praznovanju 100-letnice Napotnikovega rojstva.
Torek, 21. junija 1988, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija kinotečnih filmov (Novi val)
HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA
režija: Alain Resnais
Vstopnice 1.500 din
Petek, 24. junija 1988, ob 19.00
galerija knjižnice Titovo Velenje otvoritev razstave RUDARSKE LIKOVNE KOLONIJE
Kot vsako leto, pred rudarskim praznikom, bodo tudi letos udeleženci rudarske likovne kolonije razgrnili svoje najboljše stvaritve. Dela za razstavo bo odbrala posebna strokovna komisija.
Ob otvoritvi bo kulturni program, ki so ga pripravili člani Amaterskega gledališča Titovo Velenje.
Petek, 24. junija 1988, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
SREČANJE OKTETOV
Na tradicionalnem srečanju oktetov, v počastitev bližnjega rudarskega praznika, se bodo tokrat predstavili okteti: Tosama iz Domžal, Ljutomerski oktet, Zagorski oktet, Studenček iz Celja ter Šaleški in Rudarski oktet. Vstop prost!
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
V	poletnih mesecih se bodo v Titovem Velenju že četrtič zvrstile poletne kulturne prireditve. Celoten program bo objavljen do 20. junija.
Naštevamo le tiste, ki se bodo vršile meseca junija. Petek, 24. junija 1988, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje AKROBATSKO UMETNIŠKI ANSAMBEL XINJIAN iz LR KITAJSKE
Akrobatsko umetniški ansambel iz pokrajine Xinjian je bil ustanovljen leta 1961 in v njem nastopajo pretežno mladi umetniki, igralci in glasbeniki ljudstev Veigura, Hanaca, Hasaka, Huei in drugih. Ansambel je doslej obšel že vso Evropo in Azijo. Potomci stare akrobatske umetnosti bodo med glasbenim in scensko-umetniškim ter klovnov-skim programom predstavili tudi točki »umetnost rok« in »hoja po glavi« za kateri so bili večkrat
nagrajeni doma in na mednarodnih tekmovanjih. Jugoslovanska turneja jih vodi od Beograda, Zagreba, preko Velenja do Bleda, Portoroža, Nove Gorice in Ljubljane.
Vstopnice 6.000 din. V pred-prodaji 5000 din.
Sobota, 25. junija 1988, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
MLADINSKI KOMORNI ORKESTER iz MELBOURNA dirigent: Brian Finlayson solist: Igor Ozim
Mladi umetniki iz južne poloble bodo na turneji po Sloveniji nastopili tudi pri nas in izvedli Concerto grosso T. Albionija, Divertimento v D duru Wolfgan-ga A. Mozarta in Vivaldijeve Štiri letne čase. Solist bo naš vrhunski violinist Igor Ozim.
Vstopnice 4.000 din. Popusti običajni.
Torek, 28. junija 1988, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija kinotečnih filmov (Novi val) NEŽNA KOŽA režija: Frangois Truffaut Vstopnice 1.500 din.
Četrtek, 30. junija 1988, ob 18.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Modest Musorgski BORIS GODUNOV
Puškinova zgodovinska tragedija Boris Godunov predstavlja vrh glasbene ustvarjalnosti Mu-sorgskega in je hkrati eno največjih opernih del. Nobenemu skladatelju pred njim ni uspelo v operi prikazati ljudstva s tako neizprosno resničnostjo kot prav Musorgskemu. Kar polovico partiture zavzemajo zbori in množični prizori, tako, da se imenuje ta opera tudi ljudska glasbena drama. V operi nastopajo domala ves zbor in orkester ljubljanske opere, otroški zbor ter 21 solistov. Doslej največjo operno-scensko zamisel je na velikem odru Cankarjevega doma realiziral Wolfram Skalicky z Dunaja, režija in koreografija pa je delo Waclawa Orlikovvskega iz Graza. Dirigiral bo Lovren Ar-nič. Odhod avtobusa ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 22.000 din.
Pohitite s prijavami! RAZSTAVA
V galeriji knjižnice v Titovem Velenju je odprta razstava fotografij v občinskem merilu. Ogled je mogoč vsak dan od 9.00 do 18.00, v soboto in četrtek do 13.00.
Obvestilo
obiskovalcem
koncerta
Napovedani koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Titovo Velenje in Rudarske godbe je prestavljen na petek, 10. junija, ob 19.30, v dvorani doma kulture Titovo Velenje.
i m moi i m
REDNI KINO
Četrtek, 2. 6. in petek, 3. 6. ob 18. in 20. uri COCOON-^- ameriški, znanstveno-fantastična komedija. Vloga: Don Ameche.
Petek, sobota in nedelja, 3., 4. in 5. 6. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA — DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLSA — ameriški, trda erotika. Vloga: Ginger Lynn. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
Petek, 3. 6. ob 10. uri ter sobota in nedelja. 4. in 5. 6. ob 18. in 20. uri ŠEFOVA ŽENA — ameriški, komedija. Vloga: Arielle Dombasle.
Ponedeljek, 6. 6. ob 10., 18. in 20. uri KARATE KID I. DEL — ameriški, akcijski. Vloga: Ralph Macchio.
Torek, 7. 6. ob 18. in 20. uri ROBO-COP — ameriški, znanstveno-fant. krimin. Vloga: Peter VVeller.
Sreda, 8. 6. ob 10., 18. in 20. uri CIKLON — ameriški, znanstveno-fan-tastični. Vloga: Hather Thomas.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 2. 6. ob 20. uri THRA-SHIN' — ameriški, akcijski. Vloga: Josh Brolin, Robert Rusler. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 4. 6. ob 18. uri KARATE KID I DEL — ameriški, akcijski.
Nedelja, 5. 6. ob 18. in 20. uri RO-BOCOP — ameriški, znanstveno-fant. kriminalni.
Ponedeljek, 6. 6. ob 20. uri ŠEFOVA ŽENA — ameriški, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. 6. ob 20. uri ŠEFOVA ŽENA — ameriški, komedija.
Nedelja, 5. 5. ob 20. uri NOČNA PREDSTAVA — DETEKTIVKA IZ-BEVERLY HILLSA - ameriški, trda erotika. OTROKOM IN MLADOLE-I TNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
Torek, 7. 6. ob 20. uri COCOON — ameriški, znanstveno-fant. komedija.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Obvestilo
Zaradi selitve v nove prostore, bo knjižnica v Šoštanju zaprta od 1/ do 19. junija.
DVIGNJENI ZASTOR
Kinotečni program Kina 16
FRANCOSKA PREDVOJNA A VANTGARDA
Torek, 7. junija, ob 20. uri: MEHANIČNI BALET (Ferdinand Leger), ANDALUZIJSKI PES (Luis Bunuel), PARIZ SPI, PREMOR (Rene Clair).
Dvajseta leta niso le obdobje zrelosti nemega filma, ampak so tudi pri-četek večje ustvarjalne samozavesti številnih sineastov. Zlasti v Franciji seje razmahnilo gibanje, ki je nasprotovalo tradicionalnim umetniškim normam in je svojo avantgardnost potrjevalo v eksperimentiranju z izraznimi možnostmi filma.
V našem izboru so zastopani kratki filmi iz dvajsetih let, ko je francoska avantgarda dosegla ustvarjalni zenit. Razen »Mehaničnega baleta«, ki sodi v smer tako imenovanega abstraktnega filma (avtor tega dela je kubistični slikar), bodo prikazani še trije filmi, ki so nastali v nadrealističnem gibanju. Med njimi velja »Andaluzijski pes« za najbolj originalno in zanimivo delo predvojne avantgarde.
Predstava bo v STISKARNI.
Občinska razstava fotografij
V petek, 27. maja, je bila v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju otvoritev občinske razstave fotografij. Razstavljajo člani velenjskega foto kluba »ZRNO«.
Razstavo si lahko ogledate do 15. junija.	(Marko Marinšek)
Drugo dejanje
»Dedič sem:
čutim očetov predrage darove!«
(Alojz Gradnik)
Pride nedelja. Pražnje se oblečemo in gremo okoli hiše. Oddi-hujemo si po delovnih dneh, oddih ni popoln. Sprehajamo se z mislimi na hrbtu, iz kuhinje prijetno veje vonj nedeljskega kosila, misli pa že hite v jutri. Treba bo postoriti to in ono.
Nedelja je dan, ko se ozremo nazaj in načrtujemo delo za naprej. Na videz nepotreben dan, ki v materialnem pomenu besede ni ustvarjalen, je lahko zelo koristen za dneve, ki prihajajo.
V nedeljo 5. junija bo v Zavod-njah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva (ŠED). Kot so nedelje v tednu mejne, tako lahko tudi ta zbor označimo za prelomni dogodek. Na kratko bomo pogledali, kaj smo in česa nismo mogli narediti in skušali predvideti aktivnosti, ki bodo zapolnjevale prihodnji čas. Tistim, ki bodo hoteli in mogli spreminjati naš odnos do narave in ljudi.
Bojan Stih je pogosto govoril o ponorelosti materialistično pogoltnega človeka. Tik pred smrtjo, ko je čutil svoj konec bivanja in se ga tudi bal, je mnogokrat za vse nas na glas razmišljal predvsem o bivanju, ne o smrti. Takšen tok razmišljanja zna biti poučen. Stih nas je opozarjal, da je treba imeti v mislih vedno življenje, ,ne njegov konec. Ob misli, da živimo, se bomo znali veseliti vseh, ki bivajo ob nas in z nami ter bomo iskali z njitnj harmonijo. Strah pred minljivostjo nas pahne v pogoltnost, ta pa rodi potrebo po izkoriščanju vseh mogočih dobrot. To vodi v brezdušno potrošništvo, ki kot pogrebni konj vidi samo naprej, v dirko za materialnimi dobrinami. Toda takšnih materialnih dobrin, ki bi človeka dokončno zadovoljile ni, saj spoznanje o končnosti življenja narekuje, da jih zametuje, kot otroci igrače in hkrati dirja za novimi.
Na »predvečer« ustanovnega zbora ŠED si še enkrat izposodimo Bojana Štiha (ki ni kaj prida Verjel v masovna ekološka gibanja, ampak je rešitev pred tehnično poblaznelostjo ljudi videl predvsem v vsakomur lastni spravljivosti in harmoniji z naravo). Rekel je, da ima vsak človek
Piše: Peter Rezman
v svojem življenju tri oporišča, ki mu nudijo varnost. To so mati, narod in narava! Stopnjevanje nas vodi od matere, preko naroda, ki je združba majhnega delčka človeštva, k varnosti in smislu bivanja v sožitju z naravo! Narod pa je tista množica združenih posameznikov, ki nudi možnosti uveljavljanja osebnih interesov.
Zdi pa se, da ravno v tem oporišču obstaja največ nevarnosti za posameznika. Tisti, ki se znajdejo na čelu naroda, lahko opravljajo dvoje. Ali skušajo posameznike voditi tako, da bo vsakdo od njih čuti) pomembnost lastnega bivanja, ali pa jih bo usmeril tako, da bo posameznik izgubljena številka, ki bo izpolnjevala zastavljene naloge tako, da bo vodstvena peščica naroda lahko hitro menjavala igračke, s katerimi skuša pregnati misli na lastno minljivost. To je torej tudi past in žal sem prepričan, da smo mi veliko bliže masovnemu gibanju anonoimnežev za zadovoljitev potreb in materialističnih želja voditeljev, kakor da bi v pripadnost narodu pomenilo biti korak bliže občutenju lastnega bivanja v sožitju s prirodo. V to nas prepričuje vsakdanjost. Prenaglo umiranje nekaterih življenjskih vrst zaradi človekovega dela ruši naravno ravnovesje in pogoje za življenje tudi temu istemu človeku! Otroško čiščenje okolice bivališč, ki sojo zasvinja-li njihovi starši je za pozdraviti. V resnici pa je to sizifovo delo tako dolgo, dokler njihovi starši ne bodo nehali svinjati. In če kdo misli, da bo lahko ŠED počistil nakopičeno umazanijo za tistimi, ki jo mečejo kar skozi okno, je seveda usekal mimo. Ni naš namen, čistiti! Po svojih močeh se bomo le trudili, da bo tisti, ki svinja, sam počistil za sabo!
V nedeljo bo torej ustanovni zbor ŠED in naj si izposodim dva naslova od naše narodne televizije, ki nam vztrajno ravna možganske gube: Za nami je vrnitev v paradiž, pred nami pa dolgo, vroče poletje.

RAZIGRANOST, VESELJE, SPRETNOST... Na prostoru ob Savinjskem gaju so se to soboto malčki iz vseh vrtcev Gornje Savinjske doline, od Solčave do Mozirja, že tretjič zapored srečali na prikupni in pestri prireditvi »Ringa raja«. Na njej so torej že tretjič zapored vrstnikom, staršem in številnim obiskovalcem predstavili vse kar so se s pomočjo prizadevnih in sposobnih vzgojiteljic naučili med letom. Njihova otroška razigranost, spretnost, veselje in sreča so navdušili vse prisotne, zato jim veljajo iskrene čestitke, predvsem pa gre priznanje njihovim vzgojiteljicam.
a- p)
2. junija 1988
* titovo velenje
ŠPORT
nas cas * Stran 9
Tudi letos v Matkov škaf
Planinsko društvo Solčava in komisija za planinstvo pri ZTKO Mozirje bosta priredila v nedeljo tradicionalni pohod v Matkov Škaf. Vse tiste, ki želite obiskati to naravno znamenitost vabijo, da se zberete ob B. uri pred gostiščem Žohar v Logarski dolini.
Cesta je za osebna vozila do Kočnar-jeve žage v Matkovem kotu, od žage pa je pol ure hoda do lovske koče.
Skupen odhod v Škaf bo ob 9. uri, od lovske koče do Škafa je približno poldrugo uro hoda. Pot ni zahtevna, organizatorja pa priporočata smučarske palice in'dobro obutev, ker je približno 20 cm snega. Po pohodu bo pri lovski koči planinsko rajanje, za jedačo in pijačo bodo poskrbeli Solčavski lovci.
Strelski šport
Na regijskem prvenstvu v streljanju na Ravnah na Koroškem so strelci društva upokojencev Šmartnega ob Paki osvojili prvo mesto, tekmovalci' velenjskega društva pa so bili drugi.
V posamični konkurenci je zmagal Velenjčan Stane Rek, drugi pa je bil Martin Zacirkovnik iz Šmartnega ob Paki.
Na državnem prvenstvu v streljanju v nacionalnem programu v Skopju sta nastopila Trebše pri mladincih, ki je osvojil odlično 4. mesto, in pionirka Močivnikova, ki je bila 16.
(F. Z.)
Družinski trim vikend v Poreču
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira družinski trim vikend v Poreču, ki bo od 17. do 19. 6. 1988. Družinski trim vikend je namenjen vsem tistim družinam, ki imajo radi organizirano rekreacijo in med letom nimajo možnosti ali časa za to obliko aktivnosti, saj bo poskrbljeno za vse starostne strukture in v več različnih športno-rekreativnih panogah. Tako se boste lahko pomerili v odbojki, tenisu, nalem nogometu, mini golfu, kolesarjenju, košarki, lahkotnem teku, plavanju itd.
Za najmlajše bo organizirano varstvo in njim prilagojeni športno-re-kreativni program.
Cena družinskega trim vikenda v Poreču je 60.000,— din po osebi, v ceno je vračunan prevoz, dva polna penziona, uporaba športnih objektov, taksa ter organizacija. Otroci do 7. leta starosti imajo 50% popusta, od 7 do 10 let pa 30%. Plačati je možno v dveh obrokih, prvi obrok ob prijavi, drugega po prejetju položnice.
Odhod avtobusa bo v petek, 17. junija ob 6. uri izpred Rdeče dvorane, povratek pa v nedeljo 19. junija okoli 16. ure.
Vse ostale informacije in urnik rekreativnih prireditev boste dobili ob prijavi.
Rok prijave je do 10. 6. 1988, prijavite pa se na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje.
Število prijav je omejeno, zato se prijavite čimpreje.
Košarkarski turnir trojk
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Šaleški študentski klub Velenje organizirata v soboto, i L 6. 1988 na igrišču pod bazenom Titovo Velenje košarkarski turnir trojk.
Prijave ekip sprejema ZTKO Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje do 10. 6. 1988 do 13.00 ure. Startnina znaša 5.000,— din na ekipo.
Turnir bo enodneven, igra se po izločilnem sistemu.
Tekmovanje se bo pričelo navedenega dne ob 9.00 uri.
V primeru slabega vremena se turnir preloži na naslednjo soboto.
Vse dodatne informacije dobite ob prijavi.
Popravek
V prejšnji številki Našega časa smo pisali o 13. srečanju partnerskih mest v Esslingenu, na katerem je nastopilo 61 športnic in športnikov naše občine.
Pri naštevanju njihovih uspehov smo pomotoma izpustili nogometaše, ki so tudi bili najboljši med svojimi vrstniki. Najprej so premagali domačo enajsterico, nogometaše Esslingena, z rezultatom 2:0, s predstavniki Schied-na pa igrali neodločeno 0:0. Prizadetim se opravičujemo.
Rudar (TV):Rudar (Tr) 3:2 (1:1)
Približno 400 gledalcev je bilo ob koncu nedeljskega rudarskega derbija zelo zadovoljno, saj sta ekipi prikazali lepo igro. Poleg petih zadetkov je bilo še veliko prilik za povišanje rezultata na obeh straneh. Zadetki Brdjanoviča (2) in Boškoviča so bili zelo lepi. Velenjčani so povedli v 26. minuti. Po lepem pred-ložku Miševskega pred vratarja gostov Ahlina je Brdjanovič poslal žogo pod samo prečko. V 41. minuti je najboljši gostujoči igralec Žlak izenačil. Gostje so izvajali prosti strel z desne strani, žoga je preletela domače obrambne igralce in vratarja Cvijetkoviča, prišla na nogo gostujočemu levemu krilu in domači vratar je bil nemočen. Po lepi akciji Dizdareviča v 37-ti minuti je Boškovič s strelom z glavo dosegel drugi zadetek za gostitelje. V 50-ti minuti so gostitelji dosegli tretji zadetek. Mišetič je poslal žogo do Brdjanoviča, ta seje sprehodil med dvema gostujočima branilcema in po tleh poslal žogo v mrežo. V 70-ti minuti so gostje znižali izid. Zadetek je dosegel z enajstih metrov spet Žlak.
Ingrad KladivanElkroj
0:1 (0:0)
Nogometaši Elkroja so tokrat za spremembo prijetno presenetili in si z zmago na gostovanju v Celju zagotovili obstanek v slovenski nogometni ligi. V izenačenem srečanju so imeli v prvem delu pobudo domačini, v drugem pa gostje. Mozirski nogometaši .so si zmago zagotovili v 60. minuti z zadetkom Pra-njiča, še prej pa sta lepi priložnosti zapravila Marinček in Tratnik, ki je zadel vratnico. Dve točki sta še posebej dragoceni, saj so si igralci Elkroja zagotovili obstanek v ligi, pomembni zlasti zato, ker jih v naslednjem kolu čaka težko gostovanje pri trboveljskem Rudarju, v zadnjem kolu pa se bodo doma pomerili z verjetnim zmagovalcem, odlično ekipo Kopra.
ERA Šmartno :Pekre 1:1
V	sicer povprečni nogometni predstavi so bili gostitelji boljši in bi si za-
Za pokal Našega časa
Komisija za šport in rekreacijo pri OK ZSMS Velenje tudi letos pripravlja tekmovanje za pokal »Našega časa«. V osmini finala je lanski zmagovalec, ekipa OO ZSMS Šmartno, nepričakovano po streljanju sedemme-trovk izgubila z Gaberkami in izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Ostali rezultati: Skale:Florjan 5:6. Pod-kraj:Ravne 1 1:3, ŠaIek:Paka 5:1, Desni breg lLDesni breg 1 6:1, Kono-vo:Ravne II 0:3 (bb), Topolšica Šentilj 3:2 in Cirkovce:Zavodnje 11:3.
V	ligaškem tekmovanju so po posameznih skupinah trenutno najboljši Topolšica, Ravne I in Ravne II
(Z. Golob)
služili zmago, na koncu pa so lahko zadovoljni tudi s točko. Gostje so namreč povedli že v 14. minuti, za domače pa je v 69. izenačil Tomažič.
Pred 200 gledalci je srečanje dobro vodil Vugdalič iz Ljubljane.
Dviganje uteži
V Ljubljani je bilo člansko republiško prvenstvo v dviganju uteži, na katerem so naslove republiških prvakov osvojili trije velenjski tekmovalci.
Rezultati — do 52 kg: I. Danilo Mlakar: do 56 kg: 1. Ivan Jaušovec; do 60 kg: 2. Stojan Plešnik; do 67,5 kg: L Matej Zaluberšek, 3. Marjan Lah, 4. Bogdan Šuperger; do 75 kg: 4. Kristijan Cvetkovič; do 100 kg: 2. Anton Sušek.
(J. Zaluberšek)
izobraževlna organizacija za
izobraŽevanje odraslih
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE p. o.
pripravlja in izvaja različne vzgojnoizobraževalne oblike, v katerih si delavci, delovni ljudje in občani pridobivajo izobrazbo ali se izpopolnjujejo na raznih področjih. V izobraževalnem letu 1988/89 bomo poleg izobraževanja, ki ga narekujejo zakonski predpisi, sodelovanje z izobraževalnimi službami OZD ter oblik družbenega izobraževanja organizirali še naslednje izobraževalne oblike:
1.	OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — za 7. in 8. razred
2.	2. razred VIP POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST V EKONOMSKI USMERITVI - smer EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
3.	3. in 4. razred ISTEGA VIP - smer: EKONOMSKI TEHNIK
4.	šolo za SKLADIŠČNE DELAVCE — II. stopnja zahtevnosti
5.	Tečaje TUJIH JEZIKOV (nemški, angleški in italijanski), kjer bomo poleg začetnih organizirali tudi nadaljevalne — prilagojene predhodnim znanjem prijavljenih
6.	Tečaj SLOVENSKEGA JEZIKA za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ
7.	Tečaj STROJNEGA PLETENJA
8.	Tečaj STROJEPISJA
9.	Tečaj ROČNIH DEL (pletenje, vezenje, makrame)
10.	Tečaje ŠIVANJA IN KROJENJA — začetni in nadaljevalni
11.	GOSPODINJSKE (KUHARSKE) tečaje
12.	Tečaj SOJA V KULINARIKI
13.	Tečaj TKANJA NA ROČNIH STATVAH in
14.	Tečaj DEKORATIVNEGA RISANJA (slikanje na keramične izdelke)
Na osnovi že do sedaj zaznanega interesa občanov bomo sprejemali prijave tudi za naslednje izobraževalne oblike, ki imajo za cilj bogatenje vsakdanjega življenja:
—	začetni tečaj MAKROBIOTIKE (preventiva in zdravljenje s hrano)
—	tečaj BIOVRTNARJENJA (pridelovanje vrtnin brez kemije)
—	tečaj SPOZNAVANJA IN UPORABE ZDRAVILNIH ZELIŠČ
—	tečaj AVTOGENEGA TRENINGA
—	tečaj TRANSCEDENTALNE MEDITACIJE IN
—	tečaj AEROBIKE za odrasle
Poleg vseh navedenih izobraževalnih oblik bomo ugotavljali interes tudi za:
— VIP ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST — smer izobraževanja ADMINISTRATOR, ki je IV. stopnje zahtevnosti ter smer UPRAVNI TEHNIK, ki je V. stopnje zahtevnosti.
Pogoj za vpis v navedeni program je uspešno končana osnovna šola ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja oz. šola po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Šola bo organizirana le pod pogojem, če bo zbrano primerno število kandidatov za vpis, in če bodo o tem dali pozitivno mnenje pristojni organi v občini Velenje in ustrezne PIS.
Prijave oz. izražanje interesa za izobraževanje ob delu (šolske oblike) bomo sprejemali do 26. 8. 1988, za vse ostale oblike pa do 16. 9 1988, in sicer vsak dan (razen sobote) med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
Naš naslov je: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Titovo Velenje, Titov trg 2. Prijavite se lahko tudi po telefonu na št.: 853-576.
Mladi v veščinah SLO in DS
V soboto je bilo lv Šmartnem ob Dreti regijsko tekmovanje mladih v veščinah SLO in DS. Organizator je bila komisija za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL Mozirje, v pomoč pri izvedbi pa so ji bili rezervni starešine Šmartnega in Bočne, domači gasilci, oddelek za LO občine Mozirje in mozirski radioklub. Vsi skupaj so bili za pripravo in izvedbo tekmovanja deležni lepih pohval.
Učenci srednjih in osnovnih šol so najprej opravili teste, nato pa na orientacijskem pohodu z 8 kontrolnimi točkami preverili svoje znanje in sposobnosti v prvi pomoči, poznavanju zdravilnih rastlin, osnovnošolci v streljanju z zračno puško, srednješolci v streljanju z malokalibrsko in v metanju bombe v cilj, pomerili pa so se še v gašenju z vedrovko. Nastopilo je 8 osnovnošolskih in 6 srednješolskih ekip, izvehšolsko mladino pa je prijavila le občina Šmarje.
Rezultati: osnovne šole: I. Zreče, 2. Štore, 3. Luče,... 6. Titovo Velenje: srednje šole: I. Srednja zdravstvena šola Celje, 2. Tehniška srednja šola
Celje, 3. CSŠ Titovo Velenje — elektro usmeritev,... 6. CSŠ Titovo Velenje — strojna usmeritev.
Pionirke-
rokometašice
najboljše
v Sloveniji
Na sklepnem republiškem tekmovanju mlajših pionirk (letnik 1975 in mlajše) je v Železnikih nastopilo šest najboljših ekip s predhodnih tekmovanj. Izkazale so se velenjske pionirke, ki so v svoji skupini najprej premagale Olimpijo s 16:7, nato Radeče s 24:6, v finalni tekmi pa še zmagovalca druge skupine, ekipo Alplesa z 19:11. Barbaro Hudej so izbrali za najboljšo igralko tega tekmovanja, obenem pa je bila z 28 zadetki tudi najbolj učinkovita.
Mlade velenjske rokometašice so se izkazale tudi na finalnem delu republiškega prvenstva šolskih športnih društev. Nastopile so ekipe Ajdovščine, Olimpije, Zasavja in Šaleške. Velenjske rokometašice so osvojile drugo mesto z enakim številom točk kot prvouvrščena ekipa Ajdovščine in tretja Olimpija, odločala pa je razlika v
danih in prejetih zadetkih. V prvem srečanju so premagale Ajdovščino s 15:14 in nato Zasavje z 19:7. Najboljša vratarka na turnirju je bila Anita Hrast, predvsem pa je razveseljivo dejstvo, daje večina igralk še mlajših in bodo pod vodstvom trenerja Branka Dobnika na republiški ravni dosegle še veliko uspehov.
Dobre uvrstitve Vekosovih
delavcev
V Trbovljah je bilo že peto po vrsti delovno in športno tekmovanje delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. Udeležba je bila letos rekordna, saj je nastopilo 31 komunalnih delovnih organizacij iz vse Slovenije s 152 ekipami v posameznih disciplinah. Na delovnem tekmovanju so se pomerili na področjih vodovoda, javne higiene in kanalizacije, pri slednjem je Vekosova ekipa osvojila 3. mesto. Na tekmovanju v veščinah SLO DS so reševali teste, streljali, metali bombo v cilj in tekli na 800 metrov. V skupni uvrstitvi je Vekosova ekipa osvojila 3. mesto, prav tako pa tretji mesti v streljanju in v teku na 800 metrov.
U. M.

• ^

ss
cy „»pv




i terme topolšica]
! POČITNICE SO !
I I
I I I I
BLIZU
Ste utrujeni, napeti? Imate glavobol, preveč kadite? Želite
ohraniti vitko linijo?
Ali želite na počitnice spočiti?
Poiskusite z našim
5-DNEVNIM PROGRAMOM
I AKTIVNE
I
I
I I
I
L
SPROSTITVE
s pomočjo akupunkture, medicinske gimnastike, masaž in plavanja.
Kdaj?
Od ponedeljka do petka od 17. ure dalje.
Prvi tečaj: 6. junij 1988 Drugi tečaj: 13. junij 1988
Cena programa 79.000.— din Pohitite, število prijav je omejeno.
Informacije in prijave: Medicinska recepcija hotela »Vesna « v dopoldanskem času, tel.: 891-120
I I
I I I I I I
I I I
I
J
10. stran ★ HSS C35
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje -A
2. junija 1988
CSŠ — TOZD SREDNJA KOVINARSKA ŠOLA
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri CSŠ Titovo Velenje, TOZD Srednja kovinarska šola Muta
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
—	učitelja strokovno-teoretičnih predmetov za nedoločen čas s polno delovno obvezo; smer: strojna
—	učitelja matematike za nedoločen čas s polno delovno obvezo;
—	učitelja fizike za nedoločen čas s polovično delovno obvezo;
—	učitelja praktičnega pouka tekstilno-konfekcijske usmeritve za nedoločen čas s polno delovno obvezo:
—	učitelja strokovno-teoretičnih predmetov tekstilno-konfekcijske usmeritve za nedoločen čas s polovično delovno obvezo;
—	učitelja nemškega in angleškega jezika za nedoločen čas za manj kot polovično delovno obvezo.
Razpisni pogoji:
Visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju.
Za učitelja praktičnega pouka zadošča višja strokovna izobrazba konfekcijske smeri.
Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu. Nastop dela je 1. 9. 1988. Stanovanja ni.
Knjiga, ki jo že imajo Angleži, Američani, Nemci in Švedi, Slovenci pa
je v takšnem obsegu še nismo imeli:
UGANKARSKI SLOVAR
/
Založnik ČGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje Na 302 straneh je zbranih preko 15.000 gesel in pojmov, ki se pojavljajo v križankah in drugih zvrsteh slovenske enig-matike.
Ugankarski slovar je nepogrešljiv pripomoček reševalcev in sestavljalcev križank in drugih ugank.
SLOVAR NE MISLI NAMESTO VAS!
Crko — iztočnico morate najti sami, torej z ugankarskim slovarjem vaš konjiček ne izgubi na športnem duhu.
DOSLEJ ZAPLETENO ODSLEJ ENOSTAVNO
Enciklopedije Leksikoni Slovarji Atlasi
UGANKARSKI SLOVAR Več knjig v eni!
Ugankarski slovar lahko kupite v vseh bolje založenih knjigarnah ali pa pošljite spodnjo naročilnico na naslov:
ČGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje, Trg V. kongresa 3 A, 63000 Celje

NAROČILNICA	UGANKARSKI SLOVAR: 23.200 din
Priimek in ime........................................
Točen naslov:........................................
Številko osebne izkaznice........izdane pri SO.......
Podpis:
Gibanje prebivalstva
POROKE:
Iztok Grebenšek. roj. 1964, orodjar iz Titovega Velenja in Natalija Sulio-veršnik, roj. 1968, administratorka iz Titovega Velenja, Daijel Sitar. roj.
1967.	strojni mehanik iz Andraža nad Polzelo in Marinka Plaskan. roj.
1968,	tekst, konfekc. iz Dobrča, Matjaž Kočevar. roj. 1964, strojni, tehnik iz Titovega Velenja in Bernarda Ko-kot, roj. 1964, adm. tehnik iz Titovega Velenja, Marko Atelšek, roj. 1964, orodjar iz Lokovice in Andreja Plaskan, roj. 1968, ekonomski tehnik iz Paške vasi, Namik Aličic, roj. 1968, rudar iz Titovega Velenja in Jožica Mrkonjič, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja, Roman Hlačar, roj. 1963, elektrikar iz Kasaz in Jasminka Novak, roj. 1966, ekonomski tehnik iz Kasaz, Bogdan Rednak, roj. 1964, pleskar iz Titovega Velenja in Andreja Grilc, roj. 1967, vrtnarski tehnik iz Titoveea Velenia. Damijan Delonst.
roj. 1964, avtomehanik iz Topolšice in Tatjana Stropnik, roj. 1965. učiteljica telesne vzgoje iz Kavč, Ranko Zgonjanim roj. 1964, rudar iz Titovega Velenja in Tatjana Sojč, roj. 1968, delavka iz Titovega Velenja, Franc Hudobreznik, roj. 1966, strojni tehnik iz Belih vod in Milena Grobin. roj. 1967, kmetijski tehnik iz Podkraja pri Velenju. Ivan Hribernik, roj. 1955. delavec iz Ravn in Marta Krumpa-čnik. roj. 1954, slaščičarka iz Lokovice.
SMRTI:
Stanislav Krajnc, upokojenec iz Titovega Velenja, Cankarjeva 1/c, roj. 1923, Rudolf Kranjec, upokojenec iz Grlič 36, roj. 1916, Kari Karmuzel, upokojenec iz Celja, Jurčičeva 6, roj. 1920, Uršula Jazbec, upokojenka iz Raven št. 83, roj. 1903, Jožefa Ari-stovnik, upokojenka iz Resice ob Paki 3, roj. 1912.
(.REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o.
Šoštanj

DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Delavski svet DSSS
Delavski svet DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge
OBDELOVALEC ZA ENERGETSKI SISTEM VN NAPRAV
pod naslednjim pogojem
VII. stopnja strokovne izobrazbe elektroenergetske smeri.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS.
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delovna skupnost družbena prehrana Zbor delavcev
objavlja prosta dela in naloge 2 IZMENSKIH KUHARJEV
pod naslednjimi pogoji:
1.	IV. stopnja strokovne izobrazbe — gostinski delavec kuhar
2.	2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili z enim delavcem za določen čas in enim za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ
V 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu zbora delavcev.
AVTO MOTO DRUŠTVO TITOVO VELENJE
Vabi svoje člane in ljubitelje narave, da obiščete REKREACIJSKI CENTER TREBEUŠKO, kjer boste po prijetni rekreaciji in razvedrilu dobro postrežem' z domačimi specialitetami.
I I
I I 1
Organiziranim skupinam nudimo na prostem možnost prirejanja piknikov ali v velikem domu, kjer je na voljo prostora za 80 obiskovalcev; tu si lahko v lastni režiji organizirate razna medsebojna srečanja.
Sprejemamo prednaročila za organizirane skupine in aranžmaje.
Članom AMZS nudimo popust.
Članom kolektivov, ki imajo stalno reklamo na RTC, nudimo 50% popust. Tudi za nočno življenje je poskrbljeno v DISCU vsak petek in soboto.
I I I
I S J
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Ple-
šivee). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od II. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobile po telefonu 855 450. '
PETEK. 3. junija: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirale, mi vrtimo.
NEDELJA, 5. junija: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; I 1.25 Kdaj, kje,* kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami' 12.00 Od vrat rfo vrat (v tej
oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, seveda na takšna, na katera jih sami niste uspeli dobiti. V oddaji bomo zavrteli odgovore na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo sprejemali od 12.30 dalje po telefonu 855 963.); 12.30 Konec opoldanskega oddajanja: 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 6. junija: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi: 1.6.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 8. junija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (v oddaji, ki bo potekala v živo, bomo govorili o stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje. S svojimi predlogi. pobudami in vprašanji boste lahko v oddaji sodelovali tudi poslušalci. Med oddajo kličite pO telefonu 855 963). Oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
temeljna organizacija združenega dela
TURIZEM
KOMPAS JUGOSLAVIJA, TOZD TURIZEM
V ZNANJU JE MOČ . . . KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, LJUDI VELJAŠ . . .
TOLIKO
STARŠI!
NAJ SE VAM NE ZDI POTRATA DENARJA, DA BI POSLALI SVOJEGA NAJSTNIKA Z NAMI NA
14-DNEVNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA

eM^5

*
M - \6-
OD
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA KOMPAS CELJE TEL. 27-403.
KOMPAS CELJE/IZLETI
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja Vzgojno varstvenega zavoda Velenje
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. — 4 vzgojiteljice za določen čas (4 mesece)
—	1 vzgojiteljico za določen čas (1 leto)
—	2 vzgojiteljici za nedoločen čas
2.-6 varuhinj za določen čas (4 mesece) — 1 varuhinjo za družinsko varstvo
POGOJI:
—	pod točko 1:
Končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit.
—	pod točko 2:
Končana šola za varuhinje ali srednja vzgojiteljska šola.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
ESO STROKOVNE SLUŽBE
ESO STROKOVNE SLUŽBE
ESO STROKOVNE SLUŽBE
ESO STROKOVNE SLUŽBE ESO STROKOVNE SLUŽBE
ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO SOZD REK DSSS
OBČINA MOZIRJE
ELKROJ DSSS
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, delavcev
dipl. ing. strojništva ali ing.	— samostojni projektant za področje				
strojništva	postrojenj	3	nč	8	806.000
visoka oz. višja izobrazba	— organizator aplikacij				
računalniške ali druge					
ustrezne smeri		3	nč	8	850.000
višja ali visoka ekonomska	— samostojni referent za plan in				
smer	analize	2	nč	8	600.000
ing. ali dipl. ing. strojništva	— konstrukter projektant	3	nč	8	600.000
srednja ali višja izob.	— samostojni komerc. prodaje in				
tehnične ali komercialne s.	opreme storitev	3	nč	8	450.000
zdravnik	— zdravnik	1	dč	8	700.000
ekonomski tehnik	— opravljanje plačilnega prometa	1	nč	8	360.000
ekonomist	— vodja knjigovodske službe	3	nč	8	760.000
5 = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD =		osebni dohodek, ŠT. DEL. =			
2. junija 1988	-k titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran n
Koledar
ČETRTEK, 2. junija - EVGE-NIJ
PETEK, 3. junija - KAREL SOBOTA, 4. junija — KRISTINA
NEDELJA, 5. junija - VALERIJA
PONEDELJEK, 6. junija -ZDENKA
TOREK, 7. junija - ROBERT SREDA, 8. junija — MEDARD
Mali oglasi
PROSTOR ZA DELAVNICO
dam v najem. Telefon 856-925.
ZLATARSTVO VLADISLAV KRAJNC na Kidričevi 1, obvešča vse cenjene stranke, da bo obratovalnica v času od 10. 6. do 10. 7. 1988 zaradi obnovitvenih del in koriščenja letnih dopustov ZAPRTA.
SURF BURJA Z JADROM,
6,4 m', rabljen dve sezoni prodam za 30 SM, Igor Kastelic, Škale 181, Titovo Velenje.
NAGRADO DAM TISTEMU, ki
mi odstopi telefonsko številko v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pod šifro »Nagrada« pošljite na upravo lista.
PRODAM MOTOR TOMOS
14 M, letnik 1986, malo rabljen, cena 90 SM. Darko Berzelak, Šmartno ob Paki lil.
ŠOTOR ZA 4 OSEBE in orgle ugodno prodam. Telefon 857-018.
ŠTEDILNIK KOMBINIRAN IN HLADILNIK ugodno prodam. Interesenti naj pridejo to nedeljo ob 15. uri pred šolo Miha Pintar.
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM ugodno prodam. Mi-hič, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje.
ŠOTOR ZA 5 OSEB prodam. Telefon 882-364.
BARVNI TV GORENJE in stroj-ček za preoblačenje gumbov znamke »ASTOR« prodam. Naslov v uredništvu.
ŠTEDILNIK 4 + 2, električna pečica, rabljen prodam. Telefon 855-904.
SLOVENEC ZRELIH LET z avtomobilom išče sobo s stanovanjsko pogodbo. Telefonska številka v uredništvu.
PRODAM ALI ZAMENJAM ZA VEČJI AVTOMOBIL Fiat 126 P, letnik 1979, registriran do novembra 1988, cena 195 SM, vi-deorekorder AKAI, 110 SM, z doplačilom do 100 SM ter telefonsko številko najboljšemu ponudniku. Samo resni kupci pokličite po telefonu 856-575 od 19. do 21. ure.
IŠČEMO STANOVANJE V OKOLICI ali v Titovem Velenju. Naslov v uredništvu.
ROLETE IN ŽALUZIJE V VSEH BARVAH in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
BARVNI TV GORENJE SAFIR
prodam. Telefon 856-005. IZVENKRMNI MOTOR JA-MAHA 28, kratka os, ohranjen kot nov prodam. Telefon 778-144.
DELE ZA 126-P prodam. Telefon 882-434.
NOV PLETILNl STROJ DU-MATIK 80-PASSAT z vsemi priključki prodam. Angela Jošt, 062-862-856.
KOLO MARATON, gume 185/70-13, dve sava, dve fulda prodam. Telefon 858-127.
50 m! MALO RABLJENEGA ITISONA prodam za 40 % ceno in raztegljiv kavč, dva fotelja, tabore in mizico za 40 SM. Telefon 856-204.
R-4 GTL, letnik 1981 prodam. Telefon 891-191 od 15. do 16.
PRIKOLICO IMV ADR1A 450
Q 3 x 2 ležišči prodam. Telefon 858-105 ali Škale 177.
SAMOHODNI OBRAČALNIK POTINGER v odličnem stanju prodam. Telefon 858-633, Klan-čnik, Plešivec 15.
20 mJ ITISONA in dva lestenca ugodno prodam. Telefon 881-371, Konrad Mlinar, Cankarjeva 31, Šoštanj.
KOČO ZA PSA-BRUNARICO,
za psa srednje rasti prodam. Te-' lefon 854-135 ali na Konovski j 45.
TRIFAZNO GRADBENO DVIGALO PRODAM. Telefon 831-492.
VISO SUPER E, letnik 1983, prevoženih 44500 km, ugodno prodam. Telefon 853-772 popoldne.
PRODAM NOV PARNI ČISTILEC (100 gradi) 20 % ceneje. Telefon 854-371, zvečer.
DOBRO OHRANJEN KAVČ IN DVA FOTELJA prodam na obroke. Telefon 855-701.
PSE NEMŠKE OVČARJE z ro dovnikom prodam. Informacije popoldan Lamut Bočna 64, Šmartno ob Dreti.
NOVO ČELADO BMW, usnjen jopič in sprednji desni blatnik za Ami 8 prodam. Telefon 856-326.
\ UGODNO PRODAM avto 126 P starejši letnik, 4 leta nevožen, novo motorno žago Homelite in nov elektromotor. Telefon 853-512.
FIAT 750, letnik 1980, prodam. Telefon 853-131.
OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1980, prodam. Telefon 855-584, po 15. uri.
Turistično olepševalno društvo Mislinja
Na Pirševem domu oglarski večeri
Turistično olepševalno društvo Mislinja pripravlja v času od 4. do 11. junija, vsak večer od 18. do 23. ure, na Pirševem domu OGLAR-SKE VEČERE,
Otvorili jih bodo v soboto, s prižigom kope in igro Županova Micka — Kuda »Svoboda« iz Mislinje. v nedeljo je v programu razstava in ponudba jedil (DU Mislinja) ter zabavno rekreacijsko tekmovanje (Partizan Mislinja), v ponedeliek slikarska koloni-
ja soie Rada Irsica iz Mislinje, v torek večer Planinskega društva Mislinja, v sredo pripravlja večer Gostinstvo Merx Mislinja, v četrtek bodo predstavili lovske šege in navade, v petek bo spregovoril Pečko o Tisnikarjevi umetnosti in prepeval pevski zbor Zdravko Čebular iz Mislinje, v soboto, II. junija, pa bodo oglarske večere zaključili z zabavnim programom KUD-a Svoboda Mislinja, 8. gozdnim tekom in DTV Partizan Mislinja.
B. Mugerle
Velik uspeh velenjskih tekmovalcev v atletski gimnastiki
V Sloveniji so se pričela republiška tekmovanja v body buil-dingu. V tej še manj uveljavljeni športni panogi sta dva velenjska tekmovalca zabeležila izjemne uspehe,
7. maja je bilo v Izoli republiško mednarodno tekmovanje v body buildingu. Na tem tekmovanju je Pire Damjan zasedel 2. mesto.
21. maja pa je bilo v Novi Gorici prvenstvo »Miss in Mr. Primorske«. Na tem tekmovanju je Veshovnik Matko v kategoriji do
90 kg zasedel I. mesto in 1, mesto v disciplini vseh kategorij. Prav tako je Pire Damjan v mladinski kategoriji zasedel 1. mesto in 2, mesto v disciplini vseh kategorij.
Omenjena tekmovalca sta v letošnji sezoni dosegla še večji uspeh od lanskoletnih. Glede na to, da v Velenju nimamo ustreznih prostorov za treniranje tega v svetu zelo popularnega športa, je njun nepričakovano velik uspeh še pomembnejši.
Dušan Pavčnik
DO HPH v likvidaciji, Žarova 19, T. Velenje
OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO
spodaj navedenih sredstev, ki bo dne 6. 6. 1988 ob 10. uri v mehanični delavnici na Koroški c. 48 v Titovem Velenju.
Tek.	mer.	zklicna cena
št. Opis sredstva	enota za eno enoto	
1. Pomično merilo - globinsko	kom. 1	125.000
2. Pomično merilo — strugarsko	kom. 1	95.000
3. Preizkuševalec rotorjev	kom. 1	65.000
4. Sirena ročna	kom. 1	70.000
5. Elektro omarica — gradbiščna s priključnim kablom	kom. 1	350.000
6. Zaboj za orodje - terenski	kom. 3	45.000
7. Mazalica ročna — stoječa	kom. 1	40.000
8. Mazalica pneumatska	kom. 1	95.000
9. Mazalica električna	kom. 1	250.000
10. TV sprejemnik El NIŠ s stabiliz.	kom. 1	25.000
11. Tehtnica Celeia do 20 kg	kom. 1	130.000
12. Tehtnica 0lympia do 5 kg	kom. 1	250.000
13. Sematorska signalizacija—brezžična	par 1	600.000
14 Leteča signalizacija — 10 elementov	gar 1	500.000
15. Radiator električni — EMO	kom 1	55.000
16. Elektro agregat dizel — Uljanik	kom 1	250.000
17. Elektro agregat dizel	kom 3	350.000
18. Elektro agregat — bencinski	kom 1	250.000
19. Garderobne omare-kovinske 4 del.	kom 2	100.000
20. Garderobne omare-kovinske 3 del.	kom 4	75.000
21. Elektro omara Tip Prog 100/5 Inštalacija Škofja Loka		
— novo	kom 2	1.800.000
22. Voziček za orodje »Unior«	kom 3	250.000
23. Voziček za klep. orodje	kom 1	100.000
24. Vibracijska plošča »Progres«	kom 1	300.000
25. Verižno dvigalo (Habzug) 3,5 T	kom 2	250.000
26. Potezno dvigalo	kom 1	150.000
27. Verižno dvigalo 2,5 t EKO - novo	kom 3	500.000
28. Varilni agregat Varus 400 A + kabel	kom 1	750.000
29. Varilni agregat Varus 300 A + kabel	kom 1	700.000
30. Varilni agregat Varex 260 A + kabel	kom 1	250.000
31. Varilni agregat Varex 260 A	kom 1	150.000
32. Škarje za razrez pločevine-ročne	kom 1	150.000
33. Voziček za jeklenke	kom 1	40.000
34. Rezalni stroj električni »Tajfun«	kom 1	450.000
35. Brusilni stroj električni	kom 1	120.000
36. Ležalni voziček—mehančni -novo	kom 3	60.000
37. Pnevmatsko kladivo »Želez. Ravne«	kom 1	200.000
38. Kladivo bencinsko + 3 kom sekači	kom 1	400.000
39. Aparat za merjenje trdote VSS (3 zaboji)	gar. 1	450.000
40. Črpalka bencinska Tomos	kom 4	150.000
41. Črpalka bencinska Tomos nekompl.	kom 1	50.000
42. Dvigalo konzolno hidravlično tip EG-5 »univerzal«		
Banja Luka	kom 1	550.000
43. Dvigalo kanalno hidravlično Tip DR-2 »Univerzal« Banja		
Luka	kom 2	650.000
44. Cisterna plastična 2000 L SKIP Ljubljana - inštalirano	kom 2	150.000
45. Kompresor za zrak Tip 4 VNK 2010 »Trudbenik« Doboj		
— inštaliran	kom 1	2.800.000
46. Iskalec kovinskih cevi v zemlji	kom 1	500.000
47. Motorna žaga »Homelite«	kom 1	60.000
48. Motorna žaga »Partner«	kom 1	150.000
49. Potopna črpalka 380 V	kom 2	150.000
50. Potopna črpalka Tip VCG 525, 380 V Elektrokovina		
Maribor	kom 1	750.000
51. Potopna črpalka Tip Vege 505, 220 V Elektrokovina		
Maribor	kom 1	350.000
52. Nivelir instrument Tip NI-025-ZEISS	kom 3	200.000
53. Nivelir instrument Tip NI-007-ZEISS	kom 1	350.000
54. Brusilni stroj - kotni - veliki	kom 4	100.000
55. Brusilni stroj kotni — Inali	kom 2	80.000
56. Vrtalni stroj — Iskra	kom 1	30.000
57. Povrtalo za sedeže ventilov	gar. 1	100.000
58. Povrtalo za sedeže ventilov	gar. 1	150.000
59. Ključi natikalni - Gedore od 36-80 mm	gar. 1	300.000
60. Ključi natikalni Gedore od 32—72 mm	gar 1	250.000
61. Ključi momentni od 8-30 Kp »Rahsol«	gar. 1	180.000
62. Ključi momentni »Matador«	gar. 1	250.000
63. Ključ momentni »Manoskop«	kom 1	80.000
64. Tlačna črpalka Tip VTP-25 »Mio Standard« Osijek	kom 3	300.000
65. Daljinska regulacija s kablom	kom 1	80.000
66. Daljinska regulacija brez kabla	kom 1	50.000
67. Aparat za krivljenje železa	kom 1	15.000
68. Nivelir letve — zložljive	kom 4	15.000
69. Nivelir letve - v futroli	kom 1	25.000
70. Trasirke 1,5 m	komplet 3	2.500
71. Trasirke kovinske v futroli	komplet 2	5.000
72. Termo lonci za hrano	kom 3	35.000
73. Termo posode za čaj	kom 2	20.000
74. Stojalo za nivelir instrument	kom 4	40.000
75. Volt amperometer	kom 1	25.000
76. Volt-amper-meter	kom 1	15.000
77. Svedri VVidia dolž. 30 cm do 50 cm 0 15 do 20 mm	kom 5	25.000
78. Sveder VVidia dolž. 50 cm 0 30 mm	kom 2	45.000
79. Natikalni ključi Gedore	gar 1	35.000
80. Sveder za kompresor 4 m - novo	kom 2	100.000
81. Sveder za kompresor 1.5 mm	kom 1	25.000
82. Varilni kabel	kom 4	30.000
83. Priključne cevi za vibrator igle	kom 14	15.000
84. Dvigalo ročno (Vinta)	kom 2	15.000
85. Plinska peč	kom 1	5.000
86. Reflektor 220 V, brez stekla	kom 2	2.500
87. Reflektor 220 V	kom 2	5.000
88. Kabel podaljšek 380 V - rola	kom 5	25.000
89. Kabel podaljšek 380 V	kom 8	15.000
90. Kabel podaljšek 220 V rola	kom 1	5.000
91. Varilna garnitura — nekompletna	gar 4	25.000
92. Varilne cevi + manometra 4- pištola	kom 1	95.000
93. Varilne cevi + pištola	kom 1	40.000
94. Hidrantni priključek - dvostranski	kom 1	25.000
95. Hidrantni priključek - enostranski	kom 2	15.000
96. Hidrantna omarica + 15 m Trevira cev, ročnik in		
zasun s priključkom »Metal-elektro« Donja Zelina —		
novo	kom 2	250.000
97. Sušilec elektrod + kabel	kom 1	40.000
98. Sekač za asfalt »Bosh« - novo	kom 1	50.000
99. Sekač za asfalt	kom 3	20.000
100. Nabijač " 100 mm	kom 4	335.000
101. Igle vibrator " 25 mm — novo	kom 4	45.000
102. Natikalni ključi Imbus 14 kom	gar 2	25.000
103. Verižni ključi	kom 1	20.000
104. Gasilske cevi — razne	kom 26	5.000
105. Delovna miza 4 m	kom 1	35.000
Ogled sredstev je možen na dan dražbe od 8. do 10. ure na mestu dražbe. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe enakopravo. Varščino v višini 10% od izklicne cene bodo interesenti lahko položili na istem mestu do pričetka dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, varščino zavarujejo z obračunskim čekom. Prodaja bo potekala po sistemu »Vi-deno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bo možno uveljavljati. Na dražbi uspešno kupljena sredstva je treba plačati v petih dneh po dražbi, sicer varščina zapade. Kupec bo sredstva lahko prevzel po dokončno izvršenem plačilu. Davčne obveznosti poravna kupec. Demontažo in nakladanje kupljenih sredstev opravi kupec v breme svojih stroškov.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 2. junija — dnevni dežurni dr. Šolar, nočni dežurni dr. Silvana Popov
Petek, 3. junija — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Oskar Renko
ELKROJ MOZIRJE, DSSS Razpis
ELKROJ MOZIRJE DSSS
Komisija za delovna razmerja DSSS Elkroj Mozirje n. sol. o., ponovno objavlja prosta dela in naloge
VODJA
KNJIGOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
—	VEKŠ (VI. stopnja)
—	Ekonomska fakulteta (VI. stopnja)
—	3 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
Delo je za nedoločen čas. Kandidati za objavljena dela in naloge imajo lahko eno stopnjo nižjo izobrazbo.
Prijave sprejema Splošni sektor DO 8 dni od dneva objave v časopisu.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
Sobota, 4. junija in nedeljo, 5. junija — glavni dežurni dr. Kočevar, notranji dežurni dr. Kikec
Ponedejjek, 6. junija — dnevni dežurni dr. Zuber, nočni dežurni dr. Mijin
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
4. junija in 5. junija dr. Ranko Ba-kulič, od 8. —12. ure v zobni ambulanti
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU
Od 3. junija do 10. junija je dežurni veterinar dr. Ivo Zagožen, Jerihova 32, Titovo Velenje, tel.: 858-704.
ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega
Viljema Skoka
rojenega 19. 8. 1915
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Uršule Jazbec
rojene 1903 iz Raven pri Šoštanju, umrla 16. 5. 1988
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, ki so jo v tako velikem številu
pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma tovarišu in tovarišici Hudomal, pevcem za zapete žalostinke vsem sosedom za vsestransko pomoč, gospodu duhovniku za opravljen obred in osebju bolnišnice Topolšica.
Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter vnuki in pravnuki.
Pionirska olimpiada je končala osnovno šolo
Tako bi lahko rekli za letošnje srečanje učencev vseh devetih osnovnih šol velenjske občine na Dan mladosti. Že osmič so ga proslavili na svojstven način. Že osmič so se zbrali na tradicionalni pionirski olimpiadi na stadionu ob velenjskem jezeru. Za nekatere je bila to prva olimpiada, za nekatere pa že osma in hkrati zadnja.
Naslednje leto bo pionirska olimpiada stopila v srednjo šolo, zato bi bilo' morda prav, da bi se ji pridružili — kot je dejal eden od staršev, ki je dogajanje spremljal na tribuni — tudi srednješolci. Drug pa je recimo menil, da bi bilo še bolje, če bi pred tekmovalnim delom dovolili vsem učencem okusiti slast tekmovalne steze in ne samo najboljšim.
Sicer pa je bil scenarij letošnje prireditve podoben prejšnjim, če seveda izvzamemo, da je bila tokrat glasba posneta na traku (ne več v živo). Začelo se je s padal-
ci. Tremi iz ptujskega aerokluba. Zlatko Čuš je podobno kot že nekajkrat doslej prinesel na stadion olimpijsko pionirsko zastavo. Seveda ob burnem navijanju, bodrenju, živ — žavu razigranih cicibanov, pionirjev in mladincev, pa tudi navdušenih učiteljev, mnogih staršev . .. Najboljša športnica v občini Velenje v lanskem letu, učenka osnovne šole Antona Aškerca, državna re-prezentantka in članica Plavalnega kluba Velenje Katja Mijoč je prisegla v imenu približno petsto tekmovalcev in zaobljubila, da bodo srčno in pošteno tekmovali. Sledila je zaprisega sodnikov. Devet pionirjev je s pomočjo pedagoginje Rozike Frankovič dvignilo olimpijsko zastavo na drog in že je zadonelo: »Lepo je v naši domovini biti mlad .. .«
Devet pionirk je s šopki rož steklo proti izhodu in jih poneslo k Titovemu spomeniku v središču mesta. Pridružila sta se jim planinca iz Sarajeva, ki sta se po-
Rezultati VIII. pionirske
olimpiade
PIONIRJI - 60 m: 1. Zoran Bo-škič VV, 2. Stanko Kanduti MPT, 3. David De Costa BM, 4. Tomaž Pun-gartnik AA. 5. Sebastjan Sovič BR; PIONIRKE - 60 m: I. Tina Stein-bacher VV, 2. Vanja Pokleka BL, 3. Maša Koren BM, 4. Nataša Vasle BR. 5. Željka Nikačevič AA; PIONIRJI : 100 m: I. Aljoša Kokolj MPT, 2. Grega Seme VV, 3. Matjaž Strmčnik AA, 4. Dejan Valič KDK, 5. Matej Završ-nik BM; PIONIRKE - 100 m: 1. Simona Borovnik VV, 2. Tina Ahtik MPT, 2. Maja Vivod BM, 4. Branka Blatnik BR, 5. Tatjana Razgoršek GS; PIONIRJI - 300 m: I. Sergej Šalamon VV, 2. Boštjan Laznik MPT,
3.	Urban Radšel BM, 4. Darko Jegov-nik BR. 5. Boštjan Grabner GŠ; PIONIRKE - 300 m: 1. Natalija Cesar BM, 2. Mirjana Bokur AA, 3. Biljana Petkovič VV, 4. Jolanda Steblovnik GŠ, 5. Anita Košar MPT; PIONIRJI — 400 m: I. Aleš Sešel VV, 2. Robi Habjanič AA, 3. Tomo Gorišek BM,
4.	Slavi Vrtačnik MPT, 5.-6. Oto Hrastnik BR, 5.-6. Robi Šeliga GŠ; PIONIRKE — 400 m: 1. Melita Rant BM, 2. Nataša Raner VV, 3. Teja Go-rogranc GŠ, 4. Tanja Pogorevc MPT,
5.	Irena Skrbinek BL; PIONIRJI -1000 m: I. Robi Kožar W, 2. Robi Potočnik AA, 3. Dušan Krajnc BL, 4. Boštjan Čepelnik KDK, 5. Zdenko Pesjak MPT; PIONIRKE - 600 m: I. Andreja Tišljarič BM, 2. Badema Djedovič MPT, 3. Martina Vačun BR, 4. Renata Feguš VV, 5. Brglez KDK; PIONIRJI - 4x 100 m: I. MPT (Žnidar, Jurčec, Šonc, Kokol), 2. BM (Jelen, Marovt, Završnik, Gorišek), 3. VV (Seme, Vrhkar, Sešel, Slatinek), 4. AA (Strmčnik, Brdarič, Habjanič, Ozimic), 5. GŠ (Podpečan, Zep, Pi-kelj, Šeliga; PIONIRKE — 4 x 100 m: I. BM (Bizjak, Vivod, Kladnik, Rant), 2. W (Hren, Slemen-šek, Pintarič, Borovnik), 3. MPT (Pogorevc, Ahtik, Ržen, Salej), 4 KDK (Čelofiga, Pirtovšek, Goltnik, Huda-les), 5. AA (Gorišek, Hudournik, Re-bec. Žerjav); PIONIRJI - KROGLA; 1. Roman Kac BR, 2. Franjo Potočnik AA, 3. Robert Zacirkovnik KDK, 4. Robi Krivec GŠ, 5. Primož Jurgec VV; PIONIRKE - KROGLA: I. Metka Rudnik BL, 2. Andreja Kolbl VV, 3. Tanja Rajšter BR, 4.
Marta Ledinek KDK, 5. Liliana Kol-manič GŠ; PIONIRJI - VIŠINA; 1. Robi Podpečan GŠ, 2. Igor Fenko KDK. 3. Ernest Kopitar VV, 4. Tomaž Jurčec MPT, 5. Marko Tajnik BR; PIONIRKE - VIŠINA: I. Ma-nica Celofiga KDK, 2. Tanja Hribar VV, 3. Špela Jeromel MPT, 4. Barbara Britovšek GŠ, 5. Andreja Voga AA; PIONIRJI - DALJINA: 1. Sandi Zep GŠ, 2. Boštjan Jelen BM, 3. Matjaž Vrhkar VV, 4. Igor Bukov-nik MPT, 5. Peter Brdarič AA; PIONIRKE - DALJAVA: 1. Polona Sle-menšek VV, 2. Nina Šalej MPT, .3. Simona Vidmar BM, 4. Lidija Šteharnik BR, 5. Aleksandra Rebec AA; PIONIRJI (3. razredi) - KROS: I. Boštjan Rotovnik BM, 2. Almir Sulejma-novič BM, 3. Primož Herlah VV, 4. Andrej Višnjar VV, 5. Damjan Borovnik BR; PIONIRKE (3. razredi) -KROS: 1. Edisa Omerovič RM, 2. Lucija Kodrun XIV., 3. Vida Frankovič AA, 4. Jasna Mujkič VV, 5. Unihana Berbič AA; PIONIRJI (4. razredi) -KROS: I. Robi Špegelj BR, 2. Marko Češnovar KDK. 3. Roman Ogrizek BM, 4. Andrej Bezjak MPT, 5. Tomaž Stropnik KDK; PIONIRKE (4. razredi) — KROS; 1. Mateja Moravec GŠ, 2. Klavdija Žnidar BM, 3. Mojca Bur-sič W, 4. Jasmina Memič MPT, 5. Andreja Jevšnik BR; POLIGON (I. in 2. razredi); I. OŠ Bratov Mravlja-kov, 2. OŠ Veljka Vlahoviča, 3. OŠ Bibe Ročka, 4. OŠ Mihe Pintarja-Tole-de, 5. OŠ Gustava Šiliha.
Učenci prvih in drugih razredov so se preizkusili v štafetnih tekih. Takole veseli pa so bili najboljši.
dala na dolgo pot po Jugoslaviji, da bi, kot sta povedala, simbolično povezala mesta s Titovim imenom.
Tekmovalci so bili že nestrpni, saj so že komajda čakali, da začnejo tekmovati v tekih, metih, skokih, poligonu ... Še pozdrav predsednika OTKS Velenje Jožeta Prislana z naslednjimi besedami: »Maj je mesec dela, mladosti. Vse skupaj je eno samo tekmovanje,« in spodbuda: »Tek-mujmo še naprej v športu, pri delu, učenju in tako vsak na svoj način prispevajmo, da bo v naši domovini še lepše.« Čestital pa je tudi vsem pionirjem in pionir-
kam, ki so jih na ta dan sprejeli v pionirsko organizacijo.
Potem pa se je začelo zares. Na atletski stezi, na zeleni travnati površini. Vsakdo je želel doseči kar najboljši rezultat. Tekmovalno je bilo tudi na tribunah. Vsak je spodbujal svoje. Pa vendarle — vsem šo ploskali — tistim, ki so pobirali medalje in tistim, ki so ostali brez njih. Saj je bil to dan mladosti, ki so ga učenci, učitelji, starši in drugi, ki so si vzeli urico, dve ali tri časa ter prišli med mlade na igrišče, preživeli skupaj. Vsekakor je spet zmagala mladost.
Povezujejo jih Kajuho-
vi ideali
Pred dnevi so obiskali Kajuhovo šolo v Šoštanju vrstniki s starši s Kajuhove šole iz Grapade pri Padričah pri Trstu. Z njimi so prišli tudi predstavniki prosvetnega društva Slovan iz Padrič in društva oziroma gospodarske zadruge Skala iz Grapade. ki imajo prijateljske vezi s šoštanjsko Svobodo. Tako so vrnili obisk, saj so bili šoštanjčani pri njih leta 1985, ko so v Padričah slavili štiristoletnico svojega kraja.
To prijateljstvo sega v daljnje leto 1964, ko so tržaški učitelji — Mara in Evgen Dobrila ter Bruno Kralj navezali stike z avtorjem tega zapisa na pedagoškem seminarju v Radovljici. Najprej so se povezali s šolami, nato pa še s prosvetnimi društvi in sedaj se medseboj obiskujejo že četrt stoletja. Nekdanji uečnci Gropadske šole, so sedaj prišli v Šoštanj že kot starši.
Na šoli so jim skupaj s Svobodo pripravili lep sprejem s kulturnim programom. Pozdravila pa sta jih Karel Kordeš in Zdravko Zupančič. Med gosti je bil tudi Bruno Kralj, ki ima zasluge, da so pred Gropadsko šolo s prostovoljnimi prispevki postavili Kajuhov doprsni kip.
Po programu je Karel Kordeš podaril gropadski šoli več knjig, ki so jih kupili šoštanjski učenci, vsi pa so dobili tudi razne spominke in Kajuhove plakete. Predsednik Svobode Zdravko Zupančič pa je gostom poklonil umetniško sliko — panoramo Šoštanja. Lepa darila so v spomin na srečanje poklonili tudi gostje, učenci pa so priredili kar mali partizanski miting.
Gostitelji so gostom razkazali Šaleško dolino, pripravili pa so jim tudi nekaj kulturnih pa tudi zabavnih prireditev.
Za konec zapišimo kot zanimivost, da je naš znani pesnik in politik Ciril Zlobec obiskal šolo v Grapadi leta 1944 kot partizanski učitelj. Obnovil jo je v šolo s slovenskim učnim jezikom, kar je še danes.
Viktor Kojc
Darovalci v Splitu
Med sodelovanja pobratenih mest Split in Titovo Velenje sodi tudi sodelovanje organizacij Rdečega križa iz obeh mest. Še posebej pa osrednji, vsebinski del tega povezovanja, izmenjava obiskov darovalcev krvi in darovanje krvi ob vsaki priložnosti obiska. Med darovalci in organizatorji so se v nekaj letih spletle prijateljske vezi, ki imajo globlje od političnih razsežnosti. Na tem področju je bil dosežen pravi namen sodelovanja in oblika srečanja, ki lahko ima še dolgoletno tradicijo.
Prejšnji četrtek je odpotovalo v Split 52 darovalcev in organizatorjev krvodajalstva iz naše občine, preko štirideset jih je v tamkajšnji bolnišnici darovalo kri. Petdesetič sta darovala kri gospodinja iz Škal, Anica REPNIK in delavec iz Gorenja Notranja oprema, Jože RUP. Ob tem sta na svečani skupni večerji z gostitelji prejela zlate plakete. Na tej svečani seji sta goste iz naše občine pozdravila predsednik mestne zajednice SZDL Split ANTE KOVAČ ter predsednik občinske organizacije Crvenog krsta Splita, Petar Listeš. Še vedno, po enajstih letih sodelovanja, je ideja zbliževanja ljudi različnih narodnosti v različnih krajih pomembna in nujna, zato so bile iskrene besede o sodelovanju, povezovanju in prijateljstvu osrednja poslanica velenjskim občanom, članom Rdečega križa in še posebej vsem krvodajalcem.
Gostitelji so v dveh dneh bivanja v Dalmaciji pripravili Velenjčanom prisrčen sprejem, ekskluziven turistični program in družabno srečanje z darovalci iz Splita. V soboto so peljali naše darovalce v nacionalni park Slapovi Krke in v Šibenik, kar je bilo v lepem vremenu za vse čudovito dožive-
Prijateljske vezi — humano odposlanstvo
tje. Prijatleji in novi znanci so si obljubili srečanje na 12. odvzemu krvi v Titovem Velenju prihodnje leto, sodelovanje med organizacijama pa bo potekalo tudi med letom.
Za zaključek moramo žal zapisati, da pa naša humana ekspedicija v Split ni imela prave sreče na potovanju. Na poti proti Dalmaciji se je zataknilo z iztirjenimi tovornimi vagoni in veliko večurno zamudo, na povrat-ku pa se je smola pričela že kar na peronu. Praktično ni bilo »vagona« za
povratek in v močnem dežju je bilo čakanje na rešitev prav mučno, slovo od prijaznih gostiteljev pa v vzdušju nervoze. Ta se je nadaljevala že po nekaj prevoženih kilometrih, ko je vlak zadelo sebno vozilo in ga potiskal več sto metrov po progi. Žrtev v avtu je bila najhujša. S takšnimi vtisi so pozno ponoči prispeli v Zagreb, kjer so jih vrli jugoslovanski železničarji dobesedno »vrgli« iz vagona, ki je bil posebej plačan do Zidanega mostu. Potovanje v pravem »salonu
za živino«, na eni nogi in v banalno onesnaženem vlaku, je bil zakjuček te kalvarije resnično neprimeren za humano poslanstvo. Toda, darovalci krvi so tudi to pozabili, ko so se z domačim avtobusom varno pripeljali v Titovo Velenje. Da bi znali bolje živeti, moramo spoznavati tudi druge ljudi in druge kraje ter težave. Potem lahko še bolj ljubimo domače »ognjišče« in delo — ter gojimo prijateljske odnose. To pa je bil cilj tudi tega srečanja PRIJATELJSTVA.
Jože MIKLAVC
Košarkarski maraton
Osemdeset mladih fantov, učencev Centra srednjih šol in nekaj osmošolcev ni obupalo, še manj omagalo. Vzdržali so. Postavili so svojevrsten rekord v igranju košarke. Oseminštiride-set ur sta ekipi mladih in mlajših polnili koše, izid 3629:3348. Bilo je od četrtka do sobote prejšnji teden. Malo več še v naslednji številki, (vos)
Celjski kolesarski maraton
Kolesarski klub »Merx« Celje pripravlja v nedeljo, 5. junija, VIII. celjski kolesarski maraton (90 km) in mali maraton (33 km). Maraton se bo pričel ob 9. uri. Startna mesta za 90 km so pred samopostrežno restavracijo Ga b rje v Celju (tudi za 33 km), v Šentjurju pri motelu Merx (tudi za 33 km), v Poljčanah pred Petrolom in v Zrečah pred hotelom Dobrova.
Pokrovitelj maratona je zreški Uni-or, maraton pa šteje za »Celjskega kerlca«.
Občinska organizacija Rdečega križa Velenje
Priznanja za darovano kri
V Sloveniji že potekajo proslave v počastitev 125-letnice Rdečega križa in 35-letnice prostovoljnega darovanja krvi.
Občinska organizacija Rdečega križa Velenje bo organizirala občinsko proslavo v počastitev teh jubilejev ta petek, 3. junija,, ob 18. uri v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju. Na njej bodo med drugim podelili najpriza-devnejšim aktivistom ter osnovnim organizacijam sindikata priznanja. 43 krvodajalcev pa bo prejelo posebna priznanja za več kot 40 krat darovano kri.
Občinsko gasilsko tekmovanje mladih
Ni skrbi za podmladek
V nedeljo so se na stadionu ob Jezeru zbrali pionirji in mladinci na občinskem gasilskem tekmovanju, na katerem je nastopilo 53 desetin. Mlajši pionirji, kategorija A, so se pomerili v štafeti s prenosom vode in v delu z vedrovko, starejši mladinci, kategorija B, so morali pokazati kako so spretni v štafeti in v vaji z ovirami, mladinke in mladinci pa so se pomerili v vaji s trodelnim suhim napadom z motorno brizgalno in v štafetnem teku na 450 metrov z ovirami.
Tekmovanje je sodilo v sklop prireditev v mesecu mladosti, zgledno ga je pripravila občinska gasilska zveza Velenje v sodelovanju z gasilskim društvom Škale, mladi pa so dokazali, da dobro obvladajo gasilske veščine, da so dovolj usposobljeni in iznajdljivi.
Poglejmo še rezultate. Najboljši v posameznih kategorijah so bili — mlajši pionirji: Šmartno ob Paki, Šoštanj, Šentilj; mlajše pionirke: Pesje; starejši pionirji: Titovo Velenje, Šoštanj, Paška vas; starejše pionirke: Šoštanj, Škale I, Titovo Velenje: mladinci: Škale, Titovo Velenje, Šalek, mladinke: Škale, Gaberke, Lokovica I.
B. Mugerle

Mladinke Škal so bile vesele uspeha
Šoštanj — razstava slikarskih del Jožeta Svetina
V prostorih kulturnega doma v Šoštanju bodo jutri odprli slikarsko razstavo del Jožeta Svetine. V kulturnem programu s pričetkom ob 19. uri bodo sodelovali člani KUD Svobode Šoštani.
Nov železniški vozni red
Nov železniški vozni red. ki je začel veljati v nedeljo, prinaša tudi na progi Titovo Velenje—Celje nekaj novosti. Še posebno zanimiv je novovpeljan potniški vlak z odhodom iz Titovega Velenja ob 17.20. Vlak bo vozil ob nedeljah in praznikih, v Celju pa bo imel direktno zvezo za vlake proti Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, v poletni sezoni pa tudi za Split.
(mkp)

Vedno lepa Dalmacija in velenjski darovalci krvi na ekskurziji
radio velenje
■estvica
Ponedeljek, 5. junija, na radiu Velenje
1.	HEART — Pet Shop Boys
2.	HOUSE OF M1STIC L GHTS — C. C. Catch
3.	GET LUCKY — Jermaine Stewart
4.	FLAMES OF LOVE - Fancy
5.	GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR Billie Ocean
6.	MY BED IS TOO B1G - Blue sistem
7.	OUT OF THE BLUE -- The Smokie hit connestion
8.	REQVIEM — London Boys
9.	WHO'S LEAV1NG WHO - HazelI Dean 10. ABE GENTLE — B.V.S.M.P.
Moj predlog Moj naslov _