o .-.i«j», (n«.r Üi-i w 88fc te T«itft • woc &2 T Kts&eni • _ j> ¿mi m o«te Uto _ Lá* 20 K, ta fiOri tet! ferra® tewvete*^ s# m M» pôaj« M S-SSíJí^Minya Ooayoáftrja* . Kwrofe* ce«U ü 5. tksmillja áa odpovedi. ' * tte* M p «s čaje naprej. T&'.cíoa »lev. 220. —j— LIST LJUDSTVU V TO0K iN ZS3SW0 sa. fit av. M»»lbo», aro« ta. -i— Tal«Jon št 22 65; latnlk. V znamenju nezadovoljstva. Kakor kuga, tako se je razpaslo splošno nezadovoljstvo! po širni naši -dqmorini. Kmetje so nezadovoljni z -visokimi davki, delavci radi draginje iti nizkih plač, v mestih pa je nezadovoljstvo med revnejšimi sloji prikipelo u .upavnast do vrhunca» Protič-Koroščeva vlada. Po osvobojenju — bilo je L 1919u, — smo opažali, da je država, čeprav le s težavo, polagoma prehajala v red ne razmere in tisto zakonito pravnost, k? smo jo ob preobratu nekam zaigrali. To je bilo v času, ko je vodil n ar So državno barko pameten in odkritost Sen srbski državijk Protič, katerega so takrat podpirali Slovenci, Hrvati in ogromna večina Srbov. Kakor se gotovo spominjate, so v Proti6evi vladi sodelovale vse večinske stranke Slovencev in Hrvatov, tako n„ pr. Slo venska in Hrvatska ljudska stranka ste* Hrvatska zajednica, Vidovdanska ustava« Ko se omenjene stranke po volitvah y ustavotvorno skupščino niso več udeležile vodstva države, se je i-stega polastila večina, M', je izšla iz novoizvoljene koristituante. Vlado so prevzeli v pričetku lanskega decembra demokrati, radikaici, samostojni in muslimani. Radikalna stranka pa a: poslala več pametnega Protlča v vlado, marveč zvitega Pašiča. Od tistega dne, ko se je vse del Nikola Par šSič s Pribičevičem, Pueljem itd. k viadni mizi, se je v naši državi prijel izvajati centralizem. Ustavotvorna skupščina je postala čisto navadna glasovalna mašina vlade in njenih prijateljev. Konec vsega tega je bfj, da smo dobili vidovdansko ustavo. Računi centralistov. Oentralisti so spočetka računali, da jim bodo njihovi načrti v polni me ri »speli. Razbilii so 'deželne vlade v posameznih pokrajinah in jih nadóme' Stili s takozvanimi pokrajinskimi u-pravama, katerim načel/ujejo od vlade imenovani — pokrajinski ¡namesttnikf. S tem pa je ob enem bila odvzeta ljudstvu v teh pokrajin ali — odločilna beseda. Od onega dne, ko je bila spre Jeta ustava, pa do danes so pričeli na žo državo z mrzlično naglico centralizirali. V Beogradu so delali načrte za razkomadenje Hrvatske in Slovenije, akinjevaji so brezglavo razne urade in mesto teh ustanavljali nova urad-sfjška gnezda,, skratka: oentralisti so, »o oziraje se na Sip vence in Hrvate, d vrsto zidali svoj centralistični stolna podlago vidovdanske ustave, Vladna kriza. Dolgo časo so demokrati in radikali sed, pri vladni mizi, V glavnem so odloči, ; le radikali in demokrati, kajti samostojni in muslimani so jim po sprejetju ustave postali nadležni. Rabili so samo njih plačano glasove. Veselo in brezskrbno so vladale sedanje vladne stranke, dokler jih nista pohlep in strankarska zavist spravila iz tolikanj potrebnega ravnotežja. Policijski minister Svetozar Pribičevič je s svojo nasilmo politiko začel radikalom presedati. Zato so radikali pred štirimi tednf. zahtevali, da ga morajo demokrati žrtvovati. Demokrati, pa niso hoteli odjenjati |'-n nastala je — vladna kriza. Min. predsednik Pašič (radikalec) je kralju podal ostavko im kralj jo je sprejel Med voditelji polifč nih strank so se vodila razna poga-: Janja, toda položaj se ni hotel razči-. -ititi. Nato je kralj Aleksander pover 1 ril sestavo vlade demokratom. Demokrat Ljuba Davidovič pa Svoje naloge ni mogel izvršiti, ker se vse poštene stranke bojijo demokratov kakor . garjavih koštrunov. Dan za dnevom ! je postajala vladna kriza čimbolj za- ; gonetna. Naposled so se demokrati in i radikal; navidezno lie pobotali. Sklenili so, da ostane notranje ministrstvo Še nadalje v demokratski posesti, samo, da bi se pridelil demokratskemu ministru državni podtajnik racHikalect, kateri bi moral svojemu ministru kot zastopnik radikalme strankte .gledal na prste. Ravno tako so hoteli napraviti z ministrom agrarne reforme, kjer je ministrova! radikalec in bi ga po sporazumu moral nadzorovati podtajnik demokrat. Predsedstvo bi bil prevzel zopet Nikola Pašič. Tudi ta načrt je propadel, ker so muslimani nastopali s pretiranimi zahtevami. Muslimani so naenkrat zahtevali versko ministrstvo ki je bilo pripravljeno za s'»venskega liberalca dr. Žerjava. Pogajanja so se oživela in boj za ministrske stolčke se je razvnel na vsej črti. Cez par dni pa so muslimani popustili in njihova zvhteva po verskem ministrstvu je padla v vodo. Oficirji se vmešavajo v politiko. Naenkrat pa se je vrinilo med vladne stranke novo sporno vprašanje: Kdo bo imenovan za vojnega ministra? Dosedanji vojni minister ge- ! neral Zečevič se je silno prikupil) radikalom. Zečevič je razen tega poglavar „bele roke", neke tajne oficirske družbe ki se vmešava preko generalov jn vojnega ministra vi parlamentarne stvari, kar bi se pravzaprav ne smelo goditi. Najsi bo tako ali tako, de mokrati so pač zahtevaj: Zečevičevo odstranitev. Najbrže so imel kakega generala, katerega bi bili radi posadi- ■i na stolček vojnega ministrstva. Par sič pa ni hotel o tem ničesar slišati in zato še vprašanje nove vlade do da-'tes — ko pišemo ta članek — ni rečena in naša država je podobna ladji brez krmarja. Centralistični krmarji • liso mogli več dalje, medsebojno na-sprotstvo in breznačelnost sta jih obsodila v brezdelje. Pri vsej razdrapa-uosti med vladnimi strankami pa so igrali najbolj žalostno vlogo — samostojni. Niso vprašali: Kdo bo sestavil in Vstopil v novo vlado, kakšen program ali delovni načrt bo imela, in kako bodo uveljavili svoje skromne za >teve? Glavna skrb samostojnih je bila: Le v vlado in za vsako cenol Kaj pa sedaj? Današnji notranjepolitična, položaj ogleda tako-le: vlada je v krizi, nove vlade nimamo, parlament so zopet j »ostali domov, država pa se v tem hrezviadju vedno bolj in bolj pogreza v vedno večje, pomisleka vredno go-spodarsko-i| ¡nanSno stanje. Iz vsega, kar smo vam, dragi čitatelji našteli, si lahko prav živo predstavljate težar ven položaj naše države, v katerega tO ;o privedle breznačelnej politične stranke. Edini izhod iz te strašne za~ gate, v katero so nas poslali", oentralisti, so nove volitve. Sedanja skupščina je nezmožna, da bi izpeljala drž. voz iz zagate, v kateri' je obtičal. Novih ljudi potrebujemo, poštenjakov in pravih zastopnikov tistega dela ljudstva. ki doslej ni imelo besede. Prepričani smo, da bo v bodoči volilni borbi, zmagala Ijjudska pamet nad iarizej-stvorn in lažrprijateljstvom tistih ,,, ljud skih zastopnikov" (n. pr. Puorlj, Voš-njak, Kristan, Urek itd), ki so na tako očividen način pogazili zaupanje svojih volilcev. Slovenska ljudska stranka me more nič za to, če proslavlja slovensko ljudstvo prehod v Novo leto v znamen ju splošnega nezadovoljstva. Bodoče volitve v narodno skupščino bodo najboljša prilika za uveljavi jen je ljudske volje. Dan volitev bo dan vesellja in zmage! Tako nam jemljejo pravite. Naša država je nastala pred tremi leti na ta način, da so zastopniki iz jugoslovanskih krajev bivše avstrij ske države sklenili dogovor 1 decembra 1918 z ministri bivše Srbije in z regentom, sedanjim kraljem Aleksandrom. Po tem dogovoru bi morale o-stati v veljavi vse postave, kakor so bile poprej v posameznih krajih in predrugačiti bi jih smel samo državni zbor z novo postavo. Tako je bilo dogovorjeno. i,)x do. govora prav nič ne držijo naši ju^-siovanski liberalci, ali kakor se oni imenujejo „demobratje" in podpirajo ! jiu s&mostojneži. Ti dvoji rušijo IjucU bko pravice povsod, kjer le moreiolt Oglejmo si v dokaz samo višjp šolski svet! Višji šolski svet bil se moral sestaviti pc načelih, kakor je bil sestavljen deželni šolski svet za Kranjsko. Tam je ljudstvo že po svojih zastopr nikih imelo svojo odločilno besedo. Ser. daj je nima več, ker je Pribičevič z liberalnim učiteljstvom in z Žerjavom na podlagi ministrske naredbe in na postave sestavil višji šolski svet iar ko, da v njem odločujejo sami raznovrstni škitci, učitelji, profesorji in. zdravniki, samo ljudstvo nima drug» pravice, da to liberalno družbo dobro plačuje. Pa to Še ni, edina krivica! Višji šolski svet, ki je bil seveda sestav Jjen brez ljudstva in protlL volji ljud* stva, pa tudi krati še sam druge ljud ske pravice, ki jih je narod do sedaj še imel. Zelo poučno in značilno jo namreč, kako kral' višji šolski svet pravice krajnim šolskim svetom!. — Dela pa tako samo zato, da spravi liberalne učitelje in učitelje do dobrih; služb. Prav posebno zanimiv slučaj se je zgodil1 v Mariboru! Da bd dobila službo žena liberalne ga advokata, je ta hodil k višjemu šolskemu svetu, ki je res brez vednosti sveta nastavil advokatovo ženo v Mariboru. Ker mariborski župan kot predsednik kraj, Šol. sveta jii smel in in brez odobrenja krojnega šolskega ni mogel priznati tega nepostavnega sklepa, so pri višCem šolskem svetu odločili, da kratkomalo krajhi šolski svet o začasnih nastavitvah »ima n¿6 govoriti, i Cujte: nepostavno. sestavljeni višji Sol. svet napravi nadaljno nepostav nost, da krši krajnemu šolskemu sve_ j tu pravice! Naj nihče ne reče: to so je zgodilo samo Mariborčanom! Danes se j? kršila pravica Mariborčanom a sklep velja za vse; torej se bo jutri kršila drugim krajnim šolskimi svetom, treba je samo, da ta ali oni liberalec izrazi svojo željo. Ti ljudstvo nimaš pravice svojih zadev opravljali^ t', imaš samo pravico molčati in pta-* če vati. Tako je volja demokratov in samostojnežev, ki jih pri tem podpirajo. Sedaj jemljejo ljudstvu pri trajnih šol, svetih še te pravice, ki.jih je že od leta 1867 naprej imelo. Pametno in pravično bi bilo, da bi ljudske pravice razširili v smislu pravega ckmo-kratizma. Morali bd postavno določiti, da ljudstvo svoje zadeve samo upravlja. Tako bi imeli tudi vedno večje za- ¿akSati na oiokir. f Jt angleškega prevedel Paulus. (Dabe.) (Ual;e.) Pa povem vam, jaz sem bil tre -^en! Le strašno zdelan in utrujen sem bil n ie bi se bil za sekundo prejp sbndil, bi vas bil zasačil pri poslu: Ml Se bil mrtev, ko sem prišel k nje- „Torej —?" je vprašal kapitan — jftosden kakor kamen. Rad sem verjel, ffa so bile Silver-s»v» besede uganka zanj. iT oda ni se iidal — Meni pa se je zasvitalo —, Kaj če Bil Ben Gunn s svo o sekiro obis-¿ai preteklo noč opornike, ko so vsi : iiani ležali krog ognja —. In radostno sem računal, da imamo le še samo 14 nasprotnikov —. „Tej takole sloji stvar!" je dejal Silver. „Mi potrebujemo zaklad in ga hočemo imeti, — to je naša točka. Vi pa bi radi rešili svo e ž vi en e., mislim — In *o je vaša točka. ZemljeviU imate če se ne motim!" „Mogoče!" je odgovoril kapitan. „E —, imate ga, dobro vem, da na imate!" je odvrnil Dolgi John. — ..Ni treba, da bi bili tako osorni z menoj! —■ Vsa zadeva ni prav nič službena, verjemite mi! — Mi potrebujemo vaš zemljevid! — Jaz vam nisem nikdar nič hudega storil, gospod ka pitan!" „S tem ne bo nič, mož!" mu je vzel kapitan besedo. „Mi vemo prav iiobro, kaj ste nameravali z nami. Pa ne brigamo se za to. Kajti, kakor vidite, sedai vam je nemogoče, izvesti vaše zlobne nakane!" Mirno in hladno ga je gledal ka-,»itan, izvlekel svojo pipo in si jo na-Dasal. „Ali je Abraham Gray — ?" Je u-slo Silverju. „Nič!" je vzkliknil kapitan Smollett. „Gray mi ni ničesar pravil in jaz ga tudi nisem ničesar vprašal. In kar ,;e še več, najrajši bi videl, da bi predvsem vi in on in ves tale nesrcc-ui otok zletel v zrak. — To je rr.oje mnenje o celi stvari, mož!" Izbruh kapitanove jeze je Silver->a nekoliko ohladil Postajal je že predrzen, pa se je zresnil. „MogočeI" je odgovoril. „Mogočo bi bil pripravljen, da stvar uredimo , kakor je navada med poštenimi moi -mi, mogoče pa, da tudi ne — * In ker vidim, da si pripravljate pipo, gospod kapitan, si bom dovolil in tudi še jaz svojo poiskal!" Tzviekel je pipo, si jo nadeval in prižgal. Dolgo sta molče sedela in kadila. Od časa do časa je eden drugemu pogledal v lice, pa si popravil tobak, ali pa se nagnil na stran in pljunil. Kar kor v gledališču se nam je zdelo da smo, ko smo ju opazovali. „Torej", je spet začel Silver, — ..stvar je takole. Vi nam daste tis t' zemljevid, da poiščemo zaklad, in ne streljate več na uboge mornarje in »ih no ubijate več v spanju. — Storite to ;n mi vam ponudimo tole izbiro. Ali greste z nami na „Hispaniolo", ko bo zaklad spravljen in naložen, in dam vam svojo častno besedo, da vas 1 om varno izkrcal kje na kukem ugodnem kraju Ako pa tega nočete, — nekateri moji liudje so zares sirovi! — pa ostauie na otoku! Delili bomo z vami /.al o Gre, uošteno in pravično, in dam vam svojo časino besedo, da bom nar govoril pr.vo ladjo ki jo srečamo, in o posiai sem, da vas vzame sebc-j. — Priznati morate, to so poštene besede. Ugodneje ne morete imeti stvari! In upam", je povzdignil glas, „da me vsi slif.te, kar vas je v koči, kajii kar. sem enemu govoril, sem govoril pač vseai!" Kapitan Smollett je vstal in iztre-sel Dipo v dlan svoje levioe. „ie to vse?" je vprašal. „Moja zadnja beseda!" je vzLlik-nil John. „Odklonite moj predlog, — pa odo krogle govorile!" „Jako dobro!" je dejal kapitan. „Sedaj pa bodete Čuli mene! — Ako pridete sem v kočo, eden za dragim » neoooroženi, vam obljubim, da vas — vklenem v železje in vzamem sebo» na; Angleški, in posadim na zatožne klo >. Ako ne pridete — moje ime je Aleksander Smollett, razvil sem za«dav«i svojega vladarja in poslal vas om U* vsem vragom! — Zaklada ne uuret* najti! L ladjo si ne znate pom-tga.i — sai niti enega ni med vami, ki bi ^nai krmariti in ladjo voditi! V borni na» niste kos, — tule Gray je ušel peti» vašim ljudem! In ladja ie vkovana • železje, Silver, za vetrom leži in take bo obležala! Ne morete se genitii ~ Tukaj stojim in to so moje zadire prijazne besede, kajti, pri Bogu, kroglo vam poženem v hrbet, če vas še kedaj srečam! — Stopaj, fant, syrari se odtod, pa jadrnol" dovoli ost v naši državi. Ali bomo še verjeli političnim za-peljiveem in njihovemu časopisju, ko vidimo takšna dejanja? Zbirajmo se vsi pod zastavo Slovenske ljudske stranke, ozir, Kmetske zveze, ki hoče urediti šolstvo in državo tako, da bo ljudstvo odločevalo, služabniki ljudstva pa služili in ubogali. Naše ljudstvo plačuje, naše ljudstvo je tudi zrelo, da si gospodari in odločuje! Proč z vsemi, ki ljudsko pravice kratijo al|i pa molčijo, in jih ne branijo! Ima vremena uema vremena — je še čas — ni časa — to čuješ v državnih pisarnah od najvišje pa do najnižje, kadar se pa ljudstvu naložijo kaka bremena, tedaj jo pa — odmah — takoj. Ce oblastniki tebi velijo: daj, tedaj se pravi to — takoj, če pa ti od njih nekaj želiš ali prosiš, ti pa odgovorijo, da je za to še dovolj časa ali pa, da sploh nimajo časa za tvoje zadeve. Te krilate besede: odmah, nema vremena, ima vremena, so igrale tuli i v tem letu naše državne uprave zelo veliko vlogo, razne ogromne davke in druga bremena so nam navalili takoj — odmah, z obljubljenimi socijal-nimi in kulturnimi uredbami pa še sedaj odlašajo, — ker ni časa.— nema vremena. Celo Leto so obetali, da bodo zmanj šali število uradnikov, imeli pa niso za to pripravne priložnosti in pravega časa, tako da smo baš sedaj dosegli strahovito množico, da pride na vsakih 140 prebivalcev brez razlike spola, po eden uradnik. Povsod so obljubljali zmanjšanje z ozirom na o-gromne upravne stroške, niso pa našli za to, pravega časa in tako so vsi ministrski proračuni kakor srno že zadnjič poročali, strahovito narastli. Pred dobrimi dvemi leti so koleko-vali denar in odtegnili 20%, potem pa vrnitev tega odtegljaja neprestano o-betali. Z zadnjo, prav trdno obljubo je prišlo „Jutro" od 15. oktobra, kije v vsej svoji vliadni izvirnosti zatrdilo, da se začne izplačevanje takoj s po-četkom novembra. November je minul, leto je pri kraju, za izplač lo pa še vedno ni in tudi ne bo pripravnega časa. Sto in sto umazanih spletk in pre var so zakrivili razni upravni organi v tem času, proti vsemu, kar je prodrlo v javnost, so se obetale preiskave, ki se pa sploh nikdar ne izvršijo, ozir, nikdar ne izkažejo s kakim izidom. Gotovo je pa to, da oblastniki, ki so se sami proglasili za državo, z največjo nagljico vse ukrepajo, kar služi v povečanje njih močil in oblasti in ne smemo se nadati, da bi popustili v svojih nakanah. Danes so Še precej trdno prepričani, da je še dovolj časa za samovoljno gospodarstvo, bliža se pa prav naglo čas, ko bodo širolki narodni sloji spregledali ter spregovod h odločilno besedo v sveji državi. Dobro znamenja. Gospoda, ki živi na kmetih in gleda na narod od zgoraj navzdol iz svojega gosposkega stališča, izraža večkrat svoje začuden.ie nad mišljenjem našega preprostega človeka. Vse se ji zdi nekako čudno in nenaravno, kmet postaja samozavesten in nima več tiste slepe pokorščine pred gospodo. Začel je misliti s svojo glavo in gosj od se temu zelo čudi. Neki gospod iz obmejnega okraja pride v mesij ter se iazg^- ^-a s svojim znancem: „Veste, na J ljudje so postali nekako čudni. SicPi je res, da imajo zelo težko življenje, celo te ne -srečne Wranglovce imajo na vratu, a čudno se mi zdi to. da se tako malo obračajo do mene. Prej so mi potožili ter me povpraševali v vsaki malenkosti, sedaj pa ne več. Ostali so kakor poprej uljudni, ne vidijo pa v meni ni-kake merodajne osebe. Pri volitvah in ob raznih drugih prilikah javnega življenja sem jih skušal pripraviti za to in ono, možje so me sicer lepo poslušali, nazadnje pa dejali: „Vse to je res prav lepo, gospod! V imate svo.c lastno mnenje, mi pa svoje in vsak naj napravi po svoje." Mnogo čit jo. Zanimajo se in vedo za skrbi, o katerih bi si človek mis -lil, da sploh ne morejo v kmečko glavo- Tako vam vedo o raznih državnih izdatkih, o ministrskih plačah, o finih cigaretah, katere dobijo ministri za -sionj, o raznih zadevah, ki so daleč cd' kmečkega obzorja, z eno besedo: vse vedo, kar bi jim poprej nikdar ne bil prisodil." Mestni znanec tega gospoda menda o praktični gosposki politiki ni i -nel dovolj pojma, zato je pa dejal, da ie to dobro in koristno, češ, narod i-ma pravico, da zasleduje javno živ -ijenje. Gospod z dežele: „Vi govorite kar znate, to pa ne veste, da propadajo na deželi naše narodnjaške stranke. Koliko sem se trudil, da razložim ljudem !„omen naše jugoslovanske demokratske stranke, pa vse zastonj!" Lepe besede o demokraciji so bile bob v steno, kmetje so se muzali in dejali da ne verjamejo v demokracijo, za katero se peha in trudi tisoč in tisoč policajev, tujih in domačih biričev. Nas imenujejo kratkomalo policajdemokra -te, tudi o samostojnih kmetih nočejo slišati prav ničesar. Ce dobimo volitve, propade naša stvar na deželi popolnoma. Narod bo kar drl za avtono-misti. Večkrat slišim 1 ako prav pikro m ostro besedo, češ, prej ste nas hoteli z vso silo zasukati proti Dunaju, sedaj pa proti Belgradu, prej vam je bilo sveto, kar je rekel Dunaj, danes i,a, kar reče Belgrad. — Ce jim raz -iagam, da je središče v vsaki državi potrebno in važno, da se mora zdru -ževati vsa moč in oblast na gofovem mestu, mi pa pravijo, da so oni — delavni in kmečki sloji, država, mi — gospodje, ministri in policaji bi pa hoteli biti nekaka država nad njimi, ali država v državi." Meščan: „To je na vse zadnje tudi res, pa kako si predstavljajo izhod iz vsega tega?" Gospod iz dežele: „To sem že tu- di sam vpriišal, pa veste, kaj so mi odgovorili? — Kar na kratko so mi dejali, da delavni narod, pa naj si bo slovenski, hrvaški ali srLski, že sam ve, kako treba urediti lastno državo, najprej treba odstraniti pijavko in !ro bo narod sam odločeval, bode šlo vse iadko brez vsakih sporov." Meščan: „Tako, tako! Recite, kar j hočete, res je pa, da imamo dr/a. o nad državo. Za mene, ki tudi trpim v današnjih razmerah, je dobro zn~ nje, da se tudi kmečki narod tega zaveda." SoGilalni demokratje na delu. Vse politične stranke v Sloveniji gledajo naprej v — prihodnje volitve. V očigled volitvam se skuša tudi vsaka stranka razmahniti med volilci in • iridobiti na ta al. oni način čim več pristašev Tudi naši socialni demokratje se polil:čno o! orožujejo, hoteč si opomo-či pri iti hodu jih volitvah. Glavno agitacijsko sredstvjo sori-alnia demokratov je opozicija. Kakcr. znano socijalisti niso sicer stopili v vlar< >, naši so prejeli od Pašiča veliko bi mastnih dobrot na država0 tro-ške v zavezo, da bi bili pripravi eni socialistični poslanci podpreti vlado v skrajnem slučaju Ostali so do danes v opoziciji, ki' je agitaciisK/. sle -pilo za nerazsodno delavstvo, a v resnici pa kima socijalistična stranka z vsako vlado, ki se zaveda, da so zadr nja in najsigurnejša opora socijalni -demokratje, ki so pripravljeni storiti za drobtinice iz vladnih miz vse. Socijalistični poslanci se med delavstvom ponašajo s svojo opozicijo v parlamentu, a so v resnici ravnotako iždajice samostojne Slovenije kot sa -mostojneži in demokratje. Za volitve pa se je začela socijal-na demokracija pripravljati tudi po -lom svojega časopisja. Za glavni strankin zbor so pri -pravili socijalistični voditelji pravila, ki bodo gotovo sprejeta, in paragraf 8 teh pravil določa, da mora biti na -ročen vsak organiziran socijalni de -mokrat na „Ljudski Glas" ali pa na „Volksstimme", ki se proglašata za obvezna strankina časopisa. Člani socialističnih krajevnih organizacij pa naj bodo po možnosti na-iOČeni na strankin dnevnik „Naprej." Poleg naročnine pa plačuje vsak organiziran socijalni demokrat še i o-sebeu časopisni davek v znesku 2.50 dinarjev mesečno SocijaJlistična stranka razširja — svoj tisk potom pritiska, ker mora vsak strankin član plačevati naročnino in še poseben časopisni davek za tiskovni sklad. Glavna priprava socijalnih demokratov na prihodnje volitve pa bo velik strankin zbor ali kongres, ki se bo v kratkem vršil v Beogradu. Poseben odbor za ta kongres je že izvoljen in se že tudi vršijo predpriprave za to zborovanje. Cilj in namen tega kon. gresa jo: pred volitvami trdno zdru -žiti in zediniti vse one socijalistjčne organizac. e naše kraljevine, ki doslej niso soglašale z zahrbtno in dvorezne politiko socialističnih mešetar4ev Antona in Etbina Kristan. Socijalni demokratje že dobro vedo, da Samostojna ne bo prišla več v poštev pri prihodnjih volitvah, zaradi tega pa bodo skušali na vso moč, da ulovijo v svoje socialistične mreže samostojne odpadnike potom agitacije z socijalistično opozicijo in potom svojega naravnost vsiljenega časopisja. Naša podeželna politika se bo morala odslej tu 'i temeljito ozreti v naše kmetsko delavsko ljudstvo slepečo socijalistično agitacijo, ki se razvija t očasi, a sigurno od moža do moža. To so „poštenjaki11! V „Gospodarju" smo že oisali, da je nezabna sramota za celo Samostojno oo enem letu iz parlamenta odslov-Ijeni posili poslanec Kirbiš. Pozvali smo „Kmetijski list", naj se Izjavi kot glasilo stranke, kako misli o Kirbiše-vem mandatu, katerega je razveljavil verifikacijski odbor ter poslal Kirbiša zopet nazaj iz Beograda v Pnepolje . „Kmet. list" ne da na naš poziv ne-nenega odgovora. Stari pregovor pa pravi: Kdor molči, ta z molkom pri-trguje. Tako je tudi s Samostojno glede Kirbiša. Samostojni minister Pu-celj in vsi samostojni poslanoi odobravajo, da je sedet Kirbiš v zbornici — nad eno leto kot neizvoljeni poslanec, vlekel neprestano poslanske dnevnice ter rabil brezplačno poslansko železniško karto, dasi so vsi vedeli, da ni-ma on mandata, ampak poslanec Slovenske kmetske zveza Skoberne i z Rajhenburga. Ne smemo pa tudi po -zabiti pribiti dejstva, da je razveljavil verifikacijski odbor Kirbišev mandat dne 1. decembra t. 1, in da je dvignil Kirbiš poslanske dnevnico tudi za mesec december, ko je bil že odsW -Ijen iz zbornice. Vsak pošten slovenski kmet nam bo pritrdil, da je nastopal Ki 'Di5 Lo? vedoma neizvoljen poslanec skrajno — nepošteno. Ravnotako nepošteno kot Kirbiš, je ravnal Pucelj, samostojni >o slanci in cela Samostojna, ki je rpe-la v svoii sredini kot ljudskega /a . stopniica moža, o katerem je do»to vedela da ne spada v Beograd. Samostoino je najprej proslavil v zbornici njen voditelj dr. Voš jak, ki je vedoma govoril v zbornici neresnico in ga je kot neresnicoljiba ožigosalo 20 ljubljanskih vseučiliščnih profesorjev. Pečat laži je utisnil Samostojni tu-j di znani Urek iz Globokega. Krmo ^ nepoštenosti pa je poveznil na Samo-I stolno mešetar Kirbiš. Stranka, ki ima za glavne voditelje može, ki ne poznajo resnice, ki je | omadeževana z znakom nepoštenosti, : pač o Novem letu ne bo več dobila \ prostora med našim resnicoljubnim in j pošter.im kmetskim ljudsivjom! i Ministrske špekoSacije. Beograjski list „Republika" napada bivšega ministra Velizarja Jank»-; viča, ker ima v neki francoski barki-! naloženo lepo svoto 400.000; irankov. Mož je bil kot minister večkrat na Silver je bil bled ko stena. Oči je izbulil od jeze in srda. — Iztresel je pepel iz pipe. „Pobotajmo se!" Dajte mi roko P4 je vzkliknil. „Jaz ne!" je odgovoril kapitan. . Kdo mi -da roko — ?" je zakričal v k: čo. ,} Nobeden se ni genil. Med ostudnimi psovkami se je vzpoi ob steni po koncu na svojo eno nogo in se naslonil na berglo. Nato je pljunil v studenec. .,Tule —!" je vzkliknil. „Takole misiim o vas! — Preden bo minila u-ra, vam bom zakuril v tejle koči, da vam bo vroče, kakor v krušni peči! E, le smejte se, le smejte se! Preden bo minila ura, se bodete drugače smejali!" In z grdo kletvico je odšepal, se spotaknil in padel v pesek, se zopet opravil na nogo in mož z belo zastavo mu je Domagal preko plota —. Trenutek pozneje je izginil med drevjem. XXI. Pazliivo je zrl kapitan ca njim is ko je izginil, se je obrnil t kočo — d Nobenega ni našel »a «roj«m me- stu, le Gray je stal pri svoji strelni luknji na straži. In tedaj se je ujezili Prvikrat je bilo, da smo ga videli jeznega. „Na prostore —;" je zakričal, in ko 3mo pohiteli vsak k svoji steni, je nadaljeval: „Gray, zapisal bom vaše ime v ladijski dnevnik! Zvesto ste vzdržali na svojem mestu, kakor se spodobi pra -./emu mornarju! — Gos, od Trelaw-oey, čudim se, kako ste mogli kaj tajnega storiti —! In vi, gospod doktor, mislim, sto nosili vojaško suknjo! Ce ste tako opravljali svojo službo, — bolje, da sto ostali v postelji —!" Straže so stale pri strelnih luk -niah, drugti pa smo marljivo basali puške, vse se jo gibalo in vsi smo i-meli rdeča ušj^a, kakor pravijo —. Kapitan nas je nekaj časa molče gledal, nato pa je dejal: „Fantje! Razdražil sem Silverja. In namenoma sem to storil;1 Preden bo minila ura, je dejal, nas'tfodo napadli —. Sedaj vsaj .vemo, pri.čpi^ da smp s temi ljudmi! — Manj'riai ie'ko'njilf, to je res. Pa mi smo kriti; impadatci oa se morajo izpostaviti našim krog -Ijam, če hočejo do nas. Dejal bi bil tudi orfiti ftol ur», da poznamo bojno j» disciplino — —. Ne dvomim, da jih bomo odbili, ako le hočete!" Pregledal je „postojanke" in našel ■se v redu. V vzhodni in zapadni steni kočo ¿ia bili le po dve strelni luknji, na južni strani, kjer je izviral studenec, fu- pripravljen dati iiistu vse franke, ki bi se našli, v kaki francoski banki vpisani na njegovo ime. Dober fegOsor1 Pedobjnih, špekulantov je cela vrsta na visokih mestih. Zakon pra vi, da ne sme nobeden poslanec in ■višji državnik opravljati raz ven tega Še kake druge državne oz- upravna služb«, pri upravi monopola pa imamo ¡ieio vrsto bivših ministrov in poslancev, ki vlečejo najmanj toliko pla če kot znašajo njihove dnevnice. Ka. ker poročajo listi, imajo nekateri politični prvaki kaj- po tri: dobro plačane državne službe in ministrsko hčerke ia zefi se vozijo v državnih avtomobilih Ch salonskih vozovih po železnici iz Beograda na razna letovišča. Mitični pregled. Kraljevina S H S: Po dolgotrajnih in mučnih poga„anjih med vladnimi strankami se Ae sestavila noja vlada, v katero so vstopili: radikali. demokrati, samosto.neži in muslimani. Zadnja zapreka za sestavo no-jq vlade je bilo vprašranjce vojnega ministra. Demokrati so odločno vztrajali pri svojem sklepu, da ne sme general Zečevič (vod.a zloglasne „bele" roke, tame olicirske organizacije, ki ^e hoče v Likov au v državno politiko), na noben način postati v o, ni minister novega kabineta. Zečevičev zaščitnik pa ¿e bil ministrski predsednik Niko-,a Pašič, ki je demokratom izjavil, da nikakor ae mora pipstati na n.ihovo zahtevo. Zečevič je postal vojni minister, Takoj po imenovanju pa Je po-"ial svojo ostavko. Najbolj) zanimivo je, «{a so se demokrati protivili imenovanju tega generala samo tako dolgo, doji ler so nista za njega zavzela krona in Pašič Sele potem, ko so videli, da aa nikakor ne morejo strmoglaviti, so odnehali V svoji divji jezi pa so Ze-Seviču obljubili, da bodo v drž. zboru neizprosno razkrivali razne nerodno sti v armadi, zlasti pa umazanosii vi-ijih oficirjev, organiziranih v takozv. „beli" roki. Zečevi: se je demokratskih groženj najbrž;? ustrašil in zato jo «flstopil. — Nova vlada, v kateri sedita dr. Žerjav in Pucelj, je na Ste -fanovo popoldan imela svojo prvo se -;o, ki je trajala iri ure. V tej seji je ministrski predsednik naznanil, da se bo kralj odslej imenoval „Aleksander I." Nato so je vršila razprava o delovne» programu nove vlade in o vladni izjavi, ki so jo drugi dan prečitali v parlamentu. Ministrski svet ja sklenil, da narodna skupščina v najkrajšem času izvede sledeče zakone: 1. državni proračun In proračunske dva-najstine; 2. zakon o državnem svetu; JU zakon o upravnih sodiščih; 4. zakon o glavni kontroli; 5. volilni zakon; 6. zakon o samoupravi; 7. zakon o eentralni upravi; 8. zakon o mi-«istrski odgovornosti; 9. zakon o javnih uradnikih; 10. t skovni zakon; 11. aak<*n o zemljiškem kreditu; 12. zakon « zavarovanju zoper vremenske nezgo <*e; 13. naučni zakon za osnovne, srednje in višje šole; 15. zakon o ure iitvl sodišč; 1.6. zakon o preosnovi vO-Joikife sodišč; 17. zakon o liKvidaoiji j^rarnih odnošajev in 18. zakon o izenačenju davkov. Iz zgoraj navedenega reda, po katerem bo narodna skup-fcina reševala vladno zakonske predloge, je razvidno, da se vladne stranke silno bojijo volitev Volilni zakon so postavili na peto mesto in ne na drugo. Gotovo bi ga bili najraje porinili na 18. mesti, samo da bi v tem ča su še nemoteno sedeli pri vladni mi-sri. Na zadn e mesto so postavili zakon o izenačenju davkov. To si bode treba dobro zapomniti. Tz.enačenie dav kov po vsej državi je eno izmed najnujnejših vprašanj, ki najbolj kriči po čimprejšnji rešitvi, V političnih krogih . sodijo, da je življenjska doba nove ; vlade pičlo odmerjena, ker bodo nas-protstva med radikali in demokrati v j par tednih zopet izbruhnila. Novovla-¡ «tO lahko primerjamo družbi navidez -mh prijateljev, ki se pri kapljici ruj-nega vinca za kakšno malenkost spustilo v kreg in prepir. 11 al i'a: Italijanska zbornica je pred par dnevi glasovala o začasnem proračunu. Proračun je bil z glasovi vladne večine sprejet. V imenu jugoslovanskih poslancev jo govoril -•oslanec VirgiPj S ček (duhovnik); izjavil je, da p. vanski poslanci ne more.o izreč. a.- anja vladi, ki je tako nasilno postopala napram primor skim Slovencem i?! Hrvatom. — Goriška in Istra sta dobili svoio deželno avtonomijo. V goriški deželni odoor je imenovala vlada pet Slovencev in pet Italijanov. Predsednik j<»- Italijan dr. Pettarin. Slovenski člani so sledeči: dr. Anton Gregorčič, dr. tíngelb- Besednjak, odvetnik dr. H. Tuma, nad-učite', Ign. Križman in trgovec Tre-< cn i? Idrije. Istrski deželni odbor je sestavljen takole: 10 Italijanov, 4 Jugoslovani in sicer: prof. Fr. Matei-čič, Josip Pangerc, dr. Ivjan Foščič, in dr. E. Vratovič, Mi shodi in tečaji. Shodi poslancev Kranjca in Ško-berne*a: Poslanca Krajnc in Škoberne imata 6. januarja (Sv. Treh Kraljev) shode v Dobovi in Kapelah, 8. januarja (v nedeljo) pa v St. Petru pod Sv. gorami in na Bizeljskem. Okrajni sestanki naše Kmetske zveze in Županske zveze za celjsko o-krožie se vrše: Pondeljek 2. januarja v Celju, hotel Beli vol za ves sodni o-kraj Celje, Govori poslanea Krajnc. V torek, dne 3. januarja v društveni dvorani na Laškem za sodni okraj Laško. Govori poslanec Krajnc. Dne 4. januarja v Sevnici pri g. Starklu za sodni okraj Sevnica. Govorita poslanca Skoberne in Krajnc. Dne 5. januarja v župnišču v Brežicah za sodni okraj Brežice. Govorita posllaa-ca Skoberne in Krajnc. Dne 9. januarja v okrajni hranilnici v Kozjem za vzhodni del kozjanskega okraja., kot župnije Kozje, Podčetrtek, Olimje, Polje, Buče, Sv. Peter pod Sv. gorami, Podsreda, Koprivnica in Pilštanj. Govorita poslanca Skoberne in Krajnc V torek, dne 10. januarja v župnišču v Planini za vzhodni del kozjanskega okraja in ^'cer za. župnije St. Vid pri Planini, Planina, Dob je, Prevorje, Zagorje in za Jurklošter v laškem okraju. Na te okrajne sestanke Kmetske in Županske zvezJe so povabljeni zlasti vsi odborniki in odbornloe krajevni n organizacij, vsi našli, župani, občinski odborniki in njih namestniki, ki so že pristopili ali pa nameravajo pristopiti k Županski zvezi. V Svečinl se je vršil tečaj za zaupnike SLS clno 20, decembra za žup n:io Svečino, Sv. Jurij, Sv. Križ, Sv. Ilj in Sv. Kungoto. Udeležba je bila zelo lepa. Govorila ata tajnik Zebot in o. PaveL Predavanja sa se vršila v gostoljubni hiši g. Serbinekm Tečaj v Cirkovcah| se je izborno obnesel. Udeležba 150 iz? vseh župnij Dravskega poaja. Predavanja so trajala od 9. do 1. ure. Zbrani zaupniki so z pozornostjo sledili predavanjem o položaju, državnem proračunu, novih davkih, taksah, dohodnini, kako so gospodari, o Šoli, časopisu,* organizaciji itd. Navzoči samostojni ini so-»iji so s prva nekaj mrmrali, a živi dokazi predavatelja VeSenjaka o razliki v državnem gospodarstvu od 28, novembra 1920 do danes so jih popolnoma poparili. Poslušali so, gledali in obmolknili. Udeleženci so izrazili željo. da bi se sifičnj tečaji ponavljali vsako leto. Tedenske novice. j > Vesele in srečno novo leto 'želita naročnikom in somišljenikom uredništvo injjupiavništvo »Slov. Gospodaija«. Vse cenjene naročnike, ki še' niso vsaj deloma plačali naročnine za pri hod nje leto, prosimo, da isto takoj storijo, kajti drugače smo primorani, vsled prevelike draginje, jim ob novem letu ustaviti list. »Slovi Gospodar« stane za celo leto 48 K, za pol leta 28 K, za četrt leta 16 K, za inozemstvo 25 din. Upravništvo. »Slovenski Gospodar« bo stal prihodnje leto v razprodaji komad 2 krom. Nato že danes opozagamo vse tiste, ki si list od številke do številke kupujejo ter jih vabimo, d« naj rajše pristopijo med redne naročnike, ker jim na ta način list pride za več kot polovico ceneje. V Slovenijo je dospel z dvornim vlakom iz Beograda v Ljubljano naš kralj Aleksander. Iz Ljubljane se je podal v spremstvu pokrajinskega namestnika Hribarja v Kamniške planine, kjer se udeležuje lova na divje koze. Dnhovnifike vesti. V rajhenburškem samostanu trapistov je umrl 20. t. m. pater Mavrus Reberšak, rodom iz Pil-štanja. Kot 12letni deček je prišel v samostan, kjer je bil vzoren redovnik in vsem obiskovalcem samostana dobro znan. — Za duhovne svetovalce so imenovani: dr. Jesip Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru; Jožef Dekorti, dekan v Ljubnem; Franc Sal. Cizej, župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku; Jo sip Cede, župnik v Studenicah; Andrej Fišer. župnik v Ribnici na Pohorju; Ivan Jurko, župnik v Staremtrgu; Josip Krohne, župnik v Podsredi; Anton Pernat, župnik v DobovL Kadar se prestavljajo ministrski stolčki ter nastane takozvana vladna kriza, počivajo vsi visoki uradi v Beogradu. Uradniki se sprehajajo iz sobe v sobo, posedajo, držijo roke križem :er se samo razgovarjajo in prerekajo o i>ovih ministrih in novih gospodarjih. Ker se uradnike nastavlja sauio po strankarskih potrebah, za to so ministrsko spremembe velike važnosti za vse uradništvo. Nikdo noče delati, kriza je, vsj stoji, zakaj bi tudi delali, saj se- ne ve, od kod pride novi minister — ai'i bo uradniKe poušai, ali pa prestavil. Pri teh malih ministrskih spremembah za visoko uradništvo sicer ni nobene nevarnost'. Vse je tako lepo urejeno, da \imajo polovico) dobrih mest radikali, polovico pa polic ajde in o krati, k večjemu to se lahko zgodi, cla polic: jiemokratski minister izmenja s kakim radikalom svoj stolček in da se radikalni visoki uradniki preselijo v urad, ki je bil poprej zaseden oči demokratov. Korita so lepo razdeljena, to je pa tem lažje, ker beograjski prvaki vse znajo, danes vam rešuje, promet, jutri: poljedelsltvo, potem pa lahko tudi socijalna,' pravna, zdravstvena vprašanja — z eno besedo: vse. — Da se ne bode dejalo, da govorimo tako samo mi avtonomisti aLi ceilo nekaki nevarni ljudje, navedemo še to kar piše pristno srbski list „Srbija" oz Mi t rovi ce: Pred vojno je delalo v posameznih, državnih uradih polovico manj uradnikov in gHadko* je šlo. Danes pa sede tam, kjer je sedel poprej samo eden uradnik, kar trije ali pa še več uradnikov, j od katerih hoče vsak biti nad drugim. Naša državna uprava je polna nesposobnežev,. Ti nosijo razna imena: načelniki, inšpektorji višji iu najvišji, konlisarji sekretarji od L do V* klase itd. Poleg njih je ogromno š evito strokovnjakov, svetovalcev, izvedencev, posredovalcev in nakupovalcev. Izmed ton hoče tudi vsak „nadzorovati", delati pa ne mara nobeden. „Izobraženci'" vstajajo kar Čez noč, na pol analfabeti (nepismeni) prihajajo na mesta, kjer bi morali sedeti izkušeni in sposobni možje. Davkoplačevalcem za Božič in Novo leto. Na zahtevo radikalov in demokratov ¡j)e nadaljeval za božične praznike zakonodajni odbor našega parlamenta de to. jVfei/ria katoliških poslancev ni bila za božične praznike v Beogradu, ampak doma. Odsotnost večine poslanoov katoliške veroizpovedi so porabile vladne stranlae in o-srečile davkoplačevalec z zopetnim po višanjem davkov. Zakonodajni odbor je sklenil, da se poviša zeml^jišli, da-vek v prečanskih krajih (tostran Save) za 400%, v Srbiji in Črni godi pa ostane pri starem. V novih prečanskih krajih se bo pobiral davek na vojne dobičke tudi za leto 1921. Tem predlogom viaxlilnovoev 9e jo odločno uprl naš poslanec dr. Hohnjcc, ki je zažugal v odboru, da bo proti temu od kritemu kršenju enakopravnosti v9eh pokrajin glede plačevanja davkov odločno nastopili v parlamentu. Jugoslovanski klub se je izjavil, da ne prizna zakonov, ki bodo tako neznosno v živo zadeli ravno našega kmola. Zakon e groznem povišanju zemijarine ht o pobiranja davka na vojne dobišk» je sklenila ži nova Palšideva vlada, w. katero se vrinil slabostojni Puoelj. Koliko veljave ima g. Urek v Pi- šecah. Iz Pišec nam poročajo: Naš gospod kmet Urek se je udeležil seje našega občinskega odbora in pozval odbornike, naj se odločno izrečejo proti priklopitvi dela brežiškega okraja k ljubljanski oblasti. Odborniki so pri tem Urekovem predlogu skimavali z glavami in se izrekli za nedeljeno Slovenijo. Urekova beseda ne zaleže niti pri Pi-šečanih, ki so se spametovali. Zaupati Vam moram g. urednik, da tiči g. Urek vedno na svojem domu. V Beograd gre samo po dnevnice. Kakor videti, se ne strinja več naš rojak s slabo-stojuo politiko in je šel kot zgnbljeni sin prav temeljito v se. v « la parlamenta izgnani posili poslanec Kirbiš je potegnil čisto protizakonito dnevnice tudi za mesec december, ko je bil njegov mandat že davno razveljavljen. Sedaj bo zahteval blagajnik parlamenta nazai decemberske dnevnice od Kirbiša. V klubu naših samo-stojnežev se govori, da bodo vrnili blagajni Kirbiševe decemberske dnevnice vsi samostojni poslanci. Lepe pojme o poštenosti imajo samostojni koritarji! Komisije, ki prevzemajo tobak, katerega so kmetje letos sadili, postopajo zelo čudno. Država je ct>lj ubila visoke cene, a plačevala js tobak sramotno nizko. Orliški telov. tečaj. V Mariboru se vrši 29., 30. in 31, decembra v teto v-adnici čč. šolskih sester tridnevni tetovadni tečaj za Orlice. Pozivamo vsa krožke mariborskega okrožja, da pošl;ejo na tečaj po eno ali dv» telo-vadkinji. Za hrano in stanovanje jo preskrbljeno po zmernih cenah« Savinjsko orlovsko okrožje priredi na Polzeli v prostorih g. Cizeja štiridnevni vaditeljski tečaj. Tečaj se zaključi z veliko telovadno akademijo na praznik sv Treh kraljev popoldne v istih prosto-ih. Na sporedu so dekla-«acije, g-vori ter proizvajanje naraščaj-skih, članskih in vaditeljskih vaj za leto 1922. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Ljubitelji mladine udeležite se mladinske prired tve v obilnem številu I Bog živi! Razstava v Trbovljah. Razstavile so v Društvenem domu gojenke 10 tedenskega gospodinjskega tečaja, kar, ¡»o se naučile v tem času iz kuhinjska in šivankarske umetnosti v zadovoljstvo vseh, ki so sodelovali pri tem te-čaju. Zahvala) za uspehe gre pred vsem izvrstnima voditeljicama tečaja gdč. Oulaskovi in Sušmikovi. Enak tečaj smo fjnell tudi spomladi, da imamo sedaj 40 izšolanih gospodinj in tipamo, da se bodo vztrajno ravnale po pridobljenih naukih in izkušnjah, »Slov. Gospodarja« prodajajo v Ptuju: Franc Julija v trafiki v Lutten-bergerjevi hiši, knjigarna Viljem Blanke in trgovec Ivan Peteršič. Kupujte In naročajte potrebščine edino-le pri trgovcih, obrtnikih iaa tvrdkah, ki oglašajo v „.Slov. Gospodarju" in „.Straži", Zopetno podraženje na železnicah\ Na predlog železniškega ministra je sklenil zakonodavitf odbor, da se povišajo dne 1. februarja 1922 železniški tarifi na osebe za 50%, za blago : a 10%. Razun tega poviška bo plačeval od 1. januarja prihodnjega leta ?sak potnik 15% posebne takse od svote, plačane za železniško karto. Nova mksa za prevoznino blaga po želez -nicah bo znašala 10%. Z Novim lotom nas bo nova Pašičeva vlada osrečila a mnogobrojmimi „dobrotami." S povišanjem železniških iarifov so edino zadovoljni slabostojni poslanci, ki pač imajo prosto karto I. razreda. N» južni železnici se bode računalo od 1. januarja 1922 naprej vse v dinarjih. Roparski umor. V Slomih pri Po lenšaku se je 20. t. mi. dogodil strašen roparski umor. Poseslnik Vesen-jak, ki &e je zvečer vrnil z živ. sejma v Ptuju, je našel v sobi na tleh ležečo svojo ženo, zabodeno v prsa in trebuh, na postelji pa je ležala njegova mati, ubita od jdarca s sekiro po glavi. Sest tednov star otrok, ki s^ jo nahajal v sobi, je ostal nepoškodovan. Morilec je odnesel nekaj obleke ia par klobas. Orožrtištvo je uvedlo preiskavo. Na Dravskem polju so fantovski pretepi nekaj vsakdanjega. Bolj izvan- fgpj;« • redni pretep med fanti se je doigral na ¡Štefanovo v Cirkovcah v gostilni Go-lijat. Iz pretesnega medsebojnega objema je odneslo več fantov težke telesne poškodbe. Nesreča v .rudniku. Dne 20. t. m. se je v rudniku Zenica v Bosni vnel plin, vsled česar je prišlo do eksplozije, ki je zrušila rov, v katerem se je za časa nesreče nahajalo več rudarjev. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev. Osem rudarjev je bilo takoj mrtvih, več pa ranjenih. Pone -srečeni rudarji so družinski očetje, ki zapuščajo ne, -rc.skrMlene družine. — Krivda te gruz i nesreče zadene ravnateljstvo rudnika, ki za varnostne na prave ni ničesar storilo. Volkovi in divji merjasca na Do -jenjskem V kočevski okolici se sedaj pogosto pojavljajo volkovi in divji mr-asoi. Logar kneza Auersperga je v kočevski okolici ustrelil dva divja mr-„asca, prvi je bil 1 m visok in 1,40 m dolg, tehtal je pa 140 kg. Nek drug lovec je pa ustrelil dve volkulji. Preti dnevi je nek voznik iz Kočevja nale -jel na volka, ki je ravnokar trgal ov-*;o Zanimanje ljudstva za to človeku ic živalim nevarno divjačino je zela veliko. Zlasti so volkovi v obširnih ¡¿uerspergovih gozdovih pokončali že skoro vse srne'in zajce. Ljudje pravijo, da je volkove v tako obilem številu prignalo na Kranjsko streljanje med vojno, kajti pred vojno so bile te averi v teh krajih velika redkost. Paraik se potopil. Dne 25. t. m. zve?er sta zadela skupaj ob izlivu Save v Donavo ladija »Prizrenc in potniški parnik »Strossmayer« , ki vozi med Belgradom in Zemunom. Ladja »Prizrenc je bila prebita in se je potopila v par minutah. Nesreča ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Govori se, da je nesrečo zakrivil kapitan potopljene ladje »Prizren«. Razbojništvo v okolici Djakova. ilz Djakova javljajo, da se je v okolji mesta tako razpaslo razbojnišitvo, da ne mine skoro teden, da se ne bi zgodil kak slučaj uboja ali ropa, Zadnje dni so se zgodila razbojništva v Mandičevcu, Štriživojni, Pisfcu ¡m pend&ljek pred samim Djakovem. Zan-darmerijl se je dosedaj posrečilio uloviti G razbojnikov. Albanski razbojniki so se zopet pojavili v velikem številu ob 'užni mej naše kraljevine. Roparske tolpe plenijo in ropajo po naših obmejnih vaseh. Naše orožništvo je preslabo, da bi za-moglo trajno pregnati in ukrotiti te albanske roparje. Srditi boji med našim orožništvom in roparsko druhaljo so na dnevnem redu. Pismenost v Srbiji. Po najnovejši statistiki prosvetnega ministrstva je v pokrajinah predvojne Srbije 30% Pomenih moških (loraj 70% nepismenih), dalje 7% pismenih žensk (93% nepismenih) Skupaj toraj na teritoriju predvojne Srbije 18*/« pismenih, 82% pa nepismenih. Romunija in Rusija ste imeli pred vojno 95% odnosno 80% j analiabet Vsekako je bilo število pismenih srbskih moških in žensk pred j vojno večji. Danes poseda Srbija še ' enkrat toliko srednjih šol kot Hrvatska j kjer znažajo analfabeti 35%. Gospodarstvo. Našim cenjenim čitateijem liočemo sedaj ob Novem letu nekaj poročati o tistem delu „Slov. Gospodar -\au, ki nosi nadpis „Gospodarstvo." Ker smo vsi gospodarji, zato ;e ta del našega lista za vse sloje, na:si bo vinogradnik ali viničar, poljedelec ali živinorejec, sadjar ali čebelar, največje važnosti. Cene blagu, naji>i ga imamo za prodaj ali ga iščemo za n:i-mp, niso več tako stalne, kakor pred vojno. Od dneva do dneva, od tedna oo tedna, se tiviga>o ali padajo v občutnih skokih in vsak pameten gospodar hoče biti o vseh spremembah, ki se tičejo njegove stroke, hitro in točno obveščen. On hoče vedeti, ali gredo cene pri vinu, živini, sadju, žitu, žganju, mleku, jajcih, senu, slami platnu, uitn'u, kožah, lesu itd» itd. gor >li pa pifajo, da ne trpi škode pri urodaji ali pri nakupu. Čeravno smo dobili od raznih stra ni ustmena in pismena priznanja za dobre in toči.e gospodarske in -;rma -pije, v pr^hklem letu, hočemo venda.-»a del nasoja lista še razširiti in poglobiti v ,-iover letu. Pridobili smo si nove gospodarske strokovnjake in kmetijske izveuenoe, reeine trgovce, za -druge in še ciruge dobre gospo nrje , ki so nam obljubili svojo pomoč v novem letu. ¿a ¡o nam bo mogoče, da obvestimo • .š? gospodarje hitro, vestno in točno o vseh spremembah oe-i v raznih panogah gospodarstva, o popra-ševanjd in ponudbi, o izvozu m t zu, o stanju valute, carini, voza,ni < t. d. Ra/un tega pa bo gosoo iarski del našega lista prinašal tudi strokovne in poučne članke vseh gospodarskih parivv Davkom, posebno no. i:n in povišanju starih, kakor tudi Oseb -ni dohodnini bo odločen poseD3n ter. stalen prc0 ir. Na ta način hočemo doseči da bo naš list nostal ros v pravem pomenu besede „Slovenski Gospodar." Sedaj pa še imamo prošnjo do vseh tistih , ki bi tudi radi sodelovali v gospodarskem delu našega lista, pa se vpra -šu.ejo: „Kaj pa naj pišem?" Piši o tem, s Čim se pečaš. Vinogradnik o stanju vinogradov in opravljenem de-u v vinogradih, o vinskih cenah in popraševaniu po blagu, gospodinja 0 cenah za mleko in ja4ca, gospodar o stanju živine in ceni iste po sejmih , viničar o ceni mqko in drugih važnih potrebščin v svoiem kraju itd. itd. Vse ta poročiia iz raznih krajev Slovenije bomo zbirali in sestavljali bomo pre -glede o naših gospodarskih razmerah. Vsak dopis je dobrodošel, najsi bode pisan kakorkoli, na dopisnici ali pa v rismu, samo da odgovarja resnici, za kar jamči podpis. Ves narod mora sodelovati v gospodarskem vprašanju in pri zdravljenju naših dosedanjih bolnih razmer. Na podlagi teh poročil bo do potem naši poslanci tudi lahko od-j ravili marsikateri nedostatek. Zato prosimo vse naše čitatelje: Podpirajte gospodarski del našega lista! Delajmo složno za gospodarsk. procvit našega naroda. Samo v smot-renem gospodarskem delu leži naša re šitev. Praktilianti (vajenci) za državno vmarsko in sadjarsko šolo v Maribora se sprejmejo v najkrajšem času Pogoji: star.ost n tjmainj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost •:majo kmetski sinovi, ki ostanejo poz neje doma, Praktikanti obiskujejo iunski in jezikovni pouk, drugače de-;ajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnii i vod t ivom. Za to dobivajo stanovanje ter 'nano brezplačno! in imajo prednji pri sprejemu za prihodnje šoLsko leto i322-23 kot redni učenci. Kot absolventi te dvoletne Šole pa uživajo ugodnost po Členu 8 zakona o ustrojtuvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na las'-nem domu.. Lastnoročno pisane proš -nje za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu dr. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 25. januarja 2922 s sledečimi prilogami: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pjismeno. Prijatelji našega kmetijstva se vabijo, da blagovolijo posebej opozarjati kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno iz-cbrazbo njih sinov. Drugi listi se na-i£0šaj0 za ponatis tega razglasa. Srednja vinarska, sadjarska ?in poljedelska šola v Mariboru, ki se usta navija poleg obstoječe, pravkar 50 let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, se za tekoče šolsko leto 1921/22 ni mogla otvoriti, ker se je oglasilo prepičlo število kvalificiranih prosilcev Radi tega se je morala otvoritev te nove srednje kmetijske šole preložit na pozneji čas. Vinogradništvo Alkohol v vinu. Množina v vinu te nahajajočega alkohola je vzrok, da govorimo o močnejših in slahejšifi v -nih, Cim več alkohola vsebuje \ ino , tem močnejše je in tem večjo ceno i -ma. Navadna namizna vina imajo Sv-. do 10'A, boljša buteljska vina 11—12K, in vina izredne dobrote tudi 13 do 15 stopinj alkohola. Ker nastane alkohol tri vrenju iz mostnega sladko-in, zato si lahko vsak posestnik že vnaprej izračuni koliko stopinj alkohua bo l« vsebovalo njegovo vino, ako steiiia ta mošt po klosterneuburški mošfni tehtnici in ako ve, da da vsaka stopinja sladkorja okroglo 0.8 stopinj (natanko C.57) alkohola. Treba mu je sam.) sto pinje sladkorja (n. pr. 18) mn>S;ti z : 0.6, da dobi alkoholne stopinje svoie-I ga vina. Da pa našim posestm-com up j bo treba računUi, hočemo tukaj podali ! majhno tabelo, po kateri si vsido lah ! ¡¿.o poišče množino v njegovem vina s« nahajajočega alkohola, če le ve. koliko stopinj (gradov) sladkorja js teh -tal v jeseni njegov mošt. Mošt. ki jo tehtal 16 stopinj, ima sedaj kot vino' približno 9.76 stopinj alkohola, prej 17 stopinj, sedaj 10.45; prej 18, sedaj 11.10; prej 19, sedaj ti.78, proj 20, sedaj 12.45; prej 21, sedaj 13.1. poprej 22, sedaj 13,84; prej 23, sedaj 14.54; prej 24, sedaj 15.23, Boge s;a sode. Danes so doge dragoceno blago in zato hoče vsak posestnik hrastove hlode izkoristiti kolikor mogoče in gleda, da ne gre noben cm lesa v izgubo. Radi tega so doge različne dolžine in posestnik ne ve koliko litrov bo približno držal sod iz teh dog. V pojasnilo naj mu služijo sledeče številke: 54 cm dolge doge dajo sod s pribl. 56 1 — 1 vedro, 62 cm dolge doge 112 1 — 2 vedri, 72 cm 169 1 — 3 vedre, 84 cm 226 1 — 4 vedre, 90 cm 282 1 — 5 veder, 108 cm 565 1 — 10 veder, 138 cm 1150 1 — 20 veder, 160 cm 1695 1 — 30 veder, 189 cm 2825 1 — 60 veder, 235 cm dolge doge 56501 — 100 veder. Cene sodov v Nem. Avstriji so za tamošnje razmere precej visoke. Transportni sodi (od 300—700 litrov) stanejo 60—70 K za liter, veliki lagvi pa od 40—50 K za liter. Kubični meter hrastovega lesa za doge stane 60 do 80 tisoč kron. Tudi vse druge potrebSC?ne¡ ki se rabijo v večjem kletarstvu, stanejo denarne vsote, o katerih se pri na? še nikomur ne sanja. Tako stane n. pr. vinska pumpa 190.000—200.00J K, 1 m cevi 11.400 K, pipa 16 000 K, aparat za čiščenje (filtriranje) vina srednje velikosti 1,700.0(0 K, 1 kg žvepla za žve-planje sodov 500 K i. t. d. Za maski (štoplni) se bodo najbrž v doglednem času pocenili, ker imajo velike fabrike v Španiji, na Francoskem in v Italiji toliko izdelanega in surovega blaga na razpolago, da ne vedo kam z njim, ker je posebno pot na Rusko, ki je porabila največ tega blaga, zaprta. Pri nas stanejo srednje veliki zamaški za polovnjake 1-60 K do 2- - K, kar je precej diago z ozirom na splošne svetovne cene. Romunija je dovolila prosti izvoz ! svojih vin in ne pobira več nobene carine za izvoženo vino. v 5. letu 60-80 jajc, v 6. letu 50dop 120-135 jajc, v 4. letu 100—i.U i-1!«, jajo, v 7. letu 35-40 .aJo, v 3. letu iS do 20 jajo, v 9. letu 1—10 ja*, torfli kupno 495 do 600 jajc. Iz teh p« mn> gih skušnjah in natančnem opazovanju dognanih številkah sledi:. Da kokoš po 4. letu svojega življenja ne don&ša več koristi glede jajc» Posek nt ako je že v 2. ali letu zlegarij in viničarij» Reja kuretine je posebno tam, kjer imajo te živali dovolj prostora za pašo, zelo dobičkanosna, ker stane eno jajce v Sloveniji približno 10 do 11 K. Jajca plačujejo v velikih slučajih domače stroške- za sol, petrolej, sladkor in kavo. Izvoz naših jajc gre posebno v Švico. Trgovci, jgujejo z jajci, nimajo pri tem ek$-»iOrtu nobene izgube, Reji kuretine p& bomo morali posvetiti vso pozornost! Posebno bi nas veselilo, ako bi nam kaka vrla gospodinja ali vrli gospo r dar poslal račun, koliko si misli, dfc ¿>a stane reja ene kokoši na leto. Kapela. Čebelarska podružnica y Kapela-Radincih ima svoj občni zbop na praznik Sv. Treh kraljev dne prosinca v gostilni v „ZidoJ,a Hmelj. V pretekli dobi je bila hmeljska kupčija precej živahna. Hmelj so kupovali po 4500—5500 čehoslovaških kron za 50 kg. Za hmelj prvovrstne kakovosti so ponujali celo do 6000 kron za 50 kg. Tudi po tujem hmelju je bilo popraševanje precej živahno in so se cene gibale med 4000 —4500 K. za 30 kg. Največ hmelja gre v Nemčijo, Francijo, Belgijo ter Anglijo, nekaj tudi v Ameriko. Sadjerstio Sadna letina 1922 obeta biti precej dobra, kakor nam poročajo izvedenci. Drevje je nastavilo obilo cvetnih popkov in če bo v cvetu ugodno vreme, bo sadja dovolj posebno v onih krajih, kjer letos ni bilo sadja. Stara skorja na sadnih drevesih se mora odstraniti tudi zato, ker tiče pod to skorjo razna mrčesa, ki škodujejo pozneje cvetu in sadju. Sedaj je čas zato Ako je mokro, deževno, vlažno vreme je skorja mehka in se da pomesti z debla s sraro, obrabljeno, trdo brezovo metlo, ne da bi se ranila zelena skorja. Odpadki se naj pobirajo in sežgo. žištaejcg. Mariborsko se jursko pdročllo. Na sejem dne 27. t. ni. se je prignalo: 9 bikov. 150 volov, 317 kr.av, 6 telet in 1 konj. Skupaj 483 komadov, Povpre-ne cene za različne živalske vrste so ode sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 20 do 25 K, poldebeli voli 15 do 18 K, plemenski voli 11 do 15 K, biki za klanje 13 do 14 K, klavne krave debele 16 do 10 K, plemenske krave 10 do 14 K^ molzne krave 12 do 18 K, breje krave 12 do 18 K, mlada živina 13 do 15 K, krave za klobasarje 8 do :0 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko me;o I. vrste 1 kg 22-24 K, II. vrste 18—20 K. Meso od bikov, krav, telic 1 kg 16 K. Telečje meso I. vrste 20 K, 11 vrs:e 18 K. Svinjsko meso sveže 1 kg 32 K. Kolibo jajc leže kokoš. Kor ima srednje dobra kokoš približno 600 jajč-j,:h asíavkoy, leže tudi okrog 500 ú-\ tOO ;ajc, ki se razdelijo kakor sledi: V 1. letu približno 15—20 jajc, v C. jotu piibliino 100—120 jajc, v 3 let» Ponarejeni pet dinarski bankovci,. Z prometu kroži nič manj kakor vrst ponarejenih 5 dinarskih bankovcev. Izmed teh sta posebno dve vrs£i bankovcev tako dobro ponarejeni, dk jih celo posamezni blagajniki lahke smatrajo za prave, ponarejeni banko,v ci vseli ostaJih 10 vrst so pa ponarejeni tako okorno, da se jih na prvi hip prav lahko razloči od pristnih., Dobro ponarejeni bankovci vrste ŠL .8 imajo vijoličaste risbe, ki so pa prte-več rožnate. Ravni tisk jo na ponarejeni! novčanici velJiko bolj Jasen. 0-br az Obiliča je na ponarejeni novčanici na strani skoro raven. Ponarejeni bankovci 9. vrste imajo sleuečg; glavne znake: Vijoličasti obris je prfc-več rdeč. Jezik zmaja je na ponarejeni novčanici popolnoma raven. Nt& vratu zmaja ni na ponarejeni novtSanjt-ci dveh izrastkov. Rep zmaja je na pc narejenem bankovcu veliko tanjši te mnogo slabše izveden kakor na prist nem. Osnovna siva barva Je na pi£ narejenth bankovcih posebno a desne strani ii pri dnu; nepravilna in netočna. Torej pozor! Vrednost denarja. AmeriSld dolac stane 257%, francoski irank 21- 2i.26 naših kron. Za 100 avstrijskih kr")il % plačati 5% za 100 iehoslovaškJi kroa 365-370, za 100 nemških »a * 111 za 100 laških lir 1160 jugoslovanskih kron. Vrednost naše krone stane K Curihu 2 centima (1 centi na = 1 vi», nar). Od zadnjega poročila je vrednost naSega denarja ostala «espreiafe-uena. Dopisi. Sv. Rupert v Slov. gor. Tudi pri nas smo si napravili načrt za nabiranje darov za nove bronaste zvonove. Prosimo domačine in prav posebno pa vse rojake Rup.erčane, ki bivajo izven župnije, osobito tiste, ki imajo kaj več pod palcem, da darujejo za ta lepi namen. Kcbelj. Spominjamo se, kako so j nam samostojni in socijalisti zidali zla, | te gradove v oblake, kako bo nam o-j betali republiko. Ko so pa prišli d® korit, so pozabili na vse svoje obljube. pri prihodnjih volitvah bomo Ke-j beljčani glasovali sklenjeno za Kmeth j sko zvezo, ker se edinole ona poteguje za kmeta in delavca. Samostojne* žev in socijalistov, ki so podrepnifcft kapitalistov in čilujarije, ne bomo .nik j dar več volili. Sedaj so samostojne» na vladi in mi vsi čutimo, kako nate visoki davMl uničujejo. Ubogi delav ie pa ¿i mora po visokih cenah. kupovati Prihodnjih volitev se veselimo, bttao enkrat za vselej obračunali g sooijalpatrijoti in samostojneži. — Sv. Levrenc na Dravskem pOiju. •¿akar znano, so pri zadnjih občin s -tih volitvah prodrli naši slabostojne-¿i s poagoejo rdečih bratcev. Pred vo-¡¿tva*** so nam siabostojneži obliub -kali, da bomo Smeh dosti tobaka, kle-jilcaloi s» pa krivi visokih davkov i. k d, Na ta način so preslepili marsikaterega, da je vrgel svojo krogljico r njihovo škatljico, Toda sedaj po treh aieseoih n;ihovega vladanja se že kanejo posledice, Kakor hitro je prevzel giabostojni župan Janj županske posle, e zahteval večjo plačo, da si plasia hlapca. Odborniki so pa odklonili jijegoro zahtevo. Sedaj si jo pa na lastno pest določil 3000 K plače na le -¿o, vrhutega še odškodnino za pota i. I d. Prejšnji klerikalni župan ni v osmih letih toliko zaslužil, kakor bo zaslužil alabostojni župan v enem leta. Za razsvetljavo je prejšnji župan j 19 letih županovanja zahteval samo jO 1C, a sedanji župan pa zahteva kar ¡00 K. V teku treh mesecev smo tako napredovali, da so nam občinski do-itade zvišali od 50 odstotkov kar na 200%. Ribničanu Flaku je to seveda jsrat, ker on ne plačuje nobenin dav-¿o?» ida kako bomo mi kmetje 11 -¿«vali tako ogromne občinske doicia de, ko aas je v lanskem letu obiskala jočs, a letos nam je pa suša uničila poljsxe pridelke, sedaj nam pa hočej« ¿009'a izprazniti žepe slabostojni ■ h -Ünski možje. Svetovali bi preroku in modrijana Zunkoviču, na.; podroga — slabostojno Skrinjico in naj v njo ua glatt zatrobi, da jo bo pri prihodnjih vohivah odnesla povoden j. Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 1,4. t. ». smo spremili frupio nam nad vse jriJ.mbijenega krščanskega mladeniča Andreja Polanea iz Zasavec, kateri je aas zapustil r najlepši mladeniški dobi, star 27 let. Bil je pri vseh sorod-tikih, znancih in prijateljih ter sose -dih občepriljubljen in v posebno vesele «jegovim starišem, kar je pokazal Te&ž&stea sprevod. N. v m. p»! žavrč. Nedavno je „'Straža" po-rotcia, da so bil trije odborriiki naša občine — pristni samostojni seveda! — po volitvah kaznovani. To je resrioa! Dva sta bila kaznovana celo radi tatvine. Sedanji župan je svojih dolžnosti razrešen.. Ker se bo v kratkem vršila volitev novega župana, pozivamo okrajno glavarstvo, da nemu-doca razveljavi mandate kaznovanih odboraiicov. Cospod Pirkmajer je pač lahko ponosen na zaupnl'.ee, ki mu jih dajejo ljudje, med katerimi se nahaja. lcazoasko izključeni šohnašter Troha. Bil» bi dobro, ako bi okrajno glavar-stv« odredilo pregled zapisnikov ob-ünskih sej. Sicer pa, proč z ljudmi, ki delajo nečast celi občini! Ponikva oo južni žel. Pri nas imamo aa dan Sv. Treh Kraljev, 6. januarja ob Vi9. pri g. Martinu Zdolšek shod Kiretsk^ zveze, popoldne ob treh na i9tem proi^öru občni zbor Bralnega društva. Na obeh zborovanjih govori arednik Golob. £«arj" pri Jelšah« V občini trg SWs.je pri Jelšah biva že 35 let ne pr&J-goma vdova M, G. Pred kratkim se j« •* rnila njena domovinska obči o« a»e»vG Brežice na bivališčno oboi -no, da ji naznani, če so pogoji spre -jema navedence v domovinsko zvezo trg Šmarje dani. Ko je dobila to zatrdilo (že od sedajnega župana), je tudi stavila tako zahtevo. Dne 2. t. m. se je vršila seja občinskega zastopa, je b3o pričakovati ugodne rešitve. *** glftj! Vstal je L občinski svetovale — Ser gescheite Maxi — ter pred-odklonitev zahteve, češ, da je . itklamovana že sfara. Temu so pritrdili tudi njegovi samostojni tovariši, * je dobil ta neurimi predlog po ^febao večino, pridružil se jim je Še dwnokrat sodnik dr. Sumenjak. Vsaj zadnjega bi pričakovali več znanja spoštovanja predpisov in zakoro bode o zadevi govorilo okrajno =n&vaurstro ter jo seveda v smislu za-atere rešilo. Temu sodniku častitamo Ba toliki brihtnosti ter ga priporoča-višji oblasti v napredovanje ali Še ® odlikovanje, njegovim kolegom pa y pomilovanje. Bele vode. Na dan Sv. Treh KraL ** Po maši se vrši pri nas shod Slovak» kmetpke zna». Govori posla-080 Prttenjftfe Sv. Lenart nad Laškim. Dne 19. t. m. se je pri podiranju drevja smrtno ponesrečil Matevž Špec, posestnik v Žigonu. Rajni je bil vzoren gospodar in nad vse skrben oče ter vedno zvest pristaš SLS. Zapušča ženo in tri še ne preskrbljene otroke. Bodi mu blag spomin! Težko prizadeti rodbini pa naše izkreno sožalje! Rimske Toplice. V nači od 12. do 13. decembra je pogorelo na Gračnici skladišče in pisarne parne žage in tovarne podpetnikov. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Laško. V nedeljo, dne 11. t. m. je priredila podružnica Kmetijske druž -oe podučni govor o živinoreji v Soli. Govorila sta višji živinorejski nadzornik g. Zidanšek in inštruktor g. Zupane iz Celja, Potrebno bi bilo kaj takega tudi po drugih župnijah. Živinoreja Je eden izmed glavnih virov do -hodkov za kmeta v našem okraju Po-j ebno bi bilo, da bi podružnice Kmeti ;ske družbe, okrajni zastop in občine, kakor tudi za živinore'o vneti posamezni kmetovalci sjjbpili skupaj in sto-ili vse potrebne korake, da se v aju vzredi več lepe plemenske živine. Ako ne bomo imeli dobrih bikov plemenjakov in plemenskih krav, ne bomo imeli tako lepih in težkih volov, kakor pred vojsko Drugo sredstvo za povzdigo živinoreje je, da pridelamo več dobre krme. Treba bo zopet misliti na umetno gnojenje. Laško. V četrtek, dne 15. decembra, se je vršil v društveni dvorani podučni tečaj za pristaše naše stran-l.Q. Kakor navadno, se ie tudi tokrat zbralo lepo število naših najzaveanej-¿ih mož, fantov in deklet, ki so s paz-'jivostjo sledili govorom. Želimo le še večkrat kaj takega. Rajhenburg. V nedeljo, 8. prosinca, ob treh popoldne, priredi tukajšnji telovadni odsek Orel s sodelovanjem orliškega krožka, v dvorani nove taplanije telovadno akademijo. Na, vzporedu so tudi pevske točke. Prijatelji orlovske mladine so uljudno vabljeni. Bog živi! Brežice. 5. januarja se vrši pri nas v župnišču (ne v Narodnem domu) okrajni sestanek Kmetske zveze in Županske zveze. Odborniki in odbornice Kmetske zveze, naši župani ter občinski odborniki in namestniki, pa tudi drugi naši pristaši so lepo povabljeni! Smrtna kosa. Po težki operaciji Je v cvetu svoje najlepše dobe življenja preminila v mariborski bolnišnici Lucija (Cilika) Smiigovc, najboljša cerkvena pevka in vrla mladenka od Ne -gove. Rcdkokedaj je v eni osebi telesna in duševna lepota v tako obilni meri združena, ko je bila v rajni Ciliki. Kako veliko spoštovale in ljubezen je ta vzorna, delavna, plemenita mladenka uživala ne le v krogu svojih Žjpljanov, ampak tudi daJ,eč naokrog po sosednih žuunijah, je bil živa priča veličasten pogreb, ki se je vršil v Negovi. Ob odprtem grobu je glasno okalo vsako oko. Slava njenemu spominu, večni mir njeni plemeniti duši! Skrivnostni umor ozir. nesreča. Pretekli teden so našli v Mariboru na tračnicah, kjer se križata glavna proga juž. žel. z koroško progo, truplo neznanega moškega, starega okrog 36 uo 40 let. Leva roka je bila odrezana, istotako desna noga. Domneva se, da ga je povoafJ večerni vlak, ki prihaja ■ iz Ljubljane v Maribor, ker je bila lokomotiva oškropljena s krvjo. Pri ko-misijonelnem pregledu so našli, daje imel tik pod srcem dve rani, ki sta bili od strotovnjafeka roke napolnjen* r. vato. Oblast še ni ugotovila identii« to ponesrečenca. Iz reietja %m\a. 66 ladij je po poročilu iz Bukarešte ramrznilo v spodnji Donavi pri Braill Sedaj delajo velike priprave, kako bi razbili led in spravili v lede zamrznjene ladije v varna pristanišča. Ker je v Do-brudži letos zima nenavadno hudo pri tisnila, se je bati, da bo tamkaj promet po Donavi za delj časa popolnoma ustavljen. Največja zvezda. V akademiji zna nosti v mestu Čikago v Ameriki je ime! profesor Michelsen znamenito predavanje o zvezdah. Rekel je, da so bili dosedaj mnenja, daje zvezda Beteigenze največja zvezda, toda na podlagi pre iskav novega teleskopa je dognano, da je zvezda Ana tare s največja med vsemi ' zvezdami. PopljavljenO mesto. Voda, ki je pred dnevi prestopila bregove, je preplavila mesto Hull (Anglija). Cestno-želežniški promet je bil ukinjen, istotako razsvetljava in železniški promet. Škoda znaša 250.000 funtov šterlingov. (Okoli 280 milijonov naših kron). Cigarete ali otroka. Gospa Lee, soproga amerikanskega zdravnika je vložila tožbo na točite v zakona. Pravda je šla tako daleč, da se je gospa morala postaviti kot strastna kadilka pred odločitev: ali obdrži po ločitvi svojega ti letnega otroka ali pa posti cigarete. Ko je bila izrečena ločitev zakona, jo vpraša sodnik: „Ali se odločite za cigarete, ali za otroka". Gospa se je odločila za cigarete in pre pustila otroka možu; sama pa sedaj v miru puši dnevno svojih 60 cigaret: Grozna poročila o lakott prihajajo iz Azije. V mestu Omsk strada več kakor 3000 otrok. Za legarjera je obolelo 60%. V tatarski republiki izumirajo cele rodbine radi pomanjkanja ži viil in kurjave. Mrliči ležijo po več -con nezakopani. Usoda ruske earske obiteiji. Dosedaj so o usodi ruske carske obiteiji krožile različne vesti. Eni so trdili, da so boljševiki ustrelili vse člane ruske carske obiteiji, trupla pa zažgali, zo-iet druge vesti so pa vedle povedati, da je bil ustreljen samo car. Pred nekaj dnevi je pa priobčil finski list „Ubo Underertelsler" pismo nekega v oekaterinoslavu stanujočega meščana, ki je takrat, ko je ruska" carska obi,-lelj preživela svoje zadnje dni, živel v bližini hiše, v kateri je bivala ruska carska obitelj. V tem pismu se zatrjuje, da je mladi carievič umrl oq strahu, ko je videl, da so mu očeta ustrelili 'A o ženskih članih ruske carske obiteiji ni nič znanega. Ta meščan je kemično preiskal pepel, toda v njem niso našli nobenih ostankov — človeškega trupla. Mhoe ne ve povedati, kam so spravili ženske člane ruske carske obiteiji in kam so spravili irupla carja in carjeviča. Izum novih lokomotiv. Švedsko društvo inženirjev preiskuša zdaj nek nov tip takozvane lokomotive na tur -oine. Prva lokomotiva je že popolno -ma izgotovljeha in se že nahaja v obratu državne železnice v Hagalundu. Kot bistveno novost tega tipa lokomotive obstoja v tem, da je izgotovijena na parne turbine, namesto mehaniz -ma v betu Vrhutega ima lokomotiva poseben® kondenzator za izrabo para, ier posebno napravo za, izrabo kuri -va. Ako se obnese ta tip, bode izum nepiecenljive vrednosti zn izdelovanj lokomotiv. Nadaljt preiskujejo Švedski inženirji še dva druga upa lokomotiv, ki imata posebne naprave in izboljšanja parnih kotlov, vsled česar ne bodo padale iskre iz dimnika lokomotive m se bodo tudi stroški obratovanja ze lo znižali Tozadevni poskusi s femi lokomotivami so v polnem teku. Dosedaj se švedsko časopisje o teh lokomotivah izraža zelo povoljno. Razporcke v Ameriki. Ameriški vladi delajo razporoke resne fekrbi- E. 1919 je bilo izvršenih 129.000 ločitev zakona, v zadnjih 20 letih se je izvršilo 1,885.000 razporok, vsled česar je postalo 1,318,000 otrok ne rečnih. Kje iči vzrok? Mnogokrat se poprej bolj siromašni ženini do':op!.ejo do velikega premoženja, na se potem skušajo iznebiti svojih žec, ki. so nosile težo siromašnih dni, da, so nato poroce z raznim:' igralkami, plesalkami in slič-nimi lahkoživimi ženskimi osebami —-razkošje in gizdavost p-., vleče žene drugam, ker možje ne morejo njih visokih zahtev izpolniti. Kof glavni vzrok se pa navaja pomankanje krščanske -ga verskega prepričanja zlasti v anglikanski cerkvi. Za časa svetovne vojne so divjaški Turki poklali na najbolj grozovit način nad 1 milijon katoiških^Armen-cev. Sedaj so pa že zopet udarili divjaški turški nacijonalsti po katoliških Armencih. Ubogo ljudstvo beži pred divjaki na vse strani. Se armenski patrijarh je pobegnil iz domovine in se nastanil v Bajrutu. Ljudje iz predzgodovinske dob« V zadn;om času se povsod in tod najdejo okostnjaki ljudi iz predzgodovin ske dobe. Muzeji (razstave zgodovinskih spominov) v nekaterih državah so se v zadnjem času zolo obogatili. Sedaj javljajo iz Bubenča, (Hrvatska) da so pri kopanju temelja za neko hišo izkopali človeški okostnjak, ki je po icjari strokovnjaka stai najmanj 200« let. Tri neodvisne države na Kavkazu. Ruska sovjetska vlajda je dne 6. novembra t. 1. proglasila neodvisnost armenske, georgijske in azerbejdžan-ske republike. Vse tri republike so se potem združile v „Federacijo transkav kaških republik" s prestolico v mestu Tillis. Bernhard Kellermann o Rust ,i, Ob priliki neke prireditve beroiinske-ga odbora za pomoč sestradancem v Rusiji je govoril nemški romanoi isee Bernhard Kellermann o nemško-irus-IdLh odnošajih. Njegove misli so bile sledeče: Ruska in nemška kultura sta bili že od nekdaj ozko zvezani. — Kakor je bilo umsko življenje Rusije pod vlivom Nemčije, tako se je tudi umsko življenje Nemčije v snaiai meri razvijalo pod vplivom Rusije. Puškin, Gogolj, Turgenjev, Gončarov, Tolstoj, Dostojevskij, Gorkij, Cehov, Andrejev in mnogi drugi so danes vsakemu izobražencu med Nemci dobro znani. Razen Nemcev pač nobeden narod ni sprejel teh pisateljev z iskreno prisrčnostjo- Dela ruskih pisateljev so v celoti zgodovina stoletne vojnic^ Stoletne vo; » duha proti materiji, herojske borbe resnice proti laži, ljubezni proti mržnji, napredka proti reakciji — herojske borbe svetlobe s temo — ali če hočete: filoveka s časom. O sedanji politični konstela-idji je B. Kellermaiiii rekel: wOd vseh velikih evropskih narodov so največ pretrpeli v svetovni vojni Rusi in Nemci. Ena uteha nans je pa vendarle ostala. V doti', ko narodi-zmagovaloi triumiirajo v sijaju zmag© in še vedno živijo v starem, predvojnem duhu, sta se ruski in nemški narod osvestila, stopila sta na cesto o-1 čiščenja, poglobitve, preporoda in obnove. To je vredno veliko več nego razvijanje zastav in nacionalistične ' samodopadenje",, Kaj vse lahko opraviš v tajništvu Slovenske Ljudske stranke? Vsak somišljenik ali somS^Jeoiw, naée krščanske slovenske stranke dobi v tajništvih v Mariboru ali Celju I brezplačna pojasnila ali navodila v feh-le zadevah: Prošnje za oprostitev, Skraj -Sani rok službovanja ali dopust p« -tem glede oddaje konj, vozov itd. 2. V davčnih zadevafc: prizi-j re in pritožbe, napovedi itd. S. V pravnih ali spomin zadevah daje po pravnih strokovnjakih potrebna pojasnila, 4. V zadevi zavarovanja proti požaru oskrbi vse potrebne pri j najboljši slovenski zavarovalni«, t* pri Vzajemn Ce ste zavaroraoa pr, kaki tuji družbi, Vam prTpoooreao , da lahko odstopite ali zviSale fm 4o-i maói zavarovalnici, 5- Tajništva posr»dt jijo'pr «ivilnih in vojaSkih oblastih. o. Sporočajo našim gg. p g - a b-Žf ;> hi zahteve naših IJh*1v ?. Daie pojasnila glede shodov in organizacij, govornikov ttfc. Vsak, kdor se obrača do tnjniitvs pis»eno, naj priloži znamk» za odgovor. Naslov:t Tajništvo «lov. Ij^dskB stranke, Maribor, Oirilsva t'ikar-na, I. nadstropje; r Celja |?a®«i-ništvo SLS, Beli vol. Novi koledarji. V Cirilori hskmi t Mariboru sta izšla sledeéa koieaas-ja: „Pissrnüftí skladni koledar" za let« 1022 in stane hrez poštnin* SO K, nadalje „MaB stenski koledar" n let« 1922, nalepljen nm karton »t studi j brez poštnin« 5 K. „Koledartek Kmet-; ite zveze' % bogatč vsebino 9f dobi v •TajaiStvn Kmetsk» zveae v Cirilov tiskarui in t Tajništvu Kmetske zveze ali SLS v Oslfu fiotel „Beli vol' stane lično rezan 18 K. XsSel jo tudi „Planinski koledar", pripraven zlasti za hribolano« In se naroča pri Bran« Rotter. Maribor, Krskov» oBoa 6-1, Stan« 5 din, ali 20 K, p« p*šti 21 K In 21 vin. Vssaa uradom in pisarnami Raznovrstne pisarniške potrebSWne kot papir, fini kanoelijski In koneeptni, mnpice, kasete, ovojni pnpir, črnilo, peresa, svinčnike, radirke ravnila, vse raznovrstne tiskovine za župne b občinske urade, za šolska vodstva, krajne Šolske svete, za zasebno pisar ne itd. kupite najceneje r tiskarni sv, Ciril* v Mariboru! Dr. Frane Ceh, p'enteik ia udja hh» t'rlja .Viirnl dom" > 87. Jurij« ob Pensiei aa stanj a » arojnai, v faei« «Toj!h »»• Milena t Feodcra, syojega ta*n Jcsioa Tratensek, fiijtga poMuega lenVelarja v p. im pnwvrt-nk», »veje i»i»e Ii me Trjstenžek, s>oj«ga i>ie ' dvovprežne sanke s 6 sede*:», 2 enovprežns sani proda po ceai Franjo Pergier, Mariber, Mlinsks ulica 44. l—a 640 ! i Pozor snifoar ii! Pnr«vrstna švicarska svilena *»lin«ka ilta (P»jieljni), kakor tudi pristna *<>l«ena sita, 24 ia 31 cm Si-toka, priporoča trgovina Avjust Čadež, Ljub!J»na, Kolodvorska uiica št 35 »«»proti (Stare Tišlerjeve gonilne«. 8jj DOBRO iN POCENI ZZ kupite edino pri tvrdki Jakob Lah, Maribor,Glavni trgi Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. h Najceneje! Solidno! upim takoj fsako množino bukovih in lu^astovili drv. Drva morajo biti vsaj napol suha. Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Slovenskega Gospodarja» pod šifro *Co el G. 150». 3—5 805 Pri i&s* OsolliuTv ELaitcem :—: kupite raznovrstno blago vedno najboljše. :—: l—s« 817 Z odličnim Bpo&tovanjem Jo«. OmIIm. Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug, Bubnt>, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterie & Kowarik, Proste-¡jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki IVAH HAJNY, MARIBOR Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnemu kolodvora ter^priporoča': vitle s pnpravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje, ali odbiralnike, slamoreznice ta ročni ter pogon na vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360'—, se>alke in pocinkane cevi, gnojaične črpalke Sackove pluge, naj-bollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 do too 1, brzoparilne lonce, močno pocinkale Votle za vzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in s roje za meso režat. Oskrbim ludi prvovrstne slarnorezne nože. Popra-vilp raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemnjo. Širite katoliške liste! fc »tea«. SCUVBNSSa anspxa»«. •iß. isesrnte* im. Vpavjn pri Mariboru se JL calu Tinotei fod vejo tudi )>*ihni ia u pcakd naual-jaja. O Baiiloik praraikih bode eeajeal fea*j* prijetno freienefei;', ker «e bo že mdi „dober in pltrn" 1981ii»k t««il. Itboien altokolov ,,pretiage stvari preda po nfzki ceni &imi Šolskimi sprMe>aii se sprejme takoj v trgovini a meiasifii blagom Alojs Pi.ter, Slov. Bistrica. 1—8 __8J___ &0Q0m8 bukovega „iojcifijft les« imam na proda]. L«s se lahko rporabi sa na isgo, drva in oglje. Ftauc PUsnik, po. Sv. D» h 47, p. Solčava, Sa». do-l~aa 1—H 830 Dftklifc !>rid"*», poštena n zaves jiva kateia bi znala te nekaj koh*t- i te «prejne v trgosko kito sa selili. Flara po uogovorn. Nfsilov 1 te peilje n» upravo po i .Poštena 862". 1 21 J. N. Šoštarič JMLarf tatr, Aleksandrova c.13 Najnižje cene in največja zaloga manufakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izoira izgotovljenih oblek za moške ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi najlepše opreme za neveste. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo preprog, zastorov odej i.t d. IC, RAK0VC & ZANKL d. z o* z. Ljubljana. imam cepljeno trsje I Imm kemičnih in rudninskits bara ter lakov. Iss'i hujših vrst. okoren