Strokovne razprave --------------------------- GDK: 148.2 Tetrao urogallus L.: 6: (4) : (497.12) Gospodarjenje z gozdom in d1vji petel in Stanje na Kočevskem in prime1java 7.. A\ strijn 1\ ltrko PERUSL:K*, llubl!rt ZEILER"* Izvleček: Perušek. M .. Zeiler, H.: Gospodarjenje z gozdom in divji petelin, Stanje na Kočevskem in primerjava z Avstrijo. Gozdarski vestnik, št. 3/2001. V slovenščini , cit. lit. 42. Prispevek obravnava stanje populacije divjega petelina in njegovega življenjskega prostora v Avstriji in na Kočevskem. Populacije v glavnem povsod nazadujejo zaradi spremenjenih življenjskih razmer, ki so predvsem posledica gospodarjenja z gozdom in divjadjo. Na Kočevskem se v gozdnogospodarskih in lovskogojitvenih načrtih divjega petelina že precej časa upošteva, vendar manjkajo ustreznejši ukrepi za ohranitev te vrste. Avtorja predlagata smernice in ukrepe ter poudarjata pomen konkretnega dela na terenu. Ključne besede: divji petelin, Teu·ao urogallus L., gospodarjenje z gozdom, Kočevsko, Slovenija, Avstrija. 1 DIVJI PETELIN V SREDNJl EVROPI 1.1 Razvoj populacije in situacija v srednji Evropi Divji petelinje prebivalec borealnih gozdov. V sred- nji in južni Evropi se zadržuje predvsem v visokogorju v iglastih in mešanih gozdovih. Vezan je na star gozd, kjer ima ženitveni prostor, ki ga imenujemo rastišče, in gozdne jase, kjer se prehranjuje z jagodičevjem . rlrani se predvsem s hrano rastlinskega izvora, le mlade ptice v prvih mesecih potrebujejo tudi hrano žival- skega izvora. Za petelina sta značil na poligamija in gnezdenje na tleh. Povsod po Evropi je v glavnem stal- nica, selijo se le populacije na Uralu (HAGEMEIER 1 BLAIR 1997, CRAMP 1994). Kljub povečevanju deleža gozda v celotni srednj i Evropi (TUCKER 1 EVANS 1997) opažamo pri tipično gozdni vrsti, kot je divji petelin, močno upadanje šte- vilčnosti populacije. V vseh srednjeevropskih državah je divji petelin uvrščen na seznam ogroženih vrst. V Nemčiji je vrsta prisotna predvsem na izoliranih obmo- čjih. Klaus in Bergmann (1994) sta l. 1994 za celotno območje Nemčije ocenila številčnost; znašala je 1.1 OO aktivnih petelinov. Razmeroma sklenjeno in manj ogro- ženo območje prisotnosti te vrste je na severnem robu Alp na avstrijsko-bavarski meji, izven te regije pa je obsežnejše območje prisotnosti le še v Schwarzwaldu. V Švici seje po Martiju (1986) števi lčnost med letoma 1970 in 1985 zmanjšala s l.LOO na 600 petelinov. V Češki republiki je divji petelin na robu izumrtja, števil- čnost pa se je s 1.1 OO ptic leta 1970 zmanjšala na manj * M. P., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Kočevje, Rožna ul. 39, 1330 Kočevje •• dr. H. Z., Steierische Landesjagerscbaft, Schwimmschulkai 88, 80!0 Graz, Avstrija GozdV 59 (2001) 3 kot 100 leta 1992 (KLAUS 1 BERGMANN 1994). Na Slovaškem je številčnost 2.300 ptic iz leta 1954 zdr- snila na 1.800 leta 1983 (SABADOS 1948), danes pa je situacija verjetno še slabša. Za Italijo je De Franceschi poleti leta 1994 številčnost ptic ocenil med 6.500 in 9.000. Z izjemo alpskega prostora je območje razšir- jenosti divjega petelina v srednji Evropi razmeroma razdrobljeno (slika 1). Tveganje za izginotje izoliranih populacij je veliko, dosedanji poskusi ponovne nase- litve divjega petelina pa so bili neuspešni . 1.2 Stanje v Sloveniji Najceloviteje je sliko o stanju divjega petelina v Sloveniji dala raziskava v letih 1979-1 986 (ADAMIČ 1987). Vseh rastišč je bi lo 559, v pasu od nadmorske višine 400 m do 1.800 m. Največ rastišč je bilo v Alpah na nadmorskih višinah 1.000 do 1.400 m. Ponovitev popisa je pokazala znatno upadanje populacij divjega petelina. Največj i upad je bil v nižj ih nadmorskih viši- nah (ČAS 1999a,b). 1.3 Stanje v Avstriji Medtem ko veljajo populacije divjega petelina v srednji Evropi že nekaj desetletij za močno ogrožene, mnogi avtorj i v tem času govorijo še o stabilni popu- laciji v avstrijskem alpskem prostoru (FUSCHLBER- GER 1956, GLUTZ 1 BAUER 1 BEZZEL 1973, KLAUSetal. l989, HAFNER / HAFELLNER 1995). Čeprav kaže, da ima alpski del srednje Evrope trenutno najvišje števi lo ptic divjega petelina in da gre za najbolj sklenjeno območje prisotnosti, je vprašljivo, ali je ta populacija res še vedno stabilna. Popisi divjega petelina v izvedbi lovskih organizacij v Avstriji so v letih 1966/67 prinesli podatke o l 0.000 139 Perušek, M., leiler. H.: Gospodarjenje z gozdom in divji petelin , Stanje na Kočevskem in primerjava :lAv~trijo Slika 1: Razširjenost divjega petelina v srednji Evropi (o - poskusi naselitve, • - ostanki populacij) (prirejeno po KLAUS et al. 1989) aktivnih petelinih, leta 1983 o 11.135, leta 1992 pa o 10.679 petelinih. Čeprav teh številk ne moremo vzeti za absolutno pravilne, pa nakazujejo razvojne težnje populacije in dejstvo, da se razvoj populacije v Avstriji razlikuje od razvoja v večini srednjeevropskih držav. Avstrija je trenutno tudi edina srednjeevropska država, kjer divje peteline še vedno lovijo. Povprečen letni odstrel med letoma 1990 in 1997 je bil 486 petelinov. Kot zanimivost pa navedimo letni odstrel petelinov na območju sedanje Avstrije okrog leta 1900, ki je bil približno 7.000 divjih petelinov. Čeprav so v času po drugi svetovni vojni za celotno območje Avstrije ugotavljali stabilen razvoj populacije divjega petelina, paje mogoče zaslediti opazne razlike med posameznimi območji prisotnosti. Predvsem delne populacije na robu sedanjega območja razširjenosti po številčnosti močno upadajo. Populacije severno od Donave so že skoraj izginile. Raziskava javnega mnenja med 1.000 avstrijskimi lovci je pokazala, da lovci divjega petelina uvrščajo med tri najbolj ogro- žene avtohtone vrste (ZEILER 1996). Kot najpogo- stejši vzrok ogroženosti te vrste pa so navedli poslab- šanje življenjskega prostora. Po podatkih avstrijske gozdne inventure se je živ- ljenjski prostor divjega petelina dejansko v zadnj ih 40 letih precej spremenil. Približno polovica avstrijskih gozdov pripada malim gozdnim posestnikom (posest 140 pod 200 ba, v povprečju okrog 7 ha površin), gre pred- vsem za kmečko posest. V malopovršinsko strukturira- nem kmečkem gozdu so v preteklosti pasli in steljarili. Taki gozdovi so divjemu petelinu nudili dobre pogoje. V nasprotju z današnj im stanjem so prevladovali pre- svetljeni gozdovi z velikim deležem iglavcev in borov- ničevja. Zlasti v gozdovih malih posestnikov je zaloga od 60-ih let stalno naraščala, letni etat pa leži precej pod letnim prirastkom. Tako so se v zadnjih desetletj ih številni gozdovi razvili v smer, ki divjemu petelinu ne nudi ugodnih življenjskih razmer. Delež mlajših razvojnih faz, ki so za divjega petelina manj primerne, je v gozdu malih posestnikov nadpovprečno visok. Analiza situacije v Avstriji kaže očitne povezave med deležem varovalnega gozda in tudi prevladujočirni iglastimi starimi sestoji v višjih legah z gostoto popu- lacij divjega petelina (ZEILER 1 GOSSOW 1 BREUSS 1999). Varovalni gozdovi so že po naravi svetlejši in večinoma starejši, kar je za divjega petelina pomem- bno. Varovalni gozdovi so neke vrste zatočišča; če želimo vrsto ohraniti, samo manjši ostanki primernega življenjskega prostora ne zadoščajo. 2 ZGRADBA GOZDA fN DfVJT PETELIN V starejši literaturi so avtmji prebiralni gozd pogo- sto opisovali kot idealen gozd za divjega petelina. GozdV 59 (2001) 3 Danes je vedno več zagovornikov sistemov gozdnega gospodarjenja z naravnim pomlajevanjem, kot sta pre- biralno in skupinsko postopno gospodarjenje, celo v Avstriji, kjer še vedno prevladuje golosečen način gos- podarjenja z gozdom. Pogled v tip ične predele prebi- ral nega gozda v Švici in na Predarlberškem pa pokaže, da prav tam številčnost populacij močno upada. Pre- darlberško je trenutno edina dežela v Avstriji, kjer lov na divjega petelina ni več dovoljen. Razlaga o dom- nevno razli čnem vplivu prebiralnega gozda na divjega petelina v preteklosti in danes je preprosta. Nekdanja zgradba sestojev kot posledica več rab in močnejšega poseganja v lesno zalogo se je znatno razlikovala od današnjih prebiralnib gozdov z visoko lesno zalogo. Iz takih gozdov svetloljubne rastline in živali, ki se zadržujejo ob gozdnem robu in na jasah, izginjajo. Da bi zadovoljili potrebe vrst, ki naseljujejo pre- svetljene stare gozdove ali faze razpadanja v pragozdu, je treba te vidike vključiti v gospodarjenje z gozdom. Kaže, da lahko ohranjamo visoko vrstno pestrost gozda predvsem z ohranjanjem pomembnega deleža starega gozda. Star gozd namreč na splošno nudi kakovostne življenjske pogoje za številne gozdne vrste. Za ohra- rntev divjega petelina je poleg starega gozda pomem- bno, da sestoji niso pregosti, da izvedemo ukrepe za presvetljen ost dovolj zgodaj in da je v pomladitvernh jedrih opravljeno dovolj zgodnje redčenje. 3 STANJE POPULACIJE IN HABITATA DIV- JEGA PETELlNA NA KOČEVSKO-RIBNIŠKEM OBMOČJ1J 3.1 Divji petelin v preteklosti in sedanjosti Na dinarskem območju je situacija zaskrbljujoča. Rastišča divjega petelina se nahajajo na grebenih in vrhovih gora, zato ru možnosti za umik v višje lege. Situacija je slaba na Postojnskem, kjer je od 22 rastišč ostalo le še šest aktivnih rastišč, na Kočevskem pa od 42le 15 (ČAS 1999b). V gozdnogospodarskem načrtu za Auersbergovo veleposest na Kočevskem, ki je obsegala okrog 18.000 ha in ki približno sovpada z današnj imi osrednjimi rastišči divjega petelina, je Hufuagel ( 1892) zapisal, da divjega petelina na začetku devetnajstega stoletja tam ni bilo. Pojavil se je šele v sedemdesetih letih devet- najstega stoletj a, ko je bi l na posestvu uplenjen tudi prvi petelin. Vzroki za izginotje petelina niso znani, na ponovno pojavljanje pa so verjetno vplivale tedanje družbene razmere. Po marčni revoluciji leta 1848 so dobili nekdanji podložniki lastillnsko in lovno pravico. Začelo se je večje izkoriščanje gozdov za pepeljiko, GozdV 59 (2001) 3 Slika 2: Divji petelin potrebuje za prezimovanje sku- pine iglavcev oglje in pridobivanje apna. Poseke so se postopoma zarasle ali pa so jil1 posadili s smreko ali jelko. V tem času so veliko lovili volkove, male zveri, uj ede in sove. Skoraj so iztrebili jelenjad in medveda, iztrebili pa so risa. Hufnagel je uveljavi l prebiralen način gospodarje- nja z gozdom. Naselitev jelenjadi na Postojnskem ter drugod po Sloveniji v začetku 20. stoletja in ugodne življenjske razmere so vplivale na porast populacije te vrste. Nekdaj redka srnjad je postala pogosta, prav tako medved. Stanje divjega petelina v povojnem obdobju v Slo- veniji in na Kočevskem nam kažejo podatki o odstrelu (MIKULETIČ 1984), ki je stalno upadal, dokler niso lovske organizacije v osemdesetih letih same zavaro- vale divjega petelina. Sedaj ga ščiti Uredba o zavaro- vanju ogroženih živalskih vrst (1993). Populacija divjega petelina upada tudi v sosednjem Gorskem Kotarju (KLEPAC 1997). 3.2 Gozdno gospodarjenje Hufnaglov gozdnogospodarski načrt iz leta 1892 je bil prvi, ki je omenil divjega petelina. V posamezrnh načrtih gospodarskih enot (GE) v osemdesetih letih so bila že omenjena rastišča divjega petelina s smerillcami za prepoved gradnje cest in sečnje od l. marca do konca junija. V območnem načrtu za obdobje 1990-2000 so za divjega petelina opisani cilj, smernice in omejitve. Načrt ne vključuje lovnega gospodarjenja v zvezi z ohranitvUo divjega petelina. V načrtih gospodarskih 141 Po!ru,;d. M .. Zetl~r. 11.: Gospodarjenje z g