GOSPODARJENJE LANI IN V ZAČETKU 1987                         
Slabši rezultati, višji OD
Potem, ko so naglo slabšajočl se gospodarski dosežkl občlnskega gospodarstva v zaključku mlnu-lega leta pomenlll za opazovalce dokajšnje presene-čenje, saj so Izkušnje iz prejšnjih let vodile k drugač-nlm pričakovanjem, pa so gospodarska gibanja v prvl četrtlnl leta pokazata, da to pot nlmamo opravitl s presenetl/lvo izjemo, marveč Je mogoče ugotoviti, da seje gospodarstvo znašlo v resnejših težavah, na kar kaže še naprej padajoča krivulja gospodarskih do-sežkove.
Statistični podatki za omepjeno trimesečno obdobje kažejo na skromno industrjjsko proizvod-rgo, ki je dosegla le 77 odstotkov proizvodnje iz prvega trimesečja 1986. Nedvomno bi moral tak re-zultat sprožiti vse alarmne zvon-ce, vendar ne gre prezreti mnerga komiteja za plan in gospodarstvo, da pravi rezultat le ni tako slab. To oceno gradi na izjavah desetih največjih industrijskih OZD, od katerih le v dveh (Kartonažna to-varna in Tiskarna Ljudska pravi-ca) ugotavljajo slabše dosežke kot v primeijalnem lanskem obdob-ju. Skratka, proizvodnjo vendarle ne bi bilo umestno ocenjevati kot kritično, kajti v obeh teh OZD hkrati poudarjajo, da bodo v na-daljevanju leta zagotovo dosegli lanske, pa tudi planirane rezul-tate.
Bolj zaskrbljujejo drugi kazal-niki poslovanja, kot na primer za-poslovanje in blagovna meryava s tnjino. Na področju zaposlovanja je močno presežena resolucijska stopnja (0,7 odstotka). In sicer so
v gospodarstvu prekoračili dovo-Ijeno rast za 1,6 odstotka, v nego-spodarstvu pa celo za 2,7 odstot-ka. Ti podatki govore, da se je spet začelo ekstenzivno zaposlo-vaiye. V OZD kot vzrok za okrep-ljeno zaposlovanje navajajo pove-čanje bolniškega staleža delav-cev, vse bolj pa ob iztrošenih pro-izvodnih sredstvih pobleme pro-izwdnje rešigejo z organizira-njem dodatne delovne sile.
Najbojj problematično je na po-dročju ekonomskih odnosov s tu-jino, kjer v zadnjih petih letih za prvo trimesečje dosegajo daleč najslabše rezultate. Izvoz je dose-gel le 41,1 odstotka lanskega pri-meijalnega obdobja, od tega kon-vertibilni del 49,9 odstotka. Re-zultati v Centru so hkrati najslab-ši med Ijubljanskimi občinami, kar gre gotovo pripisati razmero-ma specifičnemu razmeiju med industrijskim in trgovskim izvo-zom. V Centru namreč trgovina ustvarja polovico izvoza (več kot drugje), pri čemer je za trgovinski izvoz značilno, da neprimerno hi-
treje reagira na izvozne pogoje, za katere pa vemo, kako so neugod-ni. Skratka, nizek izvoz Centra gre predvsem na račun »umika« trgovine iz mednarodne blagovne ipei\jave.
Abnormalno so se gibali tudi osebni dohodki. Kljub manjši proizvodnji so osebni dohodki v Centru izredno porasli in so s 137-odstotno rastjo (v gospodarstvu s 128-odstotno rastjo) dosegli celo 15-odstotno realno rast. Zanimivo pa je, da se absolutni zneski za OD v letošnjih mesecih zmanjšu-jejo v primeijavi z decembrskimi. Domnevati je mogoče, da ta trend velja tudi za april in maj, tako da utegne biti realna rast osebnih dohodkov kmalu izničena.
Med podatke, ki pomembno dopoliyiyejo letošnjo gospodar-sko sliko, nedvomno sodijo tudi izgube. Čeprav številke o vredno-sti izgub in številu OZD z izgubo še niso dokončne, pa vseeno ni dvoma, da so se izgube močno povečale. In sicer naj bi se z lan-ske 1,9 milyarde dinaijev pribli-žale že 10 miljjardam dinarjev. Posebnost letošnjih izgub je v tem, da so se med izgubaši znašle tudi nekatere OZD, kjer prej tega problema niso poznali. Očitno gre tudi za posledice zakona o celot-rtem prihodku, ki je zaradi revalo-rizacije osnovnih sredstev mno-gim bistveno zmanjšal dohodke.
Janez Kukovica